442
Novice.
—   Osebne vesti. Voditeljem mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani je imenovan gosp. Ivan Dražil — Sodni tajnik g. dr. Janko Babnik je imenovan ministri-jalnim tajnikom v pravosodnem ministerstvu. — Učiteljici gosp. Maiiji Rupnik v Leskovcu je podelil poljedelski minister II   učno mesto na c.  kr. rudniški šoli v I kij i.
—   Cerkvene vesti Vmeščen je bil dne 20. t. m. č. g. Josip Vole na župnijo Velike Poljane pri Ribnici. Za župnijo Št. Jurij pod Kumom je prezentiran č g. Frančišek Avsec Župnik v Brusnicah. — Za grof Lambergov kano-nikat pri ljubljanski stolni cerkvi je prezentiran č. gosp. dr. Frančišek Lampe, profesor bogoslovja in vodja Marijanišča v Ljubljani. — Za župnijo Slavina je prezentiran 5. g. Matija Prijatelj, župnik v Strugah
v
—   Okrajnimi šol. nadzorniki na Sp. Štajerskem, so imenovani: za celjsko okolico, Vransko jn Šmarje učitel Jožef Supanek v Grižah, za Trbovlje, Brežice in Sevnico nadučitelj v Trbovljah Jos. Vodušek, za Maruberg, Šo-štajn, Slov. Bistrico in Konjice nadučitelj I Dreflak v Rogatcu, za mesta Maribor, Celje in Ptuj ravnatelj v Mariboru Fr. Fritsch, za okraje Ljutomer, Rogatec, Gornja Radgona in ptujska okolica vodja v Laškem trgu I. Ram mer in za okraje Slov. Bistrica, St Lenart in mariborska okolica profesor v Mariboru dr. Janko R e z j a k.
—   Umrl je na Igu ondotni župnik 6. g. Jakob D o-lenc. po dolgi vodenični bolezni.
—   Nenadoma umrl je dne 22 t. m. ljubljanski bankir in poslovodja „Glavne hranilnice in posojilnice" gospod Makso Veršec.
—   Zmage ob meji. Pri občinskih volitvah v Selnici ob Muri, dalje v Kastvu in v Boljunu so zmagali Slovenci oziroma Hrvatje.
—   Gimnazija v Kranju kaj dobrv napreduje. Letos ima že sedem razredov in pet paralelk. Obiskuje jo nad 500 dijakov, poučuje pa 15 profesorjev.
—   Družba sv Cirila in Metoda ustanovi v Tržiču otroški vrtec.
—   Novo orožniško postajo so dobili v Zagorju pri Postojini in v Sodražici.
—   Slovenska mestna ljudska šola v Gorici. Mi-nisterstvo je na podlagi komisijonelnih poizvedb odločilo, da je Catinellijeva vojašnica v Gorici nesposobna za to, da bi bila v njej nastanjena slovenska mestna ljudska šola. Mestni zastop je hitel zadevo zavleči in je uložil priziv na upravno sodišče
—   Pod prusko piklhaubo. Da ne pozabimo, da smo že globoko v pruski malhi, je naša vojna uprava naročila za avstrijske žandarje tudi že pruske piklhaube in sicer namesto sedanjega klobnka, ki je dobro pristojai ljudem in je imel to dobro lastnost, da je bil pristno — avstrijsk. Ali se hoče vojni minister in kdo drugi maščevati na upornosti avstrijskih slovanskih rezervistov proti nemškemu Bhier" na kontrolnih shodih? Stvar postaja zares Čedalje bolj sumljiva za nas — „Avstrijce" : v Trstu se prikazujejo uniforme italijanskih ka-nonirjev, naši žandarji pa dobivajo pruske piklhaube. Je-li ta vspeh trozvezne politike? Nemogoče! Sicer bi se moralo pokazati tudi v Nemčiji in Italiji kaj   —  avstrijskega??  —   —
—   Poštno.   Sedanje poštne nakaznice se morejo rabiti le še   do novega   leta,    poštne   znamke   in   drugi   vrednostni obrazci pa še do 31 marca  1900    Vse dosedanje poštne vrednostne tiskovine bodo poštni uradi do konec   decembra 1900 zamenjavali  za nove.
—   Novo šolo dobi vsled požrtvovalnosti turjaškega grofa Auersperga občina Turjak. Nekaj tlake in materijala ha dala občina, ostalo pa grof. Šola se zgradi v proslave cesarjeve vladarske 501etnice.
—   Deželnozborska volitev na Goriškem iz kurije veleposestnikov na mesto grofa Alfreda Coroninija se bo vršila 3. januvarja. Slovenski volilci so se zjedinili na kandidaturo tolminskega župana Oskarja Gabrščka.
—   Praktični kurz za mlekarstvo in sirarstvo se vrši v Sv. Mihaelu na Tirolskem. Prične se 9 januvarja in bo trajal 8 tednov. Pouk bo brezplačen, za stanovanje in za hrano pa bo plačati 34 gld Opozarjamo na ta kurz vse mlekarske in sirarske zadruge.
—   Nova potujčevalnica. „Lega Nazionale" hoče zidati šolo v bližini Kanfanara, da tako slovanskim otrokom nastavi novo past.
—   Bakreni drobiž po i in 1/a kr sprejemajo državne blagajne le še do 31 decembra, po preteku tega dne odpade v smislu naredbe finančnega ministerstva vsaka obveznost za sprejemanje tega denarja.
—   Pogreša se mizarski pomočnik Jakob Ločnikar, 28 let star, rojen v Medvodah, kateri je delal ori mizarskem mojstru Bruderju v^ Ljubljani. V nedeljo je bil namenjen k svojim starišem v Št. Vid, pa je ostal do večera v Ljubljani, in je bil še zvečer ob pol 9. uri v gostilni „pri figabirtu". Od tega Časa naprej sa pogreša. Domov ga ni bilo, in nihče ne ve, kam je zginil.
—   Zmrznil je 211etni fant Andrej Vrankar iz Gabrija občina Blagoviške. Šel je s sejma iz Krašnje, se napil žganja potem pa opešal na potu in obležal na domačem vrtu, kjer so ga našli zmrznenega.
—   Pri zibanju umrl je dne 19. t. m. 981etni starček Anton Berus v nekem kraju pri Novem mestu. Zaspal je pri zibanju in se ni več probudil.
443
—   Tat v cerkvi. V farni cerkvi v Celju zasačili so te dni pri jutranji maši človeka, ki je ukradel neki ženski iz žepa precejšnjo svoto denarja Tatu so prijeli, a ko so ga pripeljali iz cerkve, iztrgal se je ljudem iz rok in vsled jutranjega mraka srečno pobegnil
—   Nesreča na železnici V soboto sta trčila v Kals-dorfu na Štajerskem dva tovorna vlaka. Dva kondukterja sta bila poškodovan V nedeljo zjutraj se je zaletel brzovlak v tovorni vlak. Ranjenih je bilo mnogo potnikov. V ambulančnem vozu je stisnilo tramovje poštnega kondukterja tako, da so se mu noge večkrat zlomile Tudi dva poštna uradnika sta bila močno ra-njnna. V7 spalnem vagonu je zgorela prtljaga: Iz gorečega po štnega voza so rešili samo nekaj pošnih žakljev, jednega s 500.000 gld. in jednega s 15 000 K. ostala pošta je zgorela. Skoro ob istem času se je zgodila nesiečana Mariborskem kolodvoru Brzovlak je trčil v neki vlak, katerega so tam premikali Petnajst voz in z lokomotivi sta bili poškodovani. Tudi tu je nastal v ambulačnem vozu ogenj. Ponesrečil se ni nihče. Tudi na raznih drugih progah in to v različnih drugih deželah so se te dni zgodile nesreče.
—   Star samomorilec V Trstu je skočil z okna svojega stanovanja neki  801etni  starec!
—   Nezgoda. Simon Forstner, topničar v novi vojašnici na Dunajski cesti je v noči od 24 in 25 t m. ponesrečil. V hlevu ga je konj s kopitom vdarii v prša, v hrbet in v glavo in mu je izbil jedno oko.
—   Umor. Dne 19 t. m popoldne je v bližini Litije hlapec posestnice Marije Korbar iz Zagorja pahnil svojo ljubo ko ste se vozila čez Savo, v vodo kjer je utonila Morilca so zaprli.
—   Pivovarna v Afriki Na Kongu v Kinuenzi ob Kongo-žtleznici so ustanovili prvo afriško pivovarno tamošnji misijonarji. Pivo delajo iz surovega riža in nekoliko hmelja brez alkohola in sladkorja. Misijonarji izvrstno prodajajo po vsej Afriki to svoje pivo, ki je jako   dobro in zdravo.
—   Jako značilno. Glavni urednik največjega angleškega lista „Daily Chronicle ki je bil do sedaj edini časniški protivnik angleške vojne v Afriki, je stopil iz uredništva zaradi — poštenja Lastniki lista so mu namreč očitali da se stavi v svojih poročilih po robu angležki vojni struji in da ne objavlja poročil z bojišča po navodilih, katerih so mu dajali lastniki: Mr Massingham je svoje nazore glede afriške politike z vso eneržijo zagovarjal skozi in skozi obsojal v njo in njene motive. To mu je nakopalo srd lastnikov lista in — moral je iti. Šla sta pa žnjim še dva druga urednika Mr. Harold Sperader in Vaughan Nash, ki sta tudi raje obrnila hrbet listu nego ga ubogala — lažnjivce. — Na tak način hočejo Angleži delati svojo afriško javnost, — s lažmi in grdimi žrtvami.
—   Moderni topovi. Kako važni so topovi za uspeh vojn, kažejo dogodki v Južni Afriki, kjer imajo Buri mnogo boljše topove kakor Angleži. V nemško - francoski vojni so imeli Francozi topove, katerih kroglje so padale 200 m pred Nemci in tako niso naredile nikake škode Prvi 16 centime-terski topovi so nosili 6600 m. Leta 1870 so dosegli že 8500 m 1. 1875 že 12.000 m in kmalo na to 15.000 m. L. 1880 so streljali na Angležkem s topom 19.955 m daleč. Francozi imajo sedaj dva topa, katerih prvi nese 32 km, drugi pa ki še ni rabljiv, pa celo 24 km, daleč. Največje topove imajo Nemci. Tak top tehta 116 ton. Vsak strel velja 3600 gld. samo projektil kroglja stane 1200 gld.^Za vsak strel se porabi 495 kg smodnika. A ustreliti se more s takim topom samo 93 krat. Potem se mora top preliti. Ker velja tak top 190.000 gld , se zmanjša njega vrednost z vsakim strelom *a 1800 gld.
—   Ženska — vojna poročevalka. „Daily Mail" ima v Južni Afriki kot poročevalke gospo Saro Wilson hčer vojvode Malborough, sestro pokojnega lorda Raudolpha Churchilla. Gospa Wilsou je bila spočetka v Mafenkingu ter odšla odonJot s svojo posfcrežnico na Konju v Pretorijo, ki je od Mafekinga 200 angl. milj Njena poročila iz Mafekinga so zbujala veliko zanimanje V Pretoriji pa so jo zaprli, a Joubert je naznauil angležkemu poveljništvu, da jo izpusti, ako izpustijo neko bursko damo, ki je ujetnica   Angležev v Mafekingu.
—   Hudomušen slon. V Londonu v vrtu „kristalne palače" imajo velikega slona, ki mu je ime „Eager". Ta žival je posebno priljubljena občinstvu, ki se rado ž njim zabava Ker je slon dokaj udomačen so ga večkrat pustili brez nadzorstva, tako tudi uekega dne minolega tedna. To svobodo je pa slon za šalo izkoristil in koracal iz vrta na ulico, kjer se je v neki postranski ulici komodno vlegel na tla in se ni hotel umakniti]nikomur. Vzlic raznim poskusom in zagovarjanjem od strani straže in drugega ljulstva, vkjub božkanju in laskanju ter nudenjem jedli itd. in tudi vuljub zaušnicam, ki jih je prejel, se ni ganil in ostal na svojem mestu. Potem so ga še z vrvmi zvezali na nogeh in ga skušali zleČi v vrt, — a vrvi so popokal^ in ilon je ostal nepremičen Ker se mu je pa naposled le prebedasto zdelo, da se zbira okrog njega toliko policajev in zijalov začel je pobirati z rilcem pesek in kamenje ter ga luČati na nadležnike. Naposled se je nabralo toliko občinstva, da so policaji morali poklicati celo vojaštvo, da odstrani, — ne slona marveč občinstvo. Prehod čez ulico so zaprli. Celih 40 ur je ležal slon na ulici in še le slugom kristalne palače se je posrečilo, da so ga z jedjo zmamili nazaj v vrt. — Ta prebivalec puščave je Angležem gotovo dal misliti o trmoglavosti angležke  —  kolonijalne politiki.
—   Velika nesreča V tovarni steklenine Parlov Hart v Koflahu se je one 15 t. m vsled na strehi nakopičenega snega ista podrla. S strašnim ropotom je streha doletela nad delajoče delavce, ter je kahih 40 oseb zasula. Tramovi so padli na kotlove in je razbili vsled česar je nastal požar. Iz ruševin so izvlekli 5 mrtvih in 12 močno ranjenih med tem ko jih je več od 20 zadobilo raznih ran. Več o»eb je tako mo^no poškodovanih, da se jih ne more prenesti v bolnišnico v Gradec, ker bi gotovo potoma umrli, zato jih bodo na mestu zdravili in poskusili   jim pomagati.