Dober Pajdaš kalendarium na prestopno leto 1936 z dosta lejpim, dobrim i hasnovitim čtenjom, pripovesti i veršušami. tjmjjj|j™ XV. LETNI TEKAJ HtHnuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiH Reditelj i Idstnik TALANYI FRANC. Tisk Prekmurske'tTiskarne, za tiskarno Hahn Izidor, M. Sobota Za zimo — kratke „ T I V A R " kapute Din 270 — ac S Januar - Sečen 8 cc ma 31 dni aa 8 8 Dnevi Sreda Četrtek Petek Sobota 1. tjeden. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Imenik Novo leto Abel Gen o veva d. Titus pk. PremenJavanlB »rejmena I meseca 16 v. 15 m Lejpo mrzlo 3> 9* Sunce zide 7 51 7 51 7 51 7 51 zahaja 16 16 16 17 16 18 16 19 Mejsec zide 11 4 11 28 11 55 12 28 zahaja 0 54 2 14 3 32 Evang. Mate 2, 13—23. Epist. I. Pet. 4, 12—19. Po nov. let. Tri krali Valentin Severinus Julian m. Pavel Higin m. velki sneg @ 19. v. 15 m, Stalno mrzlo vrejmen 9* M M -K -K *f 50 50 50 50 49 49 48 16 20 16 21 16 22 16 23 16 24 16 25 16 27 13 10 14 2 15 3 16 11 17 22 18 33 19 41 4 5 6 7 8 10 8 37 9 0 46 54 50 35 5. tjeden. Evang. Luk. 2, 41—52. Epist. Rim. 12, 1—5. 12 13 14 15 16 17 18 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po tri kr. 1 Hilarius Felix Lorant Marcel p. Anton Piroška d. Nestalno oblačno C 20 v. 41 m. milejše vrejmen «f sh ih tMT 48 48 47 47 46 45 44 16 28 16 29 16 31 16 32 16 34 16 35 16 37 20 47 21 52 22 56 0 1 1 7 2 14 9 19 9 36 9 54 10 11 10 29 10 51 11 18 3. tjeden. Evang. Janoš 2, 1 —11. Epist. Rim. 12, 6—16. 19 20 21 22 23 24 25 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po tri kr. 2 -K 7 44 16 38 16 40 16 41 16 42 16 43 16 45 16 47 3 21 4 26 5 26 6 18 7 0 7 34 8 2 11 51 12 35 13 30 14 38 15 54 17 14 18 37 Fabjan Agneš Vedrno mrzlo 7 43 7 42 7 42 7 41 7 40 7 38 Vince Rajmund Timot pk. Pavla obrn. premenjavno oblačno © 8 v. 18 m. vrejmen a. a. a A 4. tjeden. Evang. Mate 8, 1 — 13. Epist. Rim. 12, 17—21. 26 Nedela Po tri kr.3 & 7 37 16 48 8 26 19 59 27 Pondelek Zlatov. Janoš Sneg H 7 35 16 50 8 48 21 20 28 Tork Karol deždž ti 7 34 16 52 9 10 22 41 29 Sreda S. sv. Franc nestalno H1 7 33 16 53 9 33 -- 30 Četrtek Martonka vrejmen ~ 5 59 18 16 5 12 17 44 j 23 Pondelek Otto vel ki voter 5 57 18 17 5 36 19 9 24 Tork Gabriel mrzlo b 55 18 18 6 2 20 35 25 26 Sreda Četrtek Ceplena M. Mano premen javno nestalno 9* 9* 5 53 5 51 18 20 18 21 6 31 7 6 21 59 23 18 27 28 Petek Sobota Hubert Gedeon vrejmen t* 5 49 5 47 18 23 18 24 7 50 8 43 0 28, 13. tjeden | Evang. Janoš 8, 46—59. Epist. Zid. 9, 11 — 15. 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Postna 5. Guido Arpad 3 22 v. 22 m. nestalno mokro vrejmen t* Hk 5 451 5 43 1 5 41 I 18 26' 18 28; 18 29 9 44 10 52 12 0 1 25: 2 10 2 45 Stoletni Kalendar i Od 1 do 5 mrzlo, od 6 do 10. toplo, 11. deždž, od 14 do 16. lepo, od 17. do 19. vsdkogojdno mrzlo, 22 mrzeo viher, šteri de do 29. trpo, 31. deždž. Na konci meseca je dčn 12 vor 48 min. dugi. Prirastek 1 vora 50 m. Začetek sprotolejtja je 20-ga ob 19 v. 58 min. Za deždževne dni — ,TIVARg hubertusi Din 320'— oc-8.8 i iiLa:i^rrr~«~JC3r~r~»-ir-i"i(~Jt_i' i icnaa B April - Velki traven p [j tna 30 dni H □c Premenjavanje Sunce Mejsec vremen 1 mneca C zide zahdja zide zahaja 1 Sreda Hugo Nestalno ff 5 39 18 30 13 8 3 13 9 Četrtek Franc voterno af * 5 37 18 31 14 15 3 36 3 Petek Richard premen javno 5 35 18 33 15 20 3 55 4 Sobota Izidor vrejmen * 5 33 18 34 16 24 4 13 14. tjeden. Evang. Mate 21, 1—9. Epist. Fil. 2, 5- -11. 5 Nedela Cvetna n. 6. * 5 31 18 36 17 28 4 30 6 Pondelek Irenka © 23 v. 46 m. 4+ •m* 4 21 19 32 1 13 12 54 16 Sobota Sv. Janoš 4 20 19 33 1 36 14 13 20. tjeden. Evang. Janoš 16, 23—33. Epist. Jak. 1, 22—27. 17 Nedela Po vuzmi 5. H> 4 19 19 35 1 59 15 34 18 Pondelek Erik v»■»«»»■«»» u « ......»n s D D D cn-i"iri-» J *rn*n-»"ir »-n Mririinfirir"! 1 in Augustuš - Mešnjek 8 niš 31 dni S Dnevš Imenik Prenienjžvanje vremena 1 meseca C zide jziihaja zide jzahaia 1 4 35 19 37 18 27 2 31. tjeden. Evang. Mate 7, 13—23. Epist. Rim. 8, 12—17. 2 Nedela Po sv. tr. 8 •a. 4 36 19 35 18 59 3 37 3 Pondelek Hermin @ 4 v. 47 m. A 4 37 19 34 19 27 4 54 4 Tork Domonkoš Vročina sh 4 39 19 32 19 51 6 13 5 Sreda Ošvald premenjavno •m* 4 40 19 31 20 14 7 32 6 Četrtek Berta nestalno 4 41 19 30 20 37 8 52 7 Petek Kajetan 4 42 19 28 21 2 10 12 8 Sobota Lasi o 4 44 19 26 21 30 11 32 32. tjeden. Evang. Luk. 16, 1 — 12. Epist. I. Kor. 10 6—13. 9 Nedela Po sv. tr. 9 C 21 v. 59 m. 4 45 19 25 22 4 12 51 10 Pondelek Lorinc 4 47 19 23 22 46 14 7 11 Tork Tibor Hladnejše M 4 48 19 21 23 37 15 15 12 Sreda Klara prijetno M 4 50 19 19 --- 16 14 13 Četrtek Ipoly voterno -K 4 51 19 18 0 38 17 1 14 Petek Ožeb vrejmen HK 4 52 19 16 1 46 17 39 15 Sobota Vel. meša -K 4 53 19 14 2 57 18 9 33. tjeden. Evang. Luk. 19, 41—48. Epist. I. Kor. 12, 1 — 11. 16 Nedela Po sv. tr. 10 4 54 19 13 4 7 18 34 17 Pondelek Anastaz § 4 v. 21 m. 4 56 19 11 5 18 18 54 18 Tork Ilona * 4 57 19 9 6 25 19 14 19 Sreda Lajoš Vroče * 4 59 19 7 7 32 19 33 20 Četrtek Stevan stalno * 5 0 19 5 8 37 19 52 21 Petek Johanna vrejmen sh 5 2 19 3 9 42 20 12 22 Sobota Timotheus r*- 5 3 19 1 10 47 20 35 34. tjeden. Evang. Luk. 18, 9—14. Epist. I. Kor. 15, 1 — 10. 23 Nedeia Po sv. tr. 11 C4€ 5 5 18 59 11 51 21 2 24 Pondelek Bertalan 6 v. 49,'m. 5 6 18 57 12 54 21 35 25 Tork Lajoš CMC 5 7 18 56 13 55 22 16 26 Sreda Zephyrin Voter 5 8 18 54 14 51 23 6 27 Četrtek Gebhard oblačno 4(r 5 10 18 52 15 40 -- 28 Petek Agošton deždž & 5 11 18 50 16 21 0 6 29 Sobota Odgl. Ivana & 5 11 18 49 16 56 1 15 35. tjeden. Evang. Mark. 7, 31—37. Epist. II. Kor. 3, 4—9. 30 Nedela Po sv. tr. 12 A 5 14 18 46 17 25 2 29 31 Pondelek Raimund A 5 16 18 44 17 51 3 47 Stoletni Kalendar: Do 3. toplo, od 10. do 13. mrzlo, 14. deždž, 15 , 16. lepo, 20. velika hica, od 22. do 26. deždž, od 28. do 31. lepo. Den ZAMERKANJE Notrijemanje Vodavanje Din P Din | d Za šolsko deco — » TI V AR " obleke Din 60 — aaaaaannaaacaanaaanaaanaaas o September - Mihalšček 8 q rr.a 30 dni S BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB Dnevi Imenik Premenjavanje Sunce Mejsec »rejmena l meseca zide zahaja zide zahaja 1 Tork Egyed © 13 v. 37 m. 5 17 18 42 18 16 5 7 2 Sreda Absalon 5 18 18 40 18 40 6 28 3 Četrtek Mansvet Prijetno 5 19 18 38 19 5 7 50 4 Petek Rozalia toplo 5 21 18 36 19 33 9 13 5 Sobota Lorinc vrejmen 5 22 18 34 20 5 10 35 36. tjeden. Evang. Luk. 10, 23—37. Epist. Gal. 3, 15—22. 6 Nedela Po sv. tr. 13 Nestalno 5 24 18 32 20 46 11 54 7 Pondelek Regina C 4 v. 14 m. 5 25 18 30 21 35 13 6 8 Tork Mala meša H 5 27 18 28 22 32 14 9 9 Sreda Gorgon premenjavno H 5 28 18 25 23 37 15 0 10 Četrtek Erik hladnejše -K 5 29 18 24 -- 15 39 11 Petek Protaz vrejmen -K 5 30 18 22 0 48 16 11 12 Sobota Guido 5 32 18 20 1 58 16 38 37. tjeden. Evang. Luk. 17, 11 — 19. Epist. Gal 5, 16—24. 13 Nedela Po sv. tr. 14 5 33 18 18 3 6 17 0 14 Pondelek Serenke Toplejše * 5 35 18 15 4 14 17 20 15 Tork Nikodem © 18 v. 41 m. * 5 36 18 13 5 20 17 39 16 Sreda Edith 5 38 18 11 6 26 17 58 17 Četrtek Hildegard megleno A 5 39 18 9 7 30 18 18 18 Petek Titus stalno /2 milijon mil od sunca ; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 letaj. Planet-planete, štere se naimre okoli vekši planet vrtijo i z-vekšimi vred pa okoli sunca, se za mesece zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mesec. 8. Narodni svetki: 28. junija: Vidov dan; 6. septembra: Rojstni den Njegovoga Veličanstva Krala Petra II. 1. decembra: Osvetek narodnoga vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 9. Planet znamejnje: Sprotoletje: Koš <&>, Bik Dvojki M Leto : Rak Oroslan , Devojka Jesen : Vaga fa, Roglač Stejrla &r Zima: Bak ,?X, Deždžev. fk. , Ribe 10. Potemnenje sunca i meseca v 1936-tom leti: V 1936. leti bode 2 sunca i 3 meseca potemnenje, od šteri de se vu Srednjoj Europi prvo sunčno- i prvo mesečno potemnenje vidilo. 1. Celo mesečno potemnenje 8. januara. Začne se ob 17 vori 28 minutaj, skonča se ob 20 vori 51 minutaj. Vidilo se bo na zhodnom tali Atlantskoga oceana, v Europi, Afriki, Ažiji, na Indiškom oceani, v Australiji i Polyneziji, na zahodnom tali Tihoga oceana, na severozahodi Severne Amerike i na severnom Ledenom morji. 2. Celo sunčno potemnenje 19. junija. Začne se ob 3 vori 45 minutaj, skonča se ob 8 vori 55 minutaj. Vidilo se bo v severozhodnoj V Kaset* ¥safc®ga bolnika, &ča&?$25 i spodobni betegov je, ka si prištela sploj brezplačno i poštnine prosto navučno knigo s kejpami i ka poniica ponudbo povsod poznane tvrdke PUHLMANN & CO., Berlin 440 Muggelstrasse 25—25a, ki obstoji že vnogo let. Pazte na oglas v našem Kalendariji. Afriki, v Europi, zvon Portugalije i južnozahodne Španije, v Ažiji zvon prednje i zadnje Indije, na Gronlandi, na severni talaj Severne Amerike, na se-vernom Ledenom morji i na zahodnom tali Tihoga oceana. 3. Talno mesečno potemnenje 4. julija. Začne se ob 17 vori 27 minutaj, skonča se ob 19 vori 24 minutaj. Vidilo se bo na zahodnom tali Tihoga oceana, v Australiji, v Ažiji zvon njeni severni i severozhodni talov, na Indiškom oceani, na južnom Ledenom morji, na južni talaj Atlantnoga oceana, v Afriki zvon severozahodnoga tala i na zhodi Europi. 4. Obročno sunčno potemnenje 13. i 14. decembra. Začne se 13-ga ob 21 vori 27 minutaj, skonča se 14-ga ob 3 vori 29 minutaj. Vidilo se bo na zhodni Sunda-zatonaj, na južni Filippinaj, v Australiji i Polyneziji, na južnom tali Tihoga oceana, na jugi Chile i na južnom Ledenom morji. Celo mesečno potemnenje 16. julija. Začne se ob 4 vori 12 minutaj, skonča se ob 7 vori 47 minutaj. Vidilo se bo na južnom-zahodi Europe, v Afriki zvon severozhodni talov, na Atlantnom oceani, vu Severnoj i južnoj Ameriki i na zhodni talaj Tihoga oceana. Vladarska hiža kralevčine Jugoslavije. Njegovo Veličanstvo Kral Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglašen za kralž 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitčznoga krala Aleksandra I. Zedinitela 9, okt. 1934. v Marseillu. — Po čl. 41. in 42. ustave Kraljevine Jugoslavije vršijo kraljevsko namestniško oblast: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radeako Stankovič in dr. Ivo Perovič. Njeno Veličanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevič Tomislav, rojen 19. janušra 1928, v Beogradi. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Stric: Princ Juri, rojen v Cetinji 27. augusta 1887. Princesa Jelena rojena na Reki (Fiume) 23. oktobra 1884. zdana 21. aug. 1911. z Konstantinom Konš'.antinovičom, kotrigov bivše rusoske casarske rodbine. Rodovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z TSrkami 1733-1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin : Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkec je v jesen tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je voosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju Njegov sin : Peter, rojen dne 29 julija 1844 v Beogradi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga kneza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23, oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-vikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi Gjorgje, rojen 27. aug, 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909 Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Krdlevsko oblast je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustavi je naslednik krala Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3. kak kril SHS i od 3 oktobra 1929. kak I. kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvdri, poročen z Auroro, knezinjov Demldovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. apria 1893 v Petrogradi. Nove poštne pristojbine. 1. Pisma: a) v krajevnem prometu do 20 gramov 1-50D, čez20eramov kakor v medkrajevnem prometu; b) v medkrajevnem prometu do 20 gramov 2-— Din, čez 20 gramov do 50 gramov 2 Din, čez 50 gramov do 250 gramov 3 50 Din, čez 250 gramov do 500 gramov 51— Din, čez 500 gramov do 1000 gramov 10 — Din. K tem izpremembam pripominja poštno ravnateljstvo. Dokler minitstrstvo glede krajevnega prometa načelno ne odloči, se smatra za krajevni promet, p o-met na vsem področju pošte, torej tudi v selskih okrajih, na področju pomožnih pošt itd. Promet na področju dveh pošt se smatra za medkrajevni, četudi sta po« dročji obeh pošt geografska enota. 2. Dopisnice: odprte, vsaka po — '75 Din. Dokler ne izidejo nove dopisnice po 75 par, naj pošte prodajajo stare dopisnice tako, da nanje nalepijo še-znamko za 25 par. 3. Priporočene pošiljke: a) priporočnina v krajevnem prometu 2 Din. b) v medkrajevnem prometu 4 Din- c) V mednarodnem prometu 4 Din. 4. Vrednostna pisma: a) težna pristojbina kakor za priporočeno pismo, b)sedanja vrednostna pristojbina ostane še nadalje v veljavi. 5. Paketi a) težna pristojbina za pakete do 1 kg 3 Din, čez 1 kg do 5 kg Din, čez 5 kg do 10 kg. 1 pas (do 100 km) 10 Din, II. pas čez 100 do 300 km 15 Din, III. pas (čez 300 km) 20 Din, čez 10 do 15 kg. I. pas (do 100 km) 15 Din, II. pas (čez 100 do 300 km) 22 Din, III. pas (čez 300 km) 30 Din, čez 15do 20 kg: I. pas (do 100 km) 20 Din, II. pas čez (100 do 300 km) 30 Din, III. pas (čez 300 km) 40 Din, b) vrednostna pristojbina kakor za vredn. pisma. Za pakete čez dalnje pristojbine. 6. Nakaznice; a) navadna pristojbina: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V teh pristojbinah je všteta tudi izplačnina. b) izplačnina, ki se v bodoče izterja od naslovnika samo pri inozemskih in čekovnih nakaznicah. do 50 Din 0 50 Din. do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. 7. Čekovna vplačila: a) do 500 Din 50 par, čez 500 Din 1 Din. Pristojbina za pismena izporočila na zadnji strani položnice odpade. 8. Odkupne pošiljke: pristojbina za dostavo 1 Din. 9. Poštni nalogi: Pristojbina za dostavo 1 Din. 10. Predalnica: Za predal brez ključa mesečno 15 Din, za predal s ključem mesečno 20 Din. 11. Zaklenjene torbe: mesečno 15 Din. 12. Obvestilo o nedostavljenem paketu: izterja se od pošiljatelja 1*50 Din. 13. Poste-restante: Pristojbina za hranjenje pisem in pa dopisnic poste restante 50 par. 14. Dostavnina za vrednostna pisma in pakete: a) za vrednostna pisma 1 Din, b) za pakete do 5 kg 2 Din, za pakete čez 5 kg 5 Din. 15. Pooblastila: a) za omejeno pooblastilo če velja samo za enkrat 1 Din, za trajno (ako velja za več kakor 15 dni) na leto 5 Din. T Pnnta 7Hr^uiP f Oboje išče pravilno negu, no ali samo zdrav-LfCpUia-^UiavjC l stveno pouzdinim sredstvom, kak Pellerova Elsa-pomada za lice i zaščito kože (i proti sunčnim pegam), nadale Elsa-pomada za porast vlasi, 2 lonca proti naprej notri poslani 40 Din. Fellerove Elsa-žajfe zdravja i lepote vsebujejo dobro delajoče sestavine (7 vrst: lillanova mlečna žaj-fa, lilianove kreme, žumanjak, glicerinska, boraksova, katranova i žajfa za britje). Od teh na probo 5 komadov po izberi že z poštninov i pakivanjom vred za 52 Din pošle apotekar FELLER, Donja Stubica br. 838. (Savska Banovina). — Za pranje glave: Elsa-šampon 3 Din 30 p. Stoulejtni prorok od leta Prild&njanje. Dober dčn tej! Slovenska krajina, Ravno tak, sosedna prlekija. Vajna zibelka je bila negda, Gda so vaj mati zibali, edna, Tak po takšem, sta si brat i sestra, Ali selitev vaj je raznesla. Eden je ostano tli na tč stržn, DrUgi pa šou prejk Mure, na ov stržn Prleki, Prekmurci, roka v roki Ste se gori najšli, hvala Bougi, Jaz, „Dober Pajdaš", pa vsako leto Vas srca gori poiščem i lejpo Pozdravleni bojte i vesčli, Glejte, ka te me letos pa meli, Gda bodem po vaši dveraj trflpo. Glejte, ka se nebom zopstom trudo, Ar vam jaz prinesem našo staro, Indašnjo šego, rejč i navado. Zima. Lejpa bejla zima je vesčla Mladoj deci! Nam pa neprijetna, Ar se moremo dosta skrbeti I za skrblenjč dosta trpeti, Ali itak v etoj dugoj zimi Nišče nede hodo v sukešini. Snega pa bode preči i dosta, Tak se tiidi razmi, da de ostra, Ali nej se vam trbej bojati, De vuzem, — ne fašenek, — na tiati. Sprotolejtje. Kak hitro sunce segreje gorč, Tak de se raspiistilo popovje. Delati mo začnoli na poli, Šteroga de dosta i povouli; Vrejmen nam de tudi šlo na roko, Ar de lejpo prijetno i toplo, Tak mo tiidi z lejka vse včinili, Či mo se količkdi popaščili. Leto. Zvejzde kšžejo! Letošnje leto De vu vsem povi blagoslov melo. StihŠe nede, deždža de zadosta, Tak sena, slame, zrnja de dosta, Tu pa tam de kakša črčevka šla, Ali pova nede zbantuvala. Mejmo viipanje v letošnjem leti, Ka mo zadovolno leto meli. Jesen. Zdaj se vrejmen naglo premenjava, Zato z delom naj nišče ne čaka, Nego se paščite opraviti I jesčnski pouv notri spraviti. Sejajte, kak de vrejmen pustilo, Pa gda te meli lepšo priliko, Me posliihšajte i me bogajte. Vsi se prorokiivanji ravnajte. Sloboud. S proroklivanjom sem prišo med vas, Srcš veselo pozdravo sem vds; Zdaj pa z Bougom, sloboud zemen od v2s, Da kleti pž nazaj pridem do v&s. Celo leto mo okolik hodo, Med zvezdami, za kleti mo brodo. Da vam znam povedati bodočnost I s tem znanjem Vam dati mogočnost, Da skrivno vrejmen spoznati znate, Ka se tak ležej ravnati mate. Zdaj pa z Bougom, vi dragi Slovenci, Goričanci, dolenci i ravenci, Vse dobro Vam želem v novom leti, Zdravo, bldjženo videnje kleti. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Ljudska samopomoč w Haribori, V Maribori so se leta 1927 zbrali nesebični i za liidski blagor vneti možje, ki so ustanovili zavarovanje za pogrebnino Vidli so v vnog' slučajaj, kak hudo je pri smrtnem slučaji v rodbin1, če nega penez za pošteni pogreb i druge stroške, ki so zvezani s pogrebom. Ništerni se more pri tej priliki zadužiti i po tom težko vrnoti izposojene peneze. Da se tomi odpomore, so ustanovili liidsko zavarovanje za pogreb pod Imenom „Ljudska samopomoč". Kak važno je bilo njih delo, kaže to, da je pristopilo nad 10.000 članov, ki so bili zavarovani za nad 100 milion Din. Ljudska samopomoč je tekom svo-jegi obstoja izplačala nad 20 milion Din na pogrebnine pri smrtni slučaji svoji članov. Na jezere familijam je pomagala v najhujši stiski i s;Ii. Kda nastopi smrt i je srce puno žalosti za liiblenim pokojnim, so preostali vsaj rešeni skrbi za penez, ki je potreben za pogreb. Ednako velke vrednosti je tudi zavarovanje za doto, ki je ustanovila Ljudska samopomoč še le leta 1935. Starišje zavarujejo otroka, i gda je star 21 let njeml izplača Ljudska samopomoč zavarovano vsoto. Z 21 letom stopi fant ali deklica vživlenje, nuca peneze za poroko, za začetek obrti, trgovine ali za kakšno drugo eksistenco. Vsa pojasnila o zavarovanji za pogreb ali doto daje Ljudska samopomoč v Maribori, šteroj je potrebno napisati samo dopisnico i Vam pošle takoj vsa pojasnila brezplačno i za Vas brezobvezno. Prečtite oglas med inserati! Vnogo se je že pisalo od hranlivosii mlejka! Zakoj pa te donok tak malo liidi pije mleko? Zato, ar je teško prebavlivo, bu-doči ka se v želodci pretvori v oveče grude Ali na tom se da pomagati, celo či se mlejki, gda zavre, dodd malo „Enrila", poznane domače zamenice kdve. Božič. Števek je bio dober vrli pojeb, samo mamo je rad čemerio, ne je ščeo nigdar tisto jesti, ka je dobo, nego vsigdar je drugo proso, či je ne dobo, te se nakla vdaro i je tak joko, i tečas, dokeč je ne tisto dobo, ka je proso. Na sveti post popoldne so ova vekša deca delali božično drevo. Števeka — ar je on ešče mali — so ga vo z te sobe zaprli v drugo sobo, da ne bi vido, kak se dela božično drevo, da tak bole vorje, ka Jezušek prinese. Nekaj časa se čemerio i brečo, ali kak je vido, da je vse zopston, si leže na postelo i globoko zaspij. V spanji je vido božično drevo, na drevi puno zlata i srebra, dosta mali svejč, štere se tak svejtijo kak na nebi zvezde. Pod božičnom drevi so pa bile jaslice i vnjij ležij mali Jezušek, okolik jaslic pa stojijo Marija, Jožef, pasterje, ovce i sv. Trije kral i. Pod božičnom drevi pa je bilo dosta vsefele šenka za njega: železnica, boben, soldacke, velki konj, na šteroga si lehko gor sede, ftiči, pa ešče Boug zna ka vse nej ?. .. Števek že sega po njih i se tomi jako veselij. Zdaj pa naenkrat je pozvonilo, i v sobo stopi sam Jezušek, šteri je božično drevo prineso. Jezušek stopi pred Števeka i se zdere na njega : Ah, ti si tisti pojeb, šteri svojo drago mamico nigdar nešče bogati, i jo vsigdar čemerij ? ... Števek zajoče : Ne je istina, jaz jo nigdar nečemerim ! Koga, se grmeče zdere Jezušek, pa se viipaš meni lagati! . .. Čakaj, čakaj, mo ti jaz že pokazo, či mame nemaš rad, tak de ti mrla. Jezušek se z ednov palicov tekne njegove mame, i glej mrtva je, tam ležij, pri glavi razpetje i mesto božičnoga dreva, sveče gorijo okolik mrtve mamike... Števek strašno začne jokati i na glas prositi : Draga moja mamika, ne umeri, stani gorik, nigdar te več nemo čemerio L. Mamica je začiila jokanje v sosednoj sobi i je šla gledat, ka je z Števekom, ka tak trnok joče ? . . . Zbudila ga je. Števek kak zagledne svojo drago mamico i vidi ka je živa, skoči gorik i jo za šinjek obine. Oh mama, mama, samo da ne si mrla ! . . . Ka se ti senja! ... ga je čudno poglednola. Ah ne pitaj me mama, tak nika noro se mi je senjalo. Vse njej je povedo, ka se njemi je senjalo, mama pa ga je božala. Ne joči se Števek, ka te man rada, i nemo nigdar mrla! . . . Šla sta k božičnomi drevi, v drugo sobo, Števek je pod božičnov drevov vse tisto najšo, ka se njemi je senjalo i ka je v senji vido. Tam je bila želežnica, boben, soldacke, velki konj, ftiči, jasli i v njij mali jezušek, okolik jasel, krave, ovce, pasterje, Jožef, Marija i sv. Trij krali... Vse to je pusto i skoči k mami, jo obine i pravi: Hvala Bougi, ka si ti živa moja mamika, hvala Bougi, ka si ne mrla. Nigar te več nemo čemerio ! . . . Nouvo leto. Mine vrejmen, To vu panje Leto i de, V srcej mamo, Stara pesem En ovomi Znouva pride. Z duše damo. Neprijetno Zgubijo se Staro leto, Naj dužnosti, Hvala Boiagi Skrb, nevola Odletelo. Vsakddjnosti. Ka je staro Nouvo leto Ne prineslo, Nam naj bode, Prinese nam Prav veselo. Nouvo leto. Dobre vole. Ta!anyi Franc Glasi i odgovor reditelstva. Katančič Kahnan, Crnelavci. Žaliijem, da letos Vaš dopis ni mogoče prinesti. Srca pozdravleni. Grabar Štefan, Polana, Hvala za vganke. Horvat Marija, Murska Sobota. Najlepša hvala za poslane vganke, ali takse smo že večkrat prinesli, prosimo kaj driigo. Vsem onim prijatelom, šteri v letošnjem kalendariji ne najdejo svoje notri poslane spise, je s tem potroštamo, da druga leta na vrsto pridejo. Jablane, MM in druge čepe, sadi v mladosti za stare zobe." Po najnižji ceni 5—7 Din se dobi sadno drevje, jablane, hruške, breskve, marelice itd. Malinove sadike najboljši sort po 1 Din komad. Pri večjem odjemu popust. Opozarja se zlasti na bogato izbiro najnovejše breskove sorte. Za pristnost sorte jamčimo zanesljivo z lastnimi matičnimi nasadi amerikanski i italijanski breskev i driigoga sadnoga drevja. Za naročilo zadostuje dopisnica na drevesnico ŠTAMPAR VEKOSLAV & DRUG Ljutomer. Priporočila so na razpolago. Vinopivec Vince. Dober den, vam vsem. Ne smejte se! Smejen se samo jaz lehko. Pa zakaj, kaj mislite ? Zakaj ? Ka me to pitate, tak nete vozbrodili ? . . . Zato vam jaz povem, ka bi se pa nebi smejao, letos, da je tak dosta vina zraslo. Vidite srečo mam. Jaz Vinopivec Vince sem srečen, letos je telko vina kak v Mori vode, i glejte, naše krčme poleg tega, da je dosta vina zraslo, je itak tak drago kak lanjsko leto, gda ga je malo bilo. Nika nedene, letos do itak dobro vino točili naši krčmarje, ne tak kak lani, ka so zvekšega tala samo z Bačke vino meli, gde so za Din 1.50 kupili, točili so pa, tak znate, počen ! Tisto ka sem lanjsko leto zamudo piti, mo letos notri prineso. Jaz Vinopivec Vince se že vo spoznam, nika sem čiio, ka naš Dober Pajdaša urednik, so Iekar 100 hekto 1. vina pripovali, pa ravno telko naš sobočki g. Faflik. To je dobro, tak mislim či že telko vina majo tej gospodje, tak, gda mo na Štajeri hodo, itak nemo žeden ? . . . Ka pa to! . . . oh prijatei, to je ne mogoče, ne razmim to. Tvoja krčma, tvoja indašnja stara krčma je zdaj zaprejta. Je to mogoče ? . . . Tak je, prijatei, je mogoče, mogoče, si globoko odehne, moj stari prijatei i na dale pravi: Znaš, to se tak zgodilo. V etoj velkoj svetovnoj krizi narod nema penez, či pa nega penez, tak nemre v krčmo hoditi, i vino piti. Odkec bi pa bio penez, či že za svoje pridelke, za živino nika ne dobij, biki 2 dinara, je to penez, te gda je plačilo isto kak je tekrat bilo, gda so živino ešče po 8 din kiipiivali. No vidiš tak sem jaz z mojov krč-mov, pivcov je ne bilo, notrije-manje sem ne meo, nego samo vo-davanje. Porcijo so mi prepisali, skem bi pa plačo či sem od krčme ne meo dohodkov, i stov porcijov so me li silili, naj njim plačujem, no vej sem pa ne nori, ka bi pla-čuvo, zopstom sem njim pravo, da mi naj samo telko davka predpišejo kelko zaslužim, i kelko njim lejko plačam, ali ne so me šteli posliih-šati. Te pa naj bode, mo vidli šteri bo gor plačao, jaz ali pa davčni urad? Krčmo sem zapro, tak mi zdaj ne trbej plačati nika od nje. — Ne sem tak no n, da bi samo za davčni urad delo ! . . . Žalostni dogodek, ali istina je! Jaz, Vinopivec Vince se lehko smejem, ar jaz tudi ne plačujem davka, ne plačam ga, pa nemo piačo, naj mi dajo žakucijo, naj rabijo ... ha ha! Či kaj najdejo pri meni? Eto ednok so me že šteli doli zgrabiti, ka naj ne pijem telko, nego naj njim raj porcijo plačam. Ali povedo sem njim, dobro sem njim povedo : Jaz, Vinopivec Vince ne plačujem davka, pa itak preveč plačam i to od tistoga vina, ka spijem, od vsakega litra 2 dinara, kaj gospodje, je to ne zadostno od mene. Od mene Vinopivec Vinceka ? ... ki zvon toga, ka spije, nindri nika nema . . . Nikaj za hec, nikaj za istino. * |r * S Y A B M W C N D O X E P S ! FRHZMŽŠČJ * H V I K N L P * A D Z L O Š T Y ' * ' Šteri šče zvediti svojo usodo, naj vzeme v rouke edno iglo i naj jo z zapretimi očmi zabodne na edno od zgoraj stoječi liter. V kazali pa poišči tiste litere — štero si zabodno — numero. To numero pa poišči v razloženji prijetni i neprijetni odgouvorov. KAZALO: ABCDEFCHIKLMNOP R S T U 25 15 5 14 10 6 13 7 18 8 17 22 9 16 11 12 23 19 24 VWXYZŽŠČ*? ty 2 4 20 21 1 3 29 28 26 27 30 RAZLOŽENjE Prijetni odgovori: 1. Ci je piknila iglo v to numero moška oseba, bo ženitev srečna i v dobri odnošajaj — če je neo-ženjena. Če je pa oseba oženjena, teda pokaže numera bodouče blagostanje, čedno deco i dugo, srečno živlejnje. Neoženjeni ženski prikažii-je ta numera vornoga zaroženca ali moža, preči hitro ženitev i srečen zakon. 3. Prikažiije veliko srečo, nepričakovano blagostanje, spoštiivanje od strani višiši oseb i protekcija. JELE USODE: Pismeno bodo prihajale važna obvestila. 7. Ta numera je za neoženjene osebe prav prijetna i prikažiije srečen zakon. Za oba spoula prinaša naprejdek i srečo v živlejnji. 8. Dobro znamejnje ; prinaša Vam izpolnitev Vaši želejnj i pričakiivanj. Prikažiije tiidi, da mate mnougo podjetnosti. 9. Če v to numero pikne iglo oženjena ali omožena oseba, teda prikazuje ta novorojenčka, če nej prestoupila 50-to leto. Pri neožen-jenih hitro ženitev. 10. Prijateo, ki živi daleč od Vas, se povrne i Vam prinese mnogo blagostanja, od šteroga te meli dosta haska. 12. Numera, ki Vam zavolo mis-tičnoga znaka prinaša uspeh v vsej Vaši podjetjaj i izpolnjuje mnoge najizkrenejše želje za Vašo bodoučo srečo. 15. Što dobi to numero, nej za-dosta trden, zato naj si pusti pomagati od svoji prijatelov, ka si dosta pridobi z njihovov pomočjov. 16. Nenadno i koristno spoznanje z osebo driigoga spoula, ki Vam bo ponovno ponudilo srce i roko. Sorodniki se bodo tomi spoznanji protivili, ali prehenjati se ne sme. 18. Prikažuje, da te se skoron spoznali z osebo, štera de vrejdna Vaše Iiibezni i bode Vaš zakon po-punoma srečen. 22. To je dobra numera. Odvisi pač dosta v načini Vašega živlenj-skoga postopanja. 23. Ženska velike izobrazbe je žena tistoga, ki to numero dobi. (Vala obratno za ženski spol.) 24. Vztrajnost i potrpežlivost v vsej Vaši delaj ta pomagala, da te vse, ka podvzemete, dobro izvršili do konca. 26. Prikažuje, da te lehko najšli osebo ki Vam bo vračala občutke i pripomogla, da te lehko vse pozabili. 28. Nepričakuvano potiivanje z prijetnim spremstvom, ki bo za Vas i Vašo družino preveč hasnovito. 29. Prikažuje, da želejte biti gvii-šen Vaše bodočnosti i to lehko do-sežete z pametnov varčnostjov. Ne trošite več kak je potrejbno za Vaše življenje, ostanek hranite za starost po pripovejdki: Hranite bejle de-narce za čarne dni. 30. Vaša najhasnovitejša naloga je, po šteroj poti morete iti v Vašem življenji. To pot lehko razvi-dite po rednom dnevnom iskanji spredaj navedene tabele. Neprijetni odgovori: Prikazuje, da skoron zgubite pri-jatela, prinaša neuspeh v tožbenih prilikaj i zavolo toga nastale tež-kouče. 4. Pismo, ki znameniije zgubo pejnez i vrednosti. Bodite previdni i ne posojujte pejnez. 5. Osebi, šteroj pripada ta numera, svetujemo, da obrača več pažnje na svojo mladež, ka ma dosta znakov usode. 6. Neuspeh. Oseba, šteroj pripada ta numera, naj bo previdna i pripravlena, ka de mela v podjetji, štero vodi, neuspeh i zgubo. 11. Prikažuje opasnost, da Vas osebe, štere ste vzliibili, varajo. Bodite oprezni. 13. Ta numera prinaša razočaranje. Probali te si sposouditi pejneze ali težko je dobite. 14. Viipate se, da te od starejše osebe doubili zapuščino, ali varate se, ka se bo dotična oseba oženila. 17. Nevarno je, ka te se družili z osebami, štere Vas bodo v družbi i pri prijatelaj osramotile. 19. Bodite previdni nasproti osebam, ki so Vam dužni, če tudi menše zneske. Dobite drzno pismo, ki Vas bo žalilo zavolo voučime-tanja. Če te ravno razburkani, ne smete popustiti. 20. Vaš dragi je vdani pijači, voučigled za gospodarstvo se na-dajte neuspehov, ali zato ostante mirni i vstrezali bodete. 21. Važno pismo dobite. Dana je možnost, da Vam vsebina toga pisma prinese vest o smrti edne osebe, štero ste visiko cenili i ki Vas je v oporouki obdarila, j 25. Moški ali ženska, ki zasadi iglo v to nesrečno numero, naj pazi na svojo delavnost i ponašanje. 27. V kratkom časi te opazili, da Vas edna oseba na vsakom stopaji zasleduje, da Vam je povsedik v napotje i Vas ogldeiije z izzivajo-čimi pogledi. Ka se je vse zgoudilo v preminočem leti po svejti? ■ Jugoslavija. V preminočem leti se je v našoj državi dosta spremenilo v notranjoj politiki. Uzunovičovo vlada je buknola i s tem tudi Jugo-slovenska Nacijonalna stranka, štera je po zapovedi v vsakšoj občini mejla svojo organizacijo. To se vidi, kak se držijo takse politične organizacije, štere ne organizejra liidstvo samo, nego po naročili svoji predstojnikov. Po toj spremembi je vlado sestavo „Jevtič", šteri nam je pred volitvami na zemli nebesa obečavao, z svojimi volilnimi metodami, štere narod nikdar nede pozabo, je dosegno veliko zmago. Ali najvišiša oblast države je to sijajno jevtičovo zmago nej gledala skozi očal, nego z prostimi, svobodnimi očmi . . . Jevtič je mogo iti i za njim je prevzeo — g. Stojadinovič — notranje posle pa g. dr. Korošec. Zdajšnja vlada ma veliko nalogo gori dano: vse one zakone, šteri denešnjim političnim vrejmenam ne odgovarjajo, je spremeniti i spopuniti. I to so v prvi vrsti: politični, tiskovni, društveni i volilni zakoni. Denešnja vlada bi bila delovna, štera misli državi red i politično mirovčino spraviti. Po tem svojem velikom deli razpusti narodno skupščino i razpiše nouve volitvi, da tak možnost i sloboščino da narodi; naj si zvoli novi parlament, v šterom naj nede venparlamentarne opozicije, nego naj vsi izvoljeni narodni voditeli majo možnost delati za blagor svojega naroda i države. — Naše države zviinejšnja politika se držij močno na onom fundamenti, šteroga je zozido naš veliki pokojni krao Aleksander !. Austrija. Po Dolfuss-ovoj smrti je vlado vzeo v roke Suschnick. Njegov cil je Habsburgovce znovič na tron posaditi. Preteklo leto je Otto ex Habsburški prestolonaslednik nameravo zasesti prazen tron, ali Mala antanta je proti tomi energično protestirala, po šterom se je Austrijski namešnjakov i generalov cio izjalovo. Anglija je mela preteklo leto velki svetek, svetili so 25 letnico vladanja Angleškog.i krala Jurija. Znameniti politik Mac Donald, dugolejtni voditel delavske stranke i predsednik vlade je odstopo. Anglija se je za Abesince gori vzela proti Talijanom i je društvo narodov sankcije napovedalo, da bi s tem prisililo Talijane na mirovčino, keliko bode z tem doseg-nolo, je zdaj ešče skrivno pitanje meseca novembra ! Francija. Ministrski predsednik Laval je Anglijo i Italijo pozvo v Pariz na konferenco, gde je mislo poglihati tevi dvej nasprotnidi v abesin-skom pitanji, ali nej se njemi je posrečilo. Talijanska bojna divja dale v Abesiniji. V Franciji je v pretečenom leti trikrat buknola vlada, dvakrat za volo od parlamenta zahtevanih diktatorskih pooblaščencov za obrambo franka i edna, ar so se stranke nej mogle zglihati zavolo vladnoga programa. Nemčija je notri vpelala splošno vojaško službo. Zglihala se je z Anglijov v pogledi mornarice trij proti ena i s tem si je pridobila simpatije Angležov. — V Posaarskem plebisciti je dobila velikansko večino glasov. Tak se je vrnila od Francije, po končani svetovni bojni zasedena Posarska zemla, svojoj domovini Nemčiji. — Hitlerovci se krepijo, tak doma, kak tudi v inozemstvi. Italija je zdaj — gda to pišemo — srdina cejloga sveta, na njo so obrnjene vse diplomatske oči. Italija je dnesden žereče perinje, od šteroga se lehko cejli svejt vužge, či tak, ka se v pitanji Abesinije ne bi mogla zglihati z Anglijov. Italjani so že velki tao abesinske zemle zasedli. Bojna ide naprej, ali kak de se dokončala, to je bodoča skrivnost. — V Italjanski fabrikaj so notri vpelali 40 vor delavni tjeden, po torn notrivpelanji majo viipanje, da 200.000 brezposelni dobijo delo. Poljska. Velika žalost je zadela preminočo leto to državo. 14. maja je mrou njeni narodni junak i ustanovitel Poljske, maršal Pilsudski. — V poiitčrii potaj pa ide samostojno, dela samo za svojo srečo i dobiček. V prijatelsko je zvezana na Nemčijo, ar od nje v trgovskom pogledi največ haska ma. Češkosiovaška je mejla volitve v narodno skupščino, zmagao je nemški nacijonalni socialist Henlein, kak voditeo najmočnejše stranke, i šteri je pomogo gibanje za prikliičitev zapadne Češke k Nemčiji. — Rusija i Češka sta podpisale med sebov vojaško pomoč, či bi eden tretji napadno prvo ali to drugo državo. Španija. V njeni notranji politični razmeraj ešče vedno gorij od tis-toga vrejmena, kak je republika. Med narodom nega stalnoga mera. Edni kak drugi bi radi tak ravnali, kak bi liidstvi boukše šlo. Nezadovolnosti je pa krivec svetovna kriza. Portugalska. Komunisti so probali prevzeti oblast, ali nej se njim je posrečilo. Belgijo je preminočo leto ponovno zadela velka žalost. Ponesrečila se je velikodušna kralica Astride, štera je najšla smrt v automobilski nesreči na švicarskoj zemli; pred lajnskim se je pa ponesrečo prejšnji krao Leopold, ki je spadno doj z edne pečine i se bujo. Madžarska. Tu so bile v preminočem leti volitve. Ministerskomi predsedniki Gombosi se je posrečilo pri tej volitvaj dobiti velko večino poslancov. Bolgarska. V notranjoj politiki tak vrvij, kak roj v koši. Vlade se na gosti preminjavajo, edna za volo nameravanja skrajšati pravico kroni, druga ar je trnok vojaško diktatorska bila, ta tretja ar je nej mogla konsolidejrati notranje razmere, štrtoj se pa nej posrečila politična mirovčina med narodom i t. d. Rusija je v Europi z vsemi svojimi sosedami škienila pogodbo za nenapadanje. Ravno tak z Romun ijov, negledouč na Besarabijske razmere. — Preteklo leto meseca oktobra je prvi vlak začno iditi v te države. — V Ažiji se je več pokrajin od kitajske odtrgnolo i so se priglasile kak samostojne sovjetske države v zvezi z Rusijov. Japonska ide po svojoj imperialističnoj poti dale notri v Kitajsko, štera se zavolo slaboga vkuperdržanja svojega naroda i slabo organ izejrane vojske, nemre uspešno braniti prouti japonskomi prodiranji. — Japonci pravijo : Ažijo Ažijcom! Z tuhinci pa vo! Ar je pa v Ažiji najmočnejša i najmodernejše oborožena Japonska i tak misli ona tudi Ažijce modernizejrati i združiti v edno veliko državo, štera bi na svejti najmočnejša postanola. Kak se kuha medenika. Več rojarov me prosilo, naj njim spravim recept za kuhanje medenike. Večkrat je telko mediij, ka lastniki tega hasnovitoga boži dara, nevejo kama z njim, ali pa ga morejo fal ta dati Po mojem spoznanji je škoda ga fal zapravlati te, gda ga kak pitvino zlehka v penez spravijo. Samo ga morejo znati pripraviti. Kakša je naj medenika ? Se zna, da je odvisna od pripravlanja. Tu vam dam kratko navodilo, kak se dela dobra medenika : Pripravimo si pocinjen, bakreni, čisti kotel ali pa emajleren železen pisker. Za medeniko se niica deždževnica, precejena skoz flaneia. Či pa deždževnice nemarno, vzemimo studenčno vodo, ali ta pa more biti prekuhana, doli raslajena, 24 vor naj stoji i zdaj pomali precediti skoz flaneia tak, ka njena gostoba tia dno piskra ostane. Či vekšo količino medenike skuhamo, tak jo shranimo v čisti vinski lagev, lagev žveplati nesmimo, ar s tem bi preprečili kipenje. Med šteroga mislimo kuhati, more biti čisti, se razmi, ka z beloga svekloga meda je lepša medenika, kak s čarnoga. Medenika se navadno dela troje fele, slabejša je 8<>/0, driiga 10<>/0 i tretja likerova medenika 15% alkohola. Med 100 odstotkov medu se nahaja od 70 do 80 i ešče več odstotkov cukra. Ar se cuker s kipenjom spremenij v alkohol, za to je jasno, da kelko več meda se dene medeniki, telko več alkohola se v njej razvije i telko je močnejša či li dobro zavre. Frtao kile medu razstoplen v štiri litri vode obsega približno 16% sladkorja. Po toj vnožini si lahko vsaki določi gotovo mero sladkorja. Či ma 100 litrov medenike 6% alkohola, tak moremo vzeti 96 litrov vode i 16 kg. meda, tak je v njej 12% sladkorja. Za 10% alkohola moremo dati 27 kg meda i 89 litrov vode, tak dobimo 20% sladkorja. Na 10% alkohola pa 37 kg medu 83 litrov vode, da ma 28% sladkorja. Što šče meti prav močno pitvino, obsegajočo 16% alkohola, naj vzeme 80 litrov vode i 48 kg medu. Se zna, tak bo nekaj več kak 100 litrov, ali ski-penjem se to vozravna. Zahtevano vnožino sladkorja nam pokaže sladomera t. j. „Saharometer", šteri se da kupiti i je ne predragi. Pri niicanji se vtekne v v tekočino i ar ma zamerkane numere kak toplomer, se da na njem viditi v tekočini obseženi sladkor. Prvle pa kak merimo vnožino sladkorja, moremo tekočino segreti na 14° R. Či je je v tekočini vekša vnožina sladkorja, tak denimo več vode zraven, či je pa malo, tak dajmo več meda. Navadno tisti, šteri nemajo sladomera, niicajo za to čisto kokošeče jajce. Či jajce plava odzgoraj na tekočini v širini 50 srebrnega dinara, tak je tekočina zadosta gosta. Kak smo se odločili kak močno medeniko ščemo meti, žmerimo vodo i med. Najprvle vlijemo v kotel vodo i kak je voda že segreta, potom samo vlijemo v vodo med i to pomali v kaplicaj, štero mešamo z novov le-senov žlicov Poleg kotla kiihajmo ešče v ednom piskri čisto vodo, da mamo za dolevanje, kelko vozavre lejko coj vlijemo. Kotel nesmi biti pun, ar kak vre tak rado vokipij. Pod kotlom ogen naj tak pomali gorij kak pri kuhanji palinke, da bi se nebi gorik prismodilo. Kak hitro se med začne v vročoj vodi kuhati, tak odzgoraj se naprav-lajo pene, zapriva bele, potom rjave. Pene se morejo pomali doli grabiti tečas, ka po dugšem vrenji se več ne peni. Te pene so mravljična kisi i; na i driigo v medi nahajajoče, štero da medeniki slab okus i zato se more doli grabiti. Da bi se pa vse ta nepotrebna tekočina odpravila, se zmejša v ktiha-jočo tekočino malo skučene krajde i nesmolnatr.o skučeno vogelje, ali pa z par jajc belakov sneg, šteroga zmešajo v vrelo tekočino. Po tom se pusti ešče pol vore vreti. Beljakov sneg odvzeme nečistočo i vogelje pa krajda vničita kisilino pa neprijeten žmah po vouski. Sto šče medeniko duže vromena meti, jo more tudi več časa kuhati, da se ešče bole ščisti. Navadno vre 2 do 3 vore dugo. Po tom dugom kuhanji se preči tekočine zgiibij, tak moremo vedno coj lejvati vročo vodo da dobimo zaželjeno vnožino medenike. Kak se medenika skiiha, jo pustimo telko časa hladiti, ka de mlačna, po tom jo pomali precedimo tak, ka vse zac ostane na dno kotla. Zdaj vlejemo zraven dišečo tekočino kakšega šeemo meti, muškatov cvet, citroni-110 lipinje ali pa hmelj. To ali ono dišavo skuhamo v piskri i kuhano vlijemo coj medeniki. Ešče toplo medeniko precedimo skoz čisti flanelov klobuk ali skoz vrečico z klobučine. Kipenje medenike. Medenika tak kipij kak vino, po kipenji dobi alkohol. Kipenje trbej ešče ekstra podperati, da v medeniki se nahajajouči cuker dobro zavre i se samo tak oničijo škodlive snovi. Či pomali vrej, tak denimo te samo maio vinskoga kvasa zraven; ovači se pa more vse tak ravnati, kak z vinskim moštom. Klet, v šteroj mamo medeniko, more biti topla čista i z friškim liiftom Vlažna i taksa klet, v šteroj hranimo zelje, repo, liik, sir, petrolej, ali kakše-šteč močno dišeče reči, je nej dobra, ar po tistom dobij žmaj. Konec prvoga kipenja naznani redka i bela pena, štera se prikaže od-zgoraj na medeniki. To je znamenje, ka se je začnola medenika čistiti. ona ešče dale vrej i to vrenje se nesmi preprečiti. Gda je že sploj zavrejla, te se naj pritoči i to se naj tak ravna, kak z vinom. * Či mamo dosta medenike, jo tudi lehko vo odavamo i točimo kak vino. Za medeniko ne trbej plačati trošarine i tudi brezi vsakoga posebnoga dovolenja se jo lehko toči, samo naznaniti trbej, da namerava vo točiti svoj lastni pridelek. Se razmi, da se to točenje dobro izplača. V več mestaj jo točijo kak: „Vinotoč pod vejov." Pri reumatični bolečinaj R,TnT92S&.p? SSSSf hSTi v cejlo tejll se rad držiFellerov Elsafluid stalno pri hrami. Pravi Fellerov Elsafluid se niica že več prek 36 let kak hižno sredstvo za nego tejia in za obrambo proti vnogim betegam. Tisti, ki so previše občiitlivi nalehci se rasladijo, nagnejo na hunjavico i šinjekabol, migren u, božno spijo, Fellerov Elsafluid je naročito koristen. Dobise v apotekaj i slični baotaj po 6 Din, 9 D!n i 26 Din. Z poštov naj-menje 1 paket (9 na probo ati 6 dvojnatni ali 2 specijalna glaža) za 58 Din, štiri takši paketi samo 173 Din pri apotekari EUGEN V. FELLER, Stubica Donia 838. (Savska banovina.) ČLOVEK Brat v trplenjskoj bolečini spadne, Truden v pržthi ležij, kak gor stane, Svetlimi očmi krvavo glčda, V c&glost sp&dne, vročini krv ceca., Z menov pri stoli sedij I prosi: Sam nevej ka . . . v kmičnoj blatnoj noči, Odide, gde hodi ? — nišče nevej, Doteknoti se ga nišče nesmej. Z močjov dvakrat dosšgne žlvlenje, Svojo idejo, svojo mišlenje, Razglašuje, razstori med ludstvo, Da ležej dosšgne svoj cio — gvGšno. Kak jaz njega, tak on mend lubi, Njega dušo nosim v mojoj duši, Ar sem jaz ravno taksi kak je on, Za to jaz njegov kep na licaj mam. On bi me rad kušno, kak jaz njega, I gda ga mislim, ga nindrik nega, Z njim se ne vupam idti okolik, Ka pa či je ne on tisti človik. Koga jaz iščem, koga jaz mislim, Fkiip se nžijti z menov, s tebov, s tistim, Človekom, v šterom jaz spoznam tebš, Mojega očo, brata, sam sebč. Talžnyi Franc Kodiš Na cesti eden kodiš sedij, Vovtčgnjeno prgiščo držij, Z globokim zdiihdvanjem moli, Idoče, daruvanje prosi. Zdrav, močen je z domi odišo, Kak invalid je nazaj prišo, Zgodilo se, dr je junak bio, Ki se za domovino borio. V mlddi letaj je on ne proso, Nego pri sodakaj je hodo, V svetovnoj bojni je kapldr bio I za domovino se borio. Vi gospodarje, domovina, Vaša dužnost bi itak bila, Se za tč junake skrbeti I to nevolo ne trpeti. Talanyi Franc Ženo bi odo. Šiftarov Janči kak proti večeri z njive domo pride, najde hišo zaprejto. Kliič tam poišče, gde ga navadno sranjujejo." Vzeme ga i dveri odpre. Gde je ta ženska ? — ka niti večer je nega doma. Na ognjišči ne najde večerjo. Stopi v hižo, tii je tudi vse prazno. Krnica se naglo razšurjava, či duže menje vidi, če-merje ga mantrajo. Včeraj jo je tudi zbiio, kak že večkrat, ali vsaki den jo itak nemre biti. Če ženska z bitja nerazmi, tak je že vse zaman. Z hiže ide v kiihnjo, z kiihnje nazaj v hižo, nindrik nika. Če že edna ženska z domi odide po vesi, telko pameti pa itak more meti, ka nekaj z-koja, ka či mož domo pride, naj najde i se ne čemerij. Ali zdaj nej ženske, nej župe. Trnok se začne čemeriti. Okolik gleda i išče, skem bi jo naj na-klesto, či domo pride. Z sekerinim štilom, ali pa celo hišo na njo prevrže. Kak tam med dverami stoji i čaka, prebižij sosedova Maričika. Stric, Vi ste doma ? Ka pa te ? Strina so pravli, ka več ne pridejo domo. Kaa ? Odišli so k materi. Nji več nete bili. To je pravla ? To. Pa ka ešče. Drugo nika. — Samo to, ka idejo domo k materi. Samo to. Dobro je Maričika, lehko ideš domo, ali bejži, naj te ne zgrabim, ar mesto strine tebe naklestim. Maričiki je ne trbelo to dvakrat praviti, odbežala je, kak so jo noge nesle. Šiftarov Janči pa tam sam v hiži ostane. Hej ! — kriči] za Maričikov. Ka je ? Gda je odišla? Dnes zaran. Dobro je. Nazaj v hišo ide. Či je že zaran odišla, pa dosegamao ne nazaj prišla, tak je več nede. Daleč je ta ves gde je njena mati, či bi štela nazaj pridti, tak bi te že doma bila. Naj bo njena nevola, či ne pride. Trdoglavna ženska je to, ka niti krumpišovo župo je ne skuhala ali kaj drugo, štero do večera stoji. Ali pa žganike, či njej je že drugo ne prišlo na pamet. Ali tak oditi, to je nekaj groznoga. Meo je ešče eden falat krtiha v turbi, ga vo vzeme, si sede na prag i pomal suhi kruh začne jesti. Kriih je presiihi, gorstane, notri ide i išče lehko bi pa gder kakši falajček liika najšao. Nindik nika, si nazaj na prag sede, suhi kriih pojej i nika na glasno mrmra. Po tom si vusta zbriše, ravnok tak bajusi, šterim je ne meo dosta dela či glij je viista meo tak velke, ka bi njemi celi lopar notri šou, to je herbao po materi, bajusi pa je ešče menše meo kak oča. Cela Šiftarova familija je mela tak male bajuse, on pa ešče menše, ar je ešče mladi bio i so njemi ne zrasle. Kak se je vred pobrao, stane gor i pravi : Dobro je Mariška, ti si to štela. S tem zgrabi v kuhnji stoječi škaf i ga vo na dvorišče trešči, ka se škaf razbije. V kuhnji okoiik gleda, ka bi bilo ešče tu zanapraviti ? Drugo nega kak ognjišče, to piistij, ar de ognjišče ešče sam niico. Kuhati on sam tiidi zna, či šče. Bogše, kak takša mlada zafiicnjena žena. Kak odpre v hižo idoče dveri, njem i na pamet pride, ka na te dveri je Mariška vsigdar navado mela brisačo obesiti. V čemeraj zgrabi dveri s čepa je doli vzeme i vo na dvorišče je odnese, gor skoči tak ka je vkiiper spotere. — To so že zdaj več ne dveri. — Zadovol-nostjov pravi. Potem v hišo ide v čemeraj po-padne postelo. V hiži je bila edna nova postela, štero sta z Mariškine erbije na senji obadva kupila. Njemi jo ne trbej. On se več ne leže na Mariškino postelo. Njemi je dobro na serteli na slami tudi. Razstepe postelo na telko falatov z kelki je. Z-potreti jo šteo, ali ne jo je mo-go, z močni blanj je napravlena. Nova je ešče. Poisko je v koti pri peči sikero i v krnici je z celov močjov vseko v blanje. Krnica je tak velka bila, ka je od nje ne znao, jeli na sredi ali na konci seka v blanje. Zadosta je to, ka je postelo vkiiper spotro. Na to si globoko odehne. — No, z toga več tiidi nigdar nede postela. — Mariška si na toj posteli več nigdar nede počivala. Ešče je bio eden sto i kre stola stoli-ca. Te je že pravo, gda sta kupii-vala, ka naj vekšo stolico kupita, ali ne je bilo več pejnez, Mariška pa je nej štela tišlari dužna ostati, tak sta te samo takšo malo kupila. Ali zdaj vse to nika ne dene. Spotro jo je. Ešče eden stolec njemi v roke pride. Popadne ga i tečas mladi z-njim po serteli, ka ga na drovne falate spotere. Zdaj si zmislo, ka bi nogače lehko obdržao, šterimi bi psa liičao. Ali zdaj že vseedno. Kak je napravo, je pošteno napravo. Zdaj je že več nikaj ne bilo v hiži zvon okna, ka bi lehko spotro, ali okne je ne kupila Mariška, tak je nameri pusto. Srdca se vesel io, ka se lampaš, šteri je obri stola viso, sam odsebe spotro. Tak zdaj z njim več nema nikše skrbij. Po tom poštenom deli si je na spanje zmislo. Na sredi hiže naklaj je bila blazina, vankiš i prt. To tiidi ne trbej, ar je to Mariška zašila, primle i na male falate raz-strga, od perja se njemi kihalo. No kak se vidi, to perje se maščuje za žensko ! Slamo je vkiiper pobro i na sredi hiše poslao, na njo si leže i zaspi j. Z vel kov zadovolščinov je spao, tak kak že pošteni človik po velkom deli lehko spij. Ali pred zaspanjom si premišla-va, kak je že to bilo s tov sklecov? To je tak bilo, ka včeraj večer, gda je on domo prišo je žene ne bilo doma, malo kesnej je prišla i se ne paščila z večerjov. Ona je posisili v tanjer ščela viejati župo. On pa to pravo : Ne čemeri me telko z tem tanje-rom, daj mi jesti, ar sem lačen. Ženska je od tanjera ne popustila, on primle za tanjer i ga volučij na dvorišče, gde se tanjer spotere. Ali to nika ne dene. To je samo eden lončarski tanjer bio. Nego to je bila nevola, ka je ženska v svoji puranski čemeraj popadnola župov puno skleco i hajda za tenjerom vrgla. Za to je bita bila, ar ka je mo-škomi slobodno, to ednoj cotavoj ženski ne slobodno. Včerašnji dogodek je istinski bio. To bi ona pripoznati mogla i ne domo k materi odbežati. On z mernov diišnov vestjov sladko spij na slami, gda naednok začuje nikše gibanje. Oči gor odpre, naj vidi, mogoče je pes prišo notri, ar njemi na pamet prišlo, ka je dveri na kuhnji pozabo zaprejti. Ne je pes bio, ar je nikak spico vuž-gao. Zdaj vidi, ka je njegova žena domo prišla. Za malo jo pita: Gde si se pa ti stepala ? V ženskoj roki spica vgasne, ona pa je tiha. Tak jo je drugič trbelo pitati, gde se je stepala po kmič-noj noči? Križ boži! Ka si pa delo ? — pravi ženska i drugo spico vužge. Pri posveti spice je viditi bilo, ka je napravo. Či vidiš, ka me pa te pitaš. Rajši mi odgovor daj na moje pitanje, odkec ? Tretjikrat jo trbelo opitati, gde se v toj kmičnoj noči steple. Doma sem bila — pravi zafiic-njeno. Gde doma ? Poštena ženska ma tam dom, gde je njeni mož. To je že več ne dom — pravi ženska — tu je vse spotrejto. Vse. Te pa jaz idem nazaj, odkec sem prišla. Idi. Što te zvao ? Ne sem te poslao, ne sem te zvao. Zakoj si prišla nazaj ? Zakoj ? — odgovorij ženska. Zato, ar so me oča nazaj domo stirali. Pravli so, ka takšoj ženski nedajo mesto, štera svojega moža zapustij. Idi domo, zmerta se na svojem kruh i i ne na mojem. Zato sem zdaj nazaj domo prišla. Na to si Šiftarov Janči začne pre-mišlavati. Škoda je, ka sem vse vkiiper spotro. Či je ženska nazaj prišla. Mislo sem, ar je odišla, ka več nigdar nazaj ne pride. Edno malo sta obadva tiha. On posliihša ženskin joč. Ona pa na tihoma joče i joče v kmičnoj noči. Ednok samo pravi: No, zadosta je . . . Za volo tebe sem vse to napravo, ka sem včino. Kmica je bila sam sem ne vido ... Zakaj si mi ne njala jesti ? Tam je v gesnjeki djano, zaka si si ne ven vzeo ? Oh stvoritel ! Na to je ne mislo. Zdaj ga sram gratalo. Nebi trbelo to napraviti ! Zdaj ka bode ? V krnici si škrab-Ie glavo i z mernim glasom njej pravi: Boj čedna . . . zdaj mo že tak mogli bidti ... Ti si kriva ... Ne vejš, ka jaz ne lubim truc ? Vej v jesen odamo telico, tečas jo pod-krmimo i ka za njo dobimo te za tisto novo pohištvo si kupimo i porcelansko skleco i tanjer. Zdaj pa glej, ka spat odideš. Ne precveraj telko. Znaš ka to nemam rad !. . . Bodi čedna . . . Vidiš, ka te rad mam i se že več ne srdim. Pa brez tebe niti živeti neščenu No ! ... Drugo jiitro veselo ide v delo i radovedni ga spitavajo, kak ka je tak dobre vole ? No tak, mam edno lagojo žensko, štero bi odo či bi jo štoj kupo. Z njov bi dao sto dinarov. Eden njegov tovariš erče : No, daj ese sto dinarov ali friško, z ženskov mo pa že gučao. Ne je dao sto dinarov, nego se samo smejao. Pa či bi kelko kolik dobo za njo bi jo tudi nebi odo, ar jo je znovič trnok liibo za to, ka je k njemi nazaj domo prišla. Liibezen. Tak, da bi z plamena vpletenoj pripovejsti hodo Pa, da bi se sunca v zadnjoj toploti v jesen kopo, Čutim i vidim lepote plesajočo veselje Stera zaliiblenima globoko vu srcej pleše. Gibajoča moč trosi, gible cvetčče korine, Stere so gingave kak rosa, drobne kak drobtinje, V živlenji rastrošeno i nepoznano želenje, V srce poseja liibezen i zbiidij nje trplenje. V smrtnoj tihoti nature, nevidoča moč sili, Nej razmeto, nej poznano, štero nišče ne vidi, Nikaj takšega, štero vleče, žene i ne mine. I od vsega močnejše, tomi je liibezen ime. V trati ležeči paster žveglov vinsko noto žvegla, V štero je zaliibleni i jo z rok nikomi ne da; Caren je, kak cigan i veselo si fiička srca, Samo li fučka, fiička i na drugo nika ne da. » V plameni goreče živlenjsko veselje ma v srcej, Štero gde kolik išče, indrik ne najde, kak pri njej, Poštiivanje do nje, bližnjega i samoga sebe, Ma v svojem srcej, za štero ga dušna vest ne peče. Poslušam, nindrik v ednom potoki močno čepeče, Naglo deroča voda i na tihoma šepeče: Kralestvo liibezni, gde kolik kraluješ med ludmi, Samo ti si tisto, štero ludi nigdar ne miidi. TALANYI FRANC. Samostojnost. i. Joško je že petdvajseti let bio pomočnik v ednoj bauti, na glav-nom trgi. On je bio te baute staram i šefi ta prava roka, njegovo spominanje pa živi inventar. Brez Joško je ne mogoče novo blago prišlelati, komi na porgo dati, ali dug notri sterjati. On je ravnok telko lejt bio v toj bauti, kak pult, štelaži ali stoci, ar je vse to ešče te notri postavo tišlar, gda je on v to bauto stopo. Te je bio star petdvajseti let. Zdaj pa že pedeseto leto klači. Ne se je ženo, ar eden bautoški pomočnik, šteri v gojdno od sedme vore do dvanajste i po obedi od dvej pa večer do šeste, tam za pultom stoji, nema cajta se z lejpimi deklami brigati. Joškovo živlenje je zvekšega tala v toj bauti teklo, med na štelažaj stoječim blagom. Či je gda eden ali drugi kupec prišo v bauto, te ga je pošteno vo obslužo. V prazni voraj je prijetno stao med dverami i gledo, kak se sprehajajo po korzi zaliiblena mladina. Te edni postaplejo, te drugi pa se paščijo, tak, da bi je štoj naganjao. Joško je pedeset let star grato, da njemi je na pamet prišlo i je čiito, ka njegovo živlenje je zvekšega minolo. Minolo je brez toga, da bi šteroj ženski lubezen šušnjao, jo obino ali glavo na prsa položo .. . Petdeset let je star i niti dopusta je nej meo. Vsako iitro, pont ob sedmoj vori je pred bautov stao i kak je zagledno na vogli druge ceste svojega šefa, proti njemi se paščo po kluče. I to že petvajseti let tak dela. V Joškovom mišlenji se vreti i burkati začne. Želenje ma za samo svoje gospodarstvo. Rad bi sam svoj postao. Ravno zdaj je v sosednoj vesi edna bauta za vodati. Od toga mišlenja njemi glava gorij, dušna vest ga peče, ne najde mera. Kak se pomali vtiša njegovo burkajoče mišlenje, stopi pred svojega šefa: — Gospod šef, jaz sem si nekaj velkoga zmislo. r— Oženiti se ščete ? — ga pita šef. — Ne, ne. — Pobokšano plačo želete ? . . . — Ne gospod šef, zadovolen sem z plačov. Nikaj drugo bi rad. — Te pa driigo ne vem, kak znankar velki župan ščete postanoti. — Skoron je tak. Rad bi sam svoj pošto. — Sam svoj gospodar? — Tak je. V sosednoj vesi je edna bauta za odati. Prevzemem ta bauto najprvle v arende, po tom pa jo odkupim. Te baute gospodar — kak znate — je mro i njegova družina jo odavle. Zadosta dobro ide. Sprobam jo. Šef vo vzeme z viist pipo, si na eden lederni stolec doli sede i v bežajočem mišlenji na preminoča petdvajseti leta nazaj pogledne i z konštateranjem pravi: — Dobro je Joška. Naj vam Boug pomore. Či si pa mogoče gda premislite, ali kaj vmest pride, pri meni vsigdar najdete odprete dveri. II. Joško obri dver baute svoje ime vo obesi. Iz šteroga se vidi, ka je novi gospodar. Z novimi ludmi se mogo spoznati, nove kunčafte je vo odsliiža-vo, z novimi velkimi trgovci se po-gajo i blago kiipuvo. Zdaj je že sam mogo v evidenci držati notri kiipiivanje, plačuvanje, mediot i ul-timot; skrbeti se za arendo, za por-cio i. t. d. Svetki, nedele so njemi že več ne tak merne bile, kak prvle. Istina, ka zdaj je že več nej samo Joško, kak prvle, nego polek nje-govoga imena njemi tudi vsigdar pravijo „gospod". Notri je v živlenjskom vrtinci. V pamet vzeme, da seri gračuje. Pred tem je že tudi meo nekaj beli vlasi i zdaj v tej par mesecaj, kak je sam svoj gospodar, njemi je že skorom cela glava sera. V spanji se z dužniki svajiije, bije se s kupci ar njemi neščo plačati. Rubijo ga, ar je on tiidi ne plačo. Gde eden, gde drugi ček dobij z opominom za plačilo. Z kelkim se merneše doli lego pred tem i na kelko je merneši gor stan o. I zdaj, zdaj . . .! Ali gda je vo stopo na cesto, i je vido svoje ime obri vrat, gizdavi je bio na to, ali gda je čio na cesti, ka so si liidje gučali i pravli eden ovomi, da idejo kiipiivat v bauto i so njegovo ime vo povedali, kak se je radiivo, srce njemi je raslo, gizdavi je bio, ka se ga liidje po-vsedik spominjajo. 1 od toga mao, kak je sam svoj, ga liidje bole po-štiijejo, kak pa te, gda je pomočnik bio. Zdaj njemi vsakši „gospod" pravi. Pisma njemi tudi samo na njegovo ime adreserana hodijo, brez toga, da bi tam bilo na koverti napisano, pri tistorn, ali onom. Po zimi je Joško malo betežen pošto, pomočnika je ne meo, za to je bauto mogo zaprejto držati tečas, dokeč je v posteli ležo. Gda je pa on sam pomočnik bio, te je lejko ležo tečas, dokeč je betežen bio. Zdaj je pa mogo gori stanoti že prvle, kak bi ga vročina zapustila. 1 to zato, ar je bauto mogo odpreti. Bauto je odprejto mogo držati, ar je ovak brez dohodkov bio. V bauti je dobro zakoro, tak ka je ešče polek dver prijetno toplo bilo. Pri glaženi dveraj se doli seo i tak je gledao vo na cesto mimo idoče i na driigom kraji ceste, baute dveri malogda odperanje i zapera-nje . . . Premišlavo si je! . . . III. Edno prijetno, toplo, sprotolejŠnje iitro, kak je v tormi vora sedem vdarila, se baute oživavlejo, čiije se ropot rol gor puščanje i odperajo se vrata. Joško tam stoji, pred onov bau-tov, štero je zapiisto za volo samostojnosti ! . . . Prevido je, ka nega vekše neodvisnosti, kak zaposlenost i nega vekše samostojnosti, kak za-poslenoga robija. Ka je obri toga, to je čemerje, briga, dužnost i ne spanje v mernoj noči. — Zadosta je — i odo je svojo bauto. Šef kak na vogli druge ceste vo stopi, se Joško proti njemi pašči, da prevzeme baute kliiče. — Dobro iitro, se pokloni ponižno. — Dobro iitro, odgovorij šef — tak, da bi se samo od včeraj nej vidla. Baute dveri se odprejo. Šef se v gaso sede, Joško pomočnik za pult stopi i se veselij, ka je nazaj dobo svojo sloboščino. Pijanec. Eden den pred Božičnim svetim večerom, kak domo pride on, oča štiri dejc. Mož matere te drovne štiri dece. Prišo je večer okolik devete vore. Deca so že spali. Prineso je platno deci za obleke i ešče je od štirnast-dnevnoga zaslužka polojno svojoj ženi dao. Po več letaj se je to zdaj obprvim zgodilo, ka je on redno domo prišo i ka je za deco obleko kupo, pa ka je od svojega zaslužka svojoj vornoj ženi polojno dao. Mož si leže i kak truden človik hitro globoko zaspij. Oh Bog, oh Bog, či bi to istina bila, ka bi se on preobrno ! Peški bi šla k Sv. Trojici i bi cerkev večkrat po kolinaj okolik obhodila, z tem bi dala hvalo Bogi, ka ga je odvrno od pijanosti. Drugo jutro, kak deca i mati stanejo, so po tihoma gučali ar oča ešče spij. Bojali so se, ka de pa kričo na nje, či ga zbudijo. Mati preobliče vse štiri v čisti gvant, dnes je sveti post i večer pride mali Jezušek, šteri prinese božično drevo i nekaj darov. Kak mati čisti gvant na deco davle — šteri je pa krpa na krpi zakrpani. — Trošta se, da dobijo novi gvant, mogoče njim Jezušek prinese. Deca so se veselili i radii-vali, ka mali Jezušek se ž nji ne spozabo. Mati je bila vesela. To so deca tudi vidli na maternom obrazi, šteri je inda vsigdar žalosten bio, po nedelaj i svetkaj pa ešče zajokani. Dnes je pa matere obraz čisti, veseli i mati je bila dosta lepša. To se je pa tak zgodilo: Snoči kda je oča domo prišo, je trezen bio. Pripovedavao je, ka je eden gospod prišo z ravnatelom, gda so henjali z delom, ki je začno pred- gati . . . Predgao je ka vsi tisti liidje, ki preveč pijejo so slabši od divje živine, ar v pijanosti nevejo, ka delajo i norejo kak besni psi. Tudi on je bio taksi dozdaj, ali zdaj že več to nešče, pobokša se, več nede šo v krčmo, gde se napije i v svojoj pijanosti drugim plačuje, šteri ga tečas nagučavajo i ž njim popevajo, dokeč kakši dinar ma v žepki. Svete božične svetke je lepo doma obhajao, cela družina je vesela bila kak ešče nigdar. Z onoga platna, štero je oča za božič prineso je mati dala vsem štiram gvant zašiti, tak ka do na novo leto deca vsi v novom. Mati se veselila. Naj bi li on taksi ostano, kak je zdaj te svetke bio, ka bi njej i deci ne trbelo več trepetati pred njim. 1 da bi poetomtoga njim več nej trbelo bežati vo v mrzlo noč z tople postele, kak je bilo to dozdaj, gda se je on pijen domo privleko i je z postele vozmeto. Gda je trezen, te je on ne lagoji človek, kak delavec pa je prvovrsten. Či nede pio, tak tudi nede tak nervozen i se nede vsigdar krego. Da bi li samo znala, što je tisiti gospod, šteri je tak lepo predgati znao, ka ešče njenoga moža je od pijanosti odvrno, šla bi i njemi se zahvalila sto i jezerokrat. Po božični svetkaj je prišo stari den „Silvestrov večer". Za večerjo je mati pripravila „šnitzline" i pogače je spekla. Zadvečara je oča odišao v cerkev slobod jemat od staroga leta. Deca so se veselila, ka do za večerjo odcvreto teletino i bele pogače meli. Kak liidje z cerkvi idejo, mati župo v skleco denejo, v kiihnji je bilo toplo, pečenka je jako prijetno dišala, tak ka deco ščegeče v nosi. Gda je mati na stol djala župo, so deca eden zadrugim bežali na trnac gledat, či ajta ešče neido. Sapout, šteri se z župe kadij, po-mali popušča, dišeča pečenka henja-va s svojim prijetnim duhom. Deca so bili lačni i gde eden gde drugi mater za janko čuka i prosi. Ali mati je ščela, da bi dnes jeli z očom vkiiper. Župo, štera se je že skoron raz-sladila mati nazaj na šparherd dene i s tužnim obrazom i srcom sem pa tja stopa od nervoznosti. Deca so jokala, ka so lačni, i bi radi spat šli. Krnica je, lampaš morejo vužgati. Mati je previdla, ka de najbogše či deci da večerjo i tej mali piščanci naj se doliležejo. Ona je od žalosti ne mogla jesti. Deco spat dene, ona pa čaka. Čaka mogoče pa I i pride i samo tak z gvantom vret se na postel leže. Premišlava si : Moj Bog, moj Bog, pozabo je, ka je obliibo. Ednok je po njega šla v krčmo i te je tam med svojimi tovariši tak divji po-stao, ka njej je vse božno zgučao z šteroga so se njegovi tovarišje smejali i so ga ešče hujštili. Te je njo tak sram gratalo, ka bi se tam na mesti najraj pod aemlo pogro-zila. Od tistigamao je več nigdar ne viipala za njim i po njega v krčmo. Gde je tisto veselje, štero je čutila i mela te svetke, z mišlenjom ka po etom toga de nači. Bilo je že proti gojdni, gda je začiila njej že dobro poznane stopaje i nikše mrmranje, štero je bole bilo podobno vukečomi, kak človečomi glasi. Vstanola je i se paščila k dveram, da naj ne rogače po njij, ka ne bi deco zbiido. Comprnica, jeli si za menov hodila, ka si že pri dveraj ? Vzela si mi vse peneze i na sramoto sem mogo na porgo piti, na šterom so se vsi smejali z mene, ka me sram molgo biti. Daj napre peneze, či ne te bujem ! . . . Čiiješ peneze esi! Kričij tak, ka se njemi vusta penijo. Drugomi bi to ne bilo raz-meto, ali ona ga že poznala. Vidla je ka za njo i te male drobtinje, ki zdaj v globokom sne spijo ne bo nigdar bokše. Spadno je na klop pri stoli i sam sebi mrmra : Nede nam več nikši gospod pred-gao, ka naj ne pijemo. Tak mislim ka delamo, i či delamo tak tudi lejko pijemo, ar gospodje tudi pijejo, pa ešče tisto fino po šestnast, nam delavcam pa, ki delamo, bi radi zabranili — vo — esi z pe-nezi, vtitro morem plačati za vse, štere sem pozvao i ka sem dužen. Žena pred njega dene večerjo na ednom lesenom tanjeri, štero je z ednim njegovim mahom nakla zletelo. „Peneze", je kričo, peneze ese, si čiila baba ? Razburkano njej na misel pride. Tomi velkomi trplenji bi konec prinesla samo njegova smrt i že so njej kak že večkrat, prišle hude misli ... i zdaj od velkoga vdarca, šteroga je po glavi dobila, spadne nakla i omedlej. QG Pismo. Kak že naj začnem z mojim pismom? Dnešnji den mi je dugočasen, Vrejmen je grdo, voter piše. To je vse, s tem pisati začnem. Stojim, gledam, europlan letij. Naglo. Žnjim sem tudi jaz mislo, Ar na jug proti tebi držij. Driigo se nika nej zgodilo. Istina v ogračeki hodim, Cvetečim korinam se smejem, Štere mi od tebe šušnjajo, Driigo ti pisati kaj nevem. Na auto bi skoron pozabo, Za šterim sem bežo, se triido, Ar v njem tak, da bi tebe vido.. Nemam ti povedati driigo. Po tem sem šo v hišo, i tu sem Tisti mali robček, — znaš šteri... Najšo i sem si skuze zbriso. Odpusti, več ne pišem tebi. Ešče samo telko! — ne boj se, Z mojim pismom ti nemo spravo Skrb, ar je nemo odposlo — znam, Ka te tak nede zanimalo. TALANY1 FRANC. Vino i palinka. (Srbska narodna pripovest.) Vino zazove palinko, da naj pride k njej na eden mali guč. Palinka kak začiije, ka jo mati zove, kak dobro dete boga i ide k vini. Dober den! Bog daj, Bog ! Zvala si me ? Zvala, zvala sem te, mam s tebov važen guč. K meni prihajajo liidje, ki se tožijo proti tebi i pravijo, ka si močna i jalna, ne vem po kom si se vrgla ? Jaz sem ti mati. Zakoj pa ne vzemeš pel do od mene, ka bi ti tudi takše bilo kak sem iaz ? Pogledni mene, eden liter za drugim me pijejo i liidje so tak dobre vole, ka popevajo, kak ftiči v grmovji i se veselijo kak angelje v nebesaj. Ti pa liidem čemere delaš, či se te malo napijejo se začnejo kregati i svajiivati, razčemeriš je i njim živlenje kvariš . . . Po-sliihšaj me, pomeri se. Bodi moje pravo dete ! Komaj je vino henjalo z svojim milim maternim gučom, palinka že začne klepetati, tak naglo, kak da bi rečij z rokava troso : No glej ga glej ! . . . Jeii je to moja krivda, či sem jaz močna i jalna ? Mati, ti si me rodila ne špotari me . . . jaz kak žgano vino sem za vrastvo, samo z menov morejo liidje znati ravnati. Zakaj sem pa ne taksa pobejšnjena prvle, kak me liidje pijejo ? . . . Pogledni me v kleti, gda sem ešče v lagvi, kak mirovna sem tam i krotka kak ovca. Kak pa pridem v človečo telo malo več kak bi njemi potrebno bilo, pa z besnem i z mojov moč-jov njemi v možgane segnem, po tem kraliijem jaz z človekom i ga vržem, da naj zna, ka v malom po-trošenji sem vrastvo, vo zreda vel-kom pa čemer. Ne sem kriva jaz, či so liidje slabi i me nemrejo premagati ? . . . Jaz ne delam liidi, nego oni mene. Naj me ne pijejo prek mere, nego samo telko kelko sem njim za vra-stvo i tak bo vse dobro . . . Vino mati migne s plečami, po paiinko pa prebižij dekla, da naj hitro ide domo ar jo že iščejo vse-povsedik. Gizdavo pravi palinka : — Glej, glej, što je kriv ? ... i se pašči domo. Troštanje. Belo ? Rdeče ? Triiden sem, sme mi vujdava, kak starim štere sem v mladosti držo za neprij&tele — mladim ! V pesnico stišnjenov rokov, sem se prtio proti tistim, šteri me ne bogajo i jaz njim pomagati mislim. Idealna sloboščina, štera rasteš, štera cvetčš i povsod se razšiirjavaš, ti nikolik ne premineš? Bojmo zadovolni, tak kak je v tom vsakdenešnjem deli, ne postavlajmo se proti, ar mo samo tak mer meli. Ne je zadnje bojiivanje to, za štero zdaj trpimo, pride ešče vekše trplejnje, s troštom si na to zmislimo. TALANYI FRANC. Erbija. Iz Amerike sta obadva prišla domo, kama sta pred svetovnov boj-nov odišla. Magijska reč „zlat" njeva je zdomi, vo v tuhino potegnola, gde sta se duga leta borila i trpela z zlat iskanjem. Okolik Junkon vode sta kamenje kopala, prala i s toga dobleni prah njima po dugi letaj telko prineso, ka potom lehko domo ideta i doma si kupita malo hišo i posestvo, na šterom ta brez vekše skrbij lehko živela. Kak sta prek velkoga morja prišla i v Europi na suho zemlo stopila, njima je srce od veselja glasno za- čnolo biti. Čutila sta se tak, da bi že doma bila, či gli sta se ešče po siihoj zemli daleč i daleč mogla pelati. — Kak v Trst prideva, včasi gor poiščeva ono žensko — erče eden. Na to spominanje njima na pamet pride tisti den i trplenje, gda sta zapustila svoje delo, tiste brege, gde sta zlat iskala, pa kak sta šla v tistom vihernom snežnom vremeni i kak sta prišla v tisto malo hišico, gde sta najšla na smrt betežnoga, iz Trsta doma, svojega zlat iskajo-čega tovariša. Kak sta v hišo stopila i njiva je notri ležeči betežnik za-gledno, so se njemi meglene oči zasvetile ... Ci že morem mreti, tak merjem v rokaj moji tovarišov —; se je globoko, na glas zdehno! Z pretrganimi rečmi njeva je proso, da njemi naj zadnje želenje spunita. Pripovedavo njima je od svoje vesi, poleg Trsta, gde se na-rodo, gde ma svojo ženo, malo deklino, štere je pred par letaj, gda je z domi v Ameriko odišo, doma pusto. Proso njeva je, da to začko, štero je od vankiša vo potegno, naj v Trsti njegovoj ženi data; atres je na žački napisani. Ali prvle naj te praj, šteri je v zački, na peneze gor minijta. To je njegov tri lejtni trud. Zna, ka on z ete hiše, v šteroj leži, živi več ne pride vo. Njiva sta kak poštenjaka prek vzela zlati praj, šteri je v zački bio i prisegnola sta njemi, ka to tak njegovoj ženi, kak njima je povedo, prek data. Z trdimi žiifatnimi rokami v roke segnanjem, sta zapečatila prisego. Po tom je betežnik že lehko mro ... Ne je minolo frtao vore i ga že več ne bilo med živimi . . . Kak prideta v Trst, ideta na policijo pitat, gde bi najšla Marijo Laudaist, ar na onom mesti sta jo že več ne najšla, kak je atres bio na zački. Po doblenom atresi se ravnata i ideta tam ta, gde je bila ona kavarna, v šteroj je ta ženska nameščena. Kavarna je znotra zapuščena, puna dima i okolik okrogli stolov sedijo marinarje i drugi pijani delavci, šteri se od alkohola smejejo, hecajo i psiijejo. Med temi hodi edna debela i z pudrom našminkana, smejajoča, frivolska ženska, gde se tomi, gde ovomi poteguje i či jo eden ali drugi od sebe vkraj sune, z zamazanimi rečmi odgovorij. Kak sta pridočiva iskala Mario Laudaist, z ovoga konca hiše skrčij: — To bi jaz bi!a! Ali što? . . . i od ovoga konca kavarne se pašči proti tema dvoma, misleč, ka so prišli novi klienti . . . — Od Vašega moža smo prinesli glas. — Ali ka pravite! — i obedvej roki fkiiper poči. * — Mro je. — O . . . hudič ga odneso! — je bio odgovor. Brez vsakšega videnja, ka bi se žalostila, ali jokala. Obadva nerazmeto stojita i eden ovomi v očij pogledneta, tak, da bi štela eden ovoga pitati: Ta njoj dava sveto erbijo ? . . . Ali ne sta mela pravico zatajiti merajočemi dano obliibo. — Pred smrtjov nama je Vaš mož zaviipo, da Vam naj to ta damo. S temi rečami njej data lederno začko, v šteroj je zdaj že ne več prah, nego zlatniki bili. Ženska prevzeme, vo odveže i z obema pri-giščamo v žakeo segne. Kak je čutila zlatnike, se njej oči zasvetijo i začne plesati, tak, da bi odnorela. — Ka ti je Mari ... Si odnorela? .. . — jo pitajo marinarje. — Mož mi je mro . . . krcno je! cvili v pijanosti od veselja — teva dva, njegoviva prijatela, sta mi prinesla erbijo. Esi gledajte ! . . . Dečki!.. . To so lobi! Polek nje stoječemi je na šinjek skočila i za to prinešeno erbijo ga skušiivati štela. Ali on jo zgrabi za roko tak močno, ka ženska od bolečine zasika. Moški ma znovič v svojem mi-šlenji pred očmi ono hišico v snežnem viheri, Vidi merajočega tovariša, kak z velkov liibeznostjov guči od te, frivol zamazane ženske. Zna z kak velkov manfrov, obri človečov močjov, nevolov je vkiiper spravlo te zlatnike. Poklekni! — skrči. V prigiščo stisnjeno roko visiko zdigne, tak da bi vdariti mislo — zdaj že od straha drgetajočo žensko, štera je to mislila, ka jo buje. Ali visiko zdig-njeno roko doli pusti i z nogov jo tak brsne od sebe, ka se ta po ser-teli prevrže. Mrlina .. . cotava! — Mesto toga,, da bi ti žao bilo za tvojim dragim, pokojnim možom, da bi se zajokala i eden očanaš zmolila za njegovo drago dušo, se tii veseliš. — Odiva! Z bežajočimi stopaji se paščita od te grešne, brez srca prostituciške ženske. Veččr. Zvezdatni večer drgeče, Bledi mejsec milo gleda, V senci pod cvetečem drejvi, V kmičnoj noči za njo sžga. Ona njega žmetno čaka. Dvoje srce tik-tak bije. Kak on pride i jo najde, Tak jo močno k sebi stisne. Gosto drevje, dosta hrščov, Tu i tam na drevji šumij, V tihoj kmičnoj čarnoj noči, Tam nindrik daleč zvon brnij. Dečko, dekla tam stojita, Njima se nika ne miidij, Svekeo oblak gor na nebi, Se v tiho čarno noč zgubij. Dečko strosi mlado drevo, Dol kapfe listje, hrošč Ietij, Vrejmen teče, že je kesno, Vsaki k sebi domo bežij. TALANV! FRANC. Mrha. i. Leto je. Na visikoj nebi svekli oblaki po-mali plavajo, na prestrejtoj ravnini se sem-ta gible, kak zlat bliskajoče žuto vlatovje. Vročina je. Štefan vert pomali proti domi držij. Prek potoka stoječem mosti potegne cugle. Na ti, na! — pravi šimli. Stara je šimla, ešče starejši pa vert. Žmetno sta prenašala od sija-jočega sunca na zemlo piiščajočo obilno vročino. Šimla sem pa ta migne z repom i na napelavanje verta pomali bežati začne. Po par stopaji bežanji znovič henja i po mali stopa. Vert jo znovič trika. Na! Šimla nakraj migne z glavov. To je vse i po mali naprej ide. Štefan vert na kolaj sedeči pred očmi drgetajoči vroči zrak gleda. Vidi se, ka se z nikšim težkim mi-šlenjem borij. Kak je varaši hodo je čiio, ka je cena svinjam znovič spadnola. Po takšem, kak steč dobro zraste krmlenka za njo dobleno ceno letos v jesen ne pride k hiši telica. Šimla tak nemarno ide kak krava. Štefana čemerje popadnejo. Ej ! — zbičom konji pod červo potegne — ka boš se z mene norca delala ? Šimla skoči i bežati začne. Ja, brez krave je nemogoče, si nadale premišlava vert. Krava je kaj vredna, či je krava pri hiši, tak vse jeste. Krava dojij, z mleka cela hiša žive i ešče pujcekom tudi ostane. Pa krava tele skoti, šteroga de telica, za telico pa ešče preči dobro plačujejo. Proti jeseni se svinjam cena zdigne. Či pa ne i de ešče menša ? Ti! Prašiča ti ! — kričij vert, ar je šimla že znovič pomali plezila — i jo z bičom vužge med viija. Konj prestrahšeno venkraj skoči i med grudjom stane. Štefan z obema rokama segne za ciigle. Na ! Šimla se ne gene. Na, gjo ! . . . pravi ešče ednok vert i z bičnjekom segne vdiljek po konji. Konj stoji i brše. V Štefanovi rokaj po tem naglo kaple bič i cifrasti guč. Ali vse je zopstom. Štefan z voza doli stopi i za viizdo zgrabi. Tu zgineš ti . . i konja pod črvo brsne. Šimla naglo nazdrik skoči i rud je že streti . . . Človek i stvar naednok prestrašeno staneta. Mine za večno mišlenje minuta. Šimla povezne glavo vert pa začne z motvozi vkiipvezati rud telko, da se naj lehko do domi pripela. Sunce na sredi nebe stoji. V tor-mi zvon brnij, kda se vert na dvorišče pripela. Poldne je. II. Ženska Kata vidi i preštima, ka človeki nekaj falij. Ka je z Vami Štefan ! Vert brez odgovora v štalo ide. Šimla merno sem i ta ščuka z repom. Štefan v čemeraj pesnico konji med rebra potisne. Humi na ! . . . Šimla drgeče i nazaj pogledne. Štefan na njo pusti oči. No, ka me gledaš ? I ga tak hito čemerje popadnejo, ka je z golov pesnicov mislo konja v glavo vudriti. Konj glavo podne-se i v strahoti brsne proti verti tak ka je Štefan vo stale na gnoj zleto. Vert popadne železne rasoje. Hej ti! Ti mrka! . . . V tom megnenji ženska z cvili i krčij: Človik! Štefan v svoji čemeraj ne čtije i ne vidi. Železne rasoje obri glave zdigne. Ženska pred njega skoči: Človik! — skrčij i roke raznok podržij. V tom časi rasoje z silov doj spadnejo i ženska se brez reči pre-vrže. III. Kata dva tjedna kiači postelo. Tisti den, kak ženska prvikrat za-piisti hišo, erče Štefan: Te pa vtitro mo notri šo žnjov. Drugi den, kak je kokot začno popevati, vert že z šimlinom zdo-mi ide. Kak vert z konjom na senji stoji, pride nikši kiipec i stane pred njima. Gor i doj muštrera šimlo i dale zača iti. Tak na deset stopajov se nazaj obrne i pita : Je za odati ? Verti srce naglo bije. Tak, da bi se prestrašo. Ne vem, jecla . . . . Kiipec se pomali kašla, tak, da bi si gut bruso. Nazaj stopi i pred konjom stane. Znova ga šercava gor i doj, potom zobe i oči gleda. — Ta je že vo odslužila. —. pravi. — Vo srmaštvo. — Z nogami — tudi nači ? — Falinge nema v njij! — Ne, samo papinske so! — Konj je ne človik. Obadva sta tiha. Kiipec fajta ešče malo stoji, čaka, potom krščak pri-zdigne i dale ide. Za par vor sledi pa nazaj pride. — Na, ešče nema verta? — Prosili so že štirje. Ali ne za vrednost. Kiipec fajta močno vleče pipo i gleda. No te mo jo pa malo naganjali. Z konjom okolik bižij. Leča, kak stane. Falinge nema. Verti močno začne biti srce. Zdaj te odženejo, či se zglihamo, si na tihoma misli. — Pravi: Šandor nje ime. Po tem? Osemdeset. To! za to mrho ? . . . To! Štirideset je ne vredna. Osemdeset ma ceno. Tistomi što prosi. Tistomi što da. Kiipec konja pogladi i za gribe ga scuka. Šestdeset ste pravli? Osemdeset. Dajte se roko, naj počim — i verti v roko poči, naj bo šetdesetpet. Osemdeset. Sedemdeset ? Ceno sem povedo — erče vert. Naj bo sedemdeset pet. Ci date, date, či ne, pa si jo obdržte. Eden na ovoga gleda. Vert zdigne roko i dvej roki fkii-per počita. IV. Spijejo aldomaš, po obedi pa vert nejde sam proti dom i. On ide naprej, za njim pa telica pomali stopa. Kak se v dvorišče obrne, Kata na glas skrčij: Jezuš Marija ne zapusti me! K telici beži, jo gladi, kak jo vert napajajo i nadaljuje: Oh breja je! Breja — odgovori vert. Vsemogoči, itak si nas pomogo. Telica pred božičom skoti. Svinje nam tudi rade jejo i se punijo. Oh, vse naše želenje se nam pomali spunjava. Kata je za večerjo flike skuhala. Po večerji si voni na trnaci doli sedeta. Neba je puna zvezd, štere se drgetajoče bleščijo. Vert Štefan i vertinja Kata, kak na trnaci sedita, obadva v mišlenji si na šimlina mislita. Kata pretrga tihoto: Što je odegno? Poznani? Štefan premišleno na visiko nebo gleda. Ne, kupec, konjski kupec! Na žensko pogledne. Šteroj se tam v noči skuze bleskečejo. Ne čuda, šimlo sta mela od tis-toga vremena, kak sta se oženila i tomi je ravno zdaj petdvajseti let minolo. Ploha. Dnes je grozno velka vročina. Po toj strašnoj velkoj vročini, Stržši bojazen na slab deždž, Šteri zn& denešnji den priti. Glej! kak začne voter besnoti. Cik, ca k se bliska, grmij, trejska, Z plavajoči čarni oblakov, Se deždž strašno nevarno lejva. Tak v8 vidi, kak, da bi prišo Te prorokiivani sodni den, Gda neba i zemla fkiip trejšči i konec svejta, de dnešnji d6n. Voter popustij i deždž henja, Nčba se razvedrij, sunce je, Oblakov, grmfence več nega, Na to je znova veselo vse ! TALANYI FRANC. Dva vr&bla. Voter, megla, mraz i sneg, Kralnje zdaj na drevji. Dvš vrabla zmrz&vleta, Gor na zmržnjenoj veji. Čip, čip, čirip oh, da bi Tš trda, mrzla zima, Nej tak dugo trpela I bi milejša bila. Čip, čirip, čirip, glžd je, Se smileno tožita, Dobri liidje — čiijete? Malo jesti prosita. TALANYI FRANC. Za {iicenje krvi nacajte PLANINKA iai-BAHOVEC". Že je vnogim celo poznano i nemre se nigdar zadosta toplo priporačati, naj se človečemi teli morejo od časa do časa, ali najbole spomladi, i v jeseni s pomočjov naturnoga vračenja dovajati takse snovi, štere telo očistijo od naloženi snovi i obnavlajo krv. Naj to vračenje za obnavlanje i čiščenje krvi zaistino najbole zdravo opravite, to je z najbole naturnov snovjov, pijte po apotekari Mr. L. Bahovec v Ljubljani sestavleni krv obnavlajoči i čisteči „PLANINKA"-čaj, šteri je najbole sprobani. Kak se že iz imena vzeme, je „PLANINKA"-čaj sestavleni vekšega tala s planinski zdravilni rastlin. Z osebnov pažnjov i skrbjov je odebrano vremen za poberanje poedini rastlin, ar je nej vseedno, v šte-rom letnom časi se pobere rastlina. Zdravilne rastline, ki se niicajo za sestavo krv obnavlajoči čisteči „PLANINKA"-čaj, se ravno v onom vremeni berejo, gda so v najvešoj meri napunjene z zdravilnimi soki. Kak se iz spodnjega vidi, se nuca „PLANlNKA"-čaj zavolo svoje sestavine i zdravilni snovov rastlin z dobrim nashajom pri naslednji bolečinaj : pri začeplenosti, pri slaboj prebavi, pri napetosti tejia zavolo črevesni plinov, pri slabom deli črejva, pri betežni jetraj i žuči i pri žučnom kamni, pri zlatoj žili (hemoroidi), pri ugojenosti prekomerne debelosti, pri razločni kožni bolečinaj (moral, koprivasti osip, prištvo, sujedica itd.) pri ovapnenji ž i 1 (arterioskleroze). Ka se ognete vsej tej bolezni i naj se morete raduvati potrpečemi zdravji, je dobro i se vsakšemi more prepo-račati vsakšelejtno 6—12 tedensko vračenje s ..PLflNNBfl' čajem BAHOVEC, sestavlenim z vekšega tala z najbogši zdravilni planinski rastlin. Proste v apotekaj izrečeno samo „PL9NIKHj9°* m OUHOVEC v plombirani paketaj i z adresov izdelatela Mr. L. BAHOVEC, LJUBLJANA Reg. Sp. br. 2834 od 23. I. 1935. Da znate Vsakši den v tjedni je svetek. Pri ednom, ali drugom narodi i veri v tjedni na vsaki den spadne svetek, nedela pri krščanaj, v pondelek pri Grki, v tork pri Perzijanci, v sredo pri Azirci, v četrtek pri Egipčanih, v petek pri Mohameda-nih i v soboto pri izraelaj. V Južni Evropi i Ažiji žive miš, štera fiička kak ftič. Na otoki Nova Kaledonija žive velki ftič, šteri laja kak pes ; prinas jestejo tudi ništerni ftiči, šteri se po noči derejo po šumaj, da je človeka straj. Mravle. V Braziliji živejo nekše vrste mravle, štere, či se za tak dosta naplo-dijo, da se v tistoj okolici težko preživejo i nemrejo vsakdenešnjo hrano spraviti, tak si odeberejo svojega vodjo i se iz tistoga kraja v drugi kraj odselijo. Več jezero se jih v edno velko klopjo zosiiče i se skotajo v deročo vodo, štera je odnese v drugi kraj i gde je vo na suho vrže, tam si te novo domovino poiščejo i se naselijo na pri-mernom kraji. Največ prebivalcov majo : Kitajska 414 milijonov, Indija 352 milijona, Rusija 167 milijonov i Združene amerikanske države 123 miljonov. Kelko jezikov gučijo liidje na etom svejti? Liidje gučijo po čelom svejti 3420 različni jezikov. Amerikanec Fišback Artur je 35 lejt iskao svojega očo, šteri je prejšo od dom i že te, gda je on ešče malo dejte bio. Po dugom iskanji ga je najšo. Obadva človeka sta se poznala že duže časa, ali nej sta znala, da je eden oča i drugi pa sin. Kak postaneš milijonar ? Amerikanski milijonar Bowers je na pitanje, kak je postano milijonar, je etak razložo svoje živlenje: kak mladi pojeb sem začno pri novinaj. Po cesti sem je odavo i naprej plačnikom na dom noso. To službo sem za volo betega zgubo. Potom sem 'začno črevle pucati na cesti, v toj službi sem si prihrano par stou dolarov, štere pa mi je nikši lopov fkradno. Po tom sem dobo službo v ednom hoteli, gde sem posoudo omivao. Po mojem dobrom oponašanji sem avanžero za slugo, v toj službi sem si pri-šparao 754 dolarov. Zdaj sem že meo telko pejnez, da sem začno razmišlavati, ka naj začnem, ka bi je povnožo. V tom vrejmeni je pa mrou moj stric, z šterim sva si nej bila ravno najboukšiva priatela, pa itak je vse svoje premoženje meni teštemalivao, to je bilou 3 miljone dolarov. Vidite či ščete milijonerje postanoti, tak morete za menov delati ! ... Črevo živine, štera se hrani z rastlinami, je 22 krat dukše kak tejlo, štera živina pa z mesom, je samo 5 krat dukše od tejla. Najvekši zvon je v Moskvi, šteri vaga 202 ton. Potžč žepne vore se obrne petkrat v ednoj sekundi, 300 krat v edni minuti, 19 jezero-krat v edni vori, 432 jezerokrat dnevno i 157,680.000 krat na leto. Vinski muzej je v Nemčiji, gde majo staro vino od različni lejt, kak: 1540, 1631, 1687, 1723, i od leta 1822. Najstarejše vino je šenk z kraljeve kleti v Monakovem, last krala Ludvika III. bav. Bogata koudiškinja. Na Vogrskom v Miškolci je edna kodiškinja posoudila 8000 pengo-ov ednomi trgovci, šteri njoj je pa nej šteo nazaj dati. Mogla ga je tožiti i tak je prišlo vo, ka kelko penez ma ta kondiškinja. Svojoj čeri je dala 4000 pengo erbije. Ndjbole svekla zvejzda je Doradus, štero ime je dobila po njenom najditeli. Njena svetlouba je 300 jezero krat močnejša, nego je svetlouba našega sunca. Či bi bila zvejzda na mesto našega sunca, bi se zdignola vročina na zemli na 7000 stopin C. i bi se v kratkom vrejmeni raztopila v žareči oblak. Vouže iz ženski vlas. Na Japonskom je edno sveto mesto, gde hranijo za naše mišlejnje nikaj čudnoga i rejdki budhistični ostanek ali relikvijo. Tou je 53 falatov več centimetrov kusto vouže, štero je bilou spleteno pred 200 lejtmi z 30 jezer žensek vlas. Te vože so nucali ob priliki zidanja Budhiške cerkvi, gde so žnjimi trame gori vlačili. Človeško srce bije na minuto 75 krat, v ednoj vori 4500 krat, v ednom dnevi 108.000 krat, v ednom tjedni 756 jezero-krat v ednom mejseci 3,240.000 krat i v ednom leti 39,312.000 krat. Žensko kesanje. Edna gospa v Španiji si je pustila tetovejrati kejp svojega pokojnoga moža na jezile za volo kesanja i to zato, ar ga je z svojim klepetajočim jezikom pregnala v smrt. Na Holandskom so zaprli več kaznilnic, zato ar je malo hudodelstva. Leta 1904 je bilo na Holandskom 58.000 kaznjeneov, dnesden ji je pa samo 23.000. V Anglejški temlicaj pride na 12.000 moškov 600 žensk. Vrejdnost velki varašov. Anglejški pisateo Forest je zraču-nao penezno vrejdnost najvekši varašov na svejti. Kak Newyork je vrejden 30 milijard dolarov, potom London 26 milijard, za tem pride Pariz 11 milijard, Louvre 300 milijonov dolarov, luksemburška palača 100 milijonov dolarov, Berlin 10 milijard dolarov i Beč 6 pa pou miljard dolarov. Na Kitdjskom je vlada prepovejdala svetiti rojstni den vsem tistim, šteri so ešče nej stari 60 let i to zato, ar so dosta trošili. Zna se, da na Kitajskom svetijo rojstni den z najvekšov zaprav-livostjov. Vlada šče z touv naredbov liidi na šparanje navaditi v tej hudi denešnji dnevaj, gda v več mejstaj meščanska bojna divja. V smisli novoga zakona smejo familije svetiti samo dedekovo i babicovo, šteri so 60 lejt stari. Mislim, da se pri nas tudi preči pejnez zapravi na takše nepotrejbne i nehasnovite proslave! Pripovest od čarne kače. Ednok sveta je živo bogat kmet, ki je meo tri sine. Dokeč sta bila dva starejšiva čemeraste nature ino manjaka, je bio te najmlajši vrli i bister v vsakom deli. Oča, ki je na pamet vzeo falingo starejšiva dva sina, si je dostakrat premišlavao na tom, šteromi naj da prek svoje verstvo. Po stari navadi bi moglo verstvo spadnoti najsta-rejšomi sinovi, to je prvomi, šteroga je pa oča nej meo rad za volo njegovi čemerov i manjakstva. Ravno tak je bio z tem srednjim. Če bi pa proti navadi dao verstvo to-mi najmlajšemi, šteroga je najbole lubo, bi s tem napravo velko na-sprotstvo med njimi. Zato ednoga lepoga dneva da pred sebe pozvati vse trij sine ino njim pravi: ar se on nemre odločiti, šteromi naj da prek verstvo, njim porača naj idejo po sveti i šteri najbogše spuni njegove tri želenje, tisti dobi celo verstvo. Vsi trije privolijo to. Prvo želenje je to, šteri prinese najjakši stolnjek na sto. Dva starejšiva sta se včasi napotila na pot brez vsakega sloboda. Te mlajši je pa skuznatnimi očami kušno roko svojga očo i proso aldov na pot. Kak idejo po svejti, sta si teva starejšiva zgučala, ka toga najmlajšega nindrik povržeta. I uprav, gda so prišli v eden velki čaren log, sta ga na samom pustila. Kak te mlajši že več vor hodi sem ta po tom logi, ne da bi pri-šo do kakše hiže, se napravi noč. V velkoj bojaznosti ide napre i na-pre, ednok samo zagledne, ka se v čarnoj noči nekaj svekli, tak da bi daleč kakši posvet goro. No, pravi sam sebi, či tam jeste posvet, te najhitrej more biti kakša hiža tudi, i či božo miloščo pozna, ki se tam drži, njem i da salaš na noč. V tom viipaniji se bole pašči i tak za dobro voro pride do edne hižice štera je ves razsvetlena. Ar na klonckanje nikšega odgovora ne dobi, stopi batrivno notri.. I glej čudo, v hiži na sredi stoji eden sto, na šterom se prijazno kadila pripravlena večerja. Doli si je seo na prvi stolec, ar je bio preveč truden i si je začno premššla-vati. Kak tam sedi se naednok odprejo dveri i se prikaže edna velka čarna kača, štera ga lepo pita, ka dela tu i ka želej. Dečko se je bogme zosago, gda je zagledno to strahšno kačo, ali da vidi, ka ga nema nakanenja na-padnoti nego ga lepo pita, ka že!ej je batrivno raztolmačo kači svojo nevolo, ka bi rad tak Iejpi stolnjek zasliižo, šteromi se teško najde par. Zdaj njemi kača pravi, da ravno v dobrom mesti hodi. Či de pri njej edno leto služo, ona njemi da tak lejpi stolnjek, ka nema na tom svejti para. Dečko je privolo, to pa s tem rajši, ar je kača drugo ne želela od njega kak samo to, da naj vsaki den pomete hižico. Zdaj njemi pokaže postelo, gde bo spao i odide kača tak kak je prišla. Ne je vido več celo leto nikoga, svojo službo je redno opravlao. Ne je meo nikše sile, dobro i žmajno hrano je pa vsigdar najšo na stoli ob določeni vori. Oda je pa mino-lo leto dni, se njemi znova prikazala kača z lejpim stolnjekom i se njemi za redno službo zahvali. Dečko se je z svojim zaslužkom včasi napoto proti domi, gde sta ga že čakala brata, šteriva sta tiidi mela vsak po eden stolnjek. Ali na lepoto gledoč sta se ne mogla betati z njegvim. Oča je bio jako veseli, da je vido, ka je najmlaši prineso najlepši stolnjek i tak obprvim on gvino. Zdaj zapovej oča vsem trem, da naj idejo drugo želejnje njemi spu-nit, štero stoji z toga, šteri prinese za edno leto najlepši i tak dugi lanc, ki segne okoli hiše. Vsi trije bratje so se znova napotili v svet. Najmlajši se znova napoti v ka-čino hižo, gde se je kači vse raz-ložo, zakoj je prišo nezaj. Kača, ki pa je že nej bila tak čarna, njemi pravi: Dobro, jas ti dam taksi lanc, či boš edno leto vsaki den edno voro drva žago. Dečko ponudbo sprime i edno leto vorno žaga drva. Kak edno leto mine kača njemi prek da eden lejpi srebrni lanc, šteri je uprav tak dugi bio, kak je potrebno bilo, dokeč sta bratoviva eden dugši, te drugi pa kratšiši bila. Oča je tomi pa preveč veseli grato, ali verstva njemi je ešče nej mogo prek dati. Da njim zdaj to treče i slednje želenje naprej. Vsi trije naj ido ešče edno leto po svejti, za edno leto morejo se oženiti i šteri najlepšo deklino de meo za ženo, tisti dobi prek verstvo. Znova se napotijo v svet vsi trije. Te najmlajši naravnoč kači, šteroj je vse razložo. Kača, ki je pa zdaj že sploj bela bila, njemi obečala, ka njemi spravi najlepšo deklino, samo ka zdaj more edno leto razkalati tiste drva, štera je prejšnje leto žago. Kak je minolo edno leto i je drva vse razkalao, pride kača i pravi, ka naj zdaj te razkalana drva vužge. Dečko vzeme spico i pošteno zakori. Gda so pa cela drva z najvekšim plamenom gorela kača njemi pravi naj jo zgrabi i vrže v plamen. Dečko si malo premišlava, naed-nok samo zgrabi kačo i jo trejšči v sredino ognja. V tistom hipi je že stala pred njim edna tak lejpa deklina, ka je na sunce lehko gledao ali na njo nej. I tiidi namesto hišice je stao eden zlati grad z dosti-mi sobami. Ta lejpa deklina se njemi lepo zahvali za rešitev od zacompranja i se ponudi njemi za ženo. Zapovedala je naprečti najlepšiva konja i tak sta se pelala na doni njegovoga očo, gde sta brata že čakala z svojima izvoljenima deklama, šterivi sta se pa ne mogle betati z njegovov. Oča je zdaj brez vsakega guča prek dao svojo vrednost najmlajše-mi sinovi kak najsrečnejšemu Na to so držali velko gostiivanje, na šterom sem tudi jas bio i se ešče malo zdaj spominjam, ka sem bio jako veseli. Njiva pa živeta ešče dnes či sta ne vmrla. Notri pošlo: POUČIČ LUDVIK Fokovci 33. vzeme človek v starosti, če si je tejlo za časa r«ajiep»l Ooi pokrejpo proti slabosti starosti i pri dobrom zdravjl more opazuvati, kak se morejo drugI bojtivati proti slabosti, tesnobi srca, vrtogiavici, glavoboli, šiimlenja v viihaj, nesposobnosti za delo, reumatizmi, gihta i preranoga ovapnenja žil. Edno prav doprinešeno vsakšeletno 6—12 tedensko vračenje s pomočjov sokov odgovarajoče zdravilne rastline osveži cejli organizem, oživava obtok krvi, drži prebavne orgdne v redi, i varva proti preranomi staranji. Z takšega sprobanoga zdravilnoga bilja se izdelava tiidi dobro poznani PLANINKA-čaj BAHOVEC, šteri se za to dnesden že obče niica, ali zosebno za čiščenje krvi i celoga organizma. Bratje i sestra. Živela je negda sveta edna siromašna mati, štera je mela devet sinov, junakov i edno hčer, Milico. Siromaška je bila ali itak se jetelko skrbela za nje, ka so gori k zrasli. Kak so lejta minile, prišo je čas da Milici moža poiščejo. Milica pa je bila preveč lejpa. Od njene lepote se je čuo glas po čelom or-sagi i ešče v drugi orsagaj, zato so njej prišli vogledi z vsej domači i tiihinski krajov. Proso jo je sosid, prišo je general za dalešnoga vara-ša, pošlo je pa tudi grof svojega sinu z ovkraj morja. Mati, ki bi preveč rada bila, či bi hči doma ostala, jo prigovarjala naj vzeme sosida, ar je te tu vesi, general i grof sta pa daleč, tak jo ona nede mogla obiskati. Ali tudi bratovje so jo prigovarjali, bratje junaki. Njim pa je bilo po voli naj vzeme grofa tam z ovkraj morja. Ta idi Milica, sestra naša mila, ta idi prek morja k grofi. Mi te pridemo gledat v grad vsako leto, vsaki mejsec, vsakoga mejseca vsako nedelo. Tak so jo ratali bratovje. Sestra je posliihšala na nje i je odišla z grofom prek morja, komi je žena postanola. Naskori na to, ka je Milica odišla, je pošlo Bog nevarno bolezen i kugo, ki je sporedoma pomorila vsej devet bratov, junakov. Sama je osMnola mati v poderajočoj hišici. Minola so tri leta i za njimi ešče tri, Milica je nej dobila v tiihino nikšega glasa z domi. Ne je znala za nesrečo, štera je dosegnola njo, njeno mater i njeni rojstni dom. Žalostila se je dosta, ar je mislila, ka so se bratje i mati spozabili z nje. — Bog, moj Bog, ka sem zagrešila svojoj sladkoj materi i svojim vrlim bratom, ka me ne pride- jo gledat. — Tak si pogovarja noč i den. To staranje so čiile tudi njenoga moža sestre i namesto ka bi jo troštale, so njej pravle : Nevesta, preveč si se mogla zameriti bratom svojim, ka te nieden ne pride gledat. Vidi pa Bog njeno velko žalost zato zapovej dvoma angeloma naj ideta na zemlo i z onoga beloga groba naj oživita z svojim duhom Ivana, med brati najmlajšega. Z groba njemi napravta konja bistroga i zemle njemi omejsta pogačice, da je odnese s sebov. Pa ga sprevod-ta k njegvoj sestrici Milici grofici. Odišla sta angela boživa do beloga groba Ivanovoga, svojim duhom sta ga oživela, z groba sta njemi napravila konja bistroga, z zemle sta njemi omesila pogačice i ga sprevodila k njegovoj sestri, Milici grofici. Hitro se nese Ivan, kak se bliža gradi ga je sestra že ozdaleč vidla i z razpretimi rokami ide proti njemi. Od veselja jokajoč ga kušne i se njemi toži: Ka ste mi bratje oblii-bili, gda ste me tak mlado oženili, ka me vsakom leti vsaki mejsec i vsakom mejseci vsako nedelo pridete gledat zdaj je pa že minolo šest let ka me nieden ne med vami obiskao. I ka ti jeste Ivan, moj liib-leni brat, ka si tak bledi, kak da bi pod zemlov bio ? Ivan brat njej pa pravi : Draga sestrica, či Boga moliš, te tiha boj. Strašna nesreča se nam je zgodila gda smo oženili osem bratov i smo dobili osem sneh, zozidali devet hiš, tam sem grato tak beli. Tri dni je ostao pri njej. Sestra Milika je pripravlala gospodcke šen-ke svojim bratom i nevestam. Za brate lejpe strlane srakice, za ne- PSSIs Kama z telikim mlekom? Cena je niska, prodšja stdlno težkeša. — Tudi niečni izdelki, sir i zmočaj se dnes težko v pejnez obrne. »Mi kuhamo »Enrilo" v mleki", prdvi naprednja vertinja i pripršvla okiisno, zdravo i lehko prelivajočo mlečno pijačo, za štero se niica sploj malo cukra, lehko se pa brez njega vživa, -V to formo pride mleko ndjbole v hasek domd ! Poleg toga: čistoga mleka se hitro naveličamo, tudi deca ga ne pijčjo radi stalno. Navodilo za kuhanje: Denite v 1 liter vreloga mleka 1 velko žlico puno ,ENRILA" i kuhajte 2 minuti. — Po tom odstavite i pustite ka se vsede, nato ga precedte ali odcedte. veste zlatnino i se pripravla za pot k svojim domačim. Brat Ivan jo stavia, ne hodi ti z menov domo sestrica, ostani tečas dokeč te ovi bratovje ne pridejo gledat. Ali Milica nešče ostati, sama šče odnesti i prek dati šenke. I kak Ivan se napoti, ide z njim tudi Milica. Kak se približavata proti domi, prideta do bele cerkvi. Tu njej Ivan pravi, ka naj ga počaka malo, dokeč on poišče za cerkvjov zgiibleni zlati prstan, šteroga je te zgiibo, da so najstarejšoga brata oženili. Ivan odijde za cerkev, tam se leže nazaj v svoj grob i grob se za njim zapre. Milica je čakala eden čas, ali da se brat ne vrno, je šla gledat za cerkev, ka dela tak dugo. Ali oh, Bože, tam vidi se puno novi grobov, tudi Ivanovoga i ovi bratov. S. tužnim srcom i jočič se pašči proti svojoj rojstnoj hišici. Gda pride pred dveri, tak se nje čiije, kak da bi notri sova na tihoma huhukala, stopi bliže, zdaj spozna svoje matere britko doneči tužen joč. Mama, mama, moja sladtka mama, odprite mi dveri! Nesrečna mati pa od velke srčne bolečine, blazno kriči: Idi z mojega dvora, tu kuga kraliije, štero je Bog posla na nas, ki mi je morila že devet sinov, junakov. Beži, reši se, ali ščeš vmrejti z menov s tvo-jov nasrečnov materjo v. Milika pa srce trgajočim glasom prosi nadale svojo mater, naj njej odpre dveri. Mati odpre dveri, z trepetajočimi rokami se obineta i toplo zajočeta nad zgiiblenimi devetimi junaki. Obinjenivi spadneta na zemlo ino njenivi dušici zletita k dušam bratov, junakov, na večni zemelski pokoj . . . Notri pošlo : BENČEC GEZA Moravci. Precizna Tellus vora elegantnega modela 1—211. Prva r&ta Din 180'* ostalo po Din 80'* mesečno. Fine švicarske vdre direktno z fabrič&ogo skladišča! Zakoj bi nosili slabe i falejše vore, či zdaj že lehko dobite prave precizne TELLUS-KRONOMETRE (vore) z 20 Ietnov garan- cijov po jako nisiki ceni, na želenje svečeniki, državni sliižbeniki, vučitelje, oficirje, žandarje, financje i. t. d. na večmesečno odplačilo, či zaprosijo ešče dnes brezplačni ilustrovani katalog od: TELLUS ZAGREB, Karadžičeva la Skrivno pitanje I LETOŠNJE VGANKE: Ka je tou ? 1. Nika je nej zakrivo, pa ga iiidje zaperajo. 2. Je v človeški oblejki, pa je nej človšk. 3. Kapico ma pa glave nema. 4. Svojega gospouda nosi, gospoud pa njega. 5. V mrzloj voudi vre, v ognji pa nej. 6. V grdom vrejmeni se sprehajam, v lejpom pa v kouti ležim. 7. Nigdar nej biiou, nigdar ne bou, pa itak je. 8. Piše gda je mrtev, gda živ pa nej. 9. Vsaki me želej, gda me pa ma, me nešče. 10. Za ednoga je dosta, za dva preveč, za trij nika. 11. V zraki se bliska, vsaki jo nakle tiska. 12. Nema nog, pa je noč i den na nogaj. Ka je pa tou ? 13. Ka je hitrejše kak blisk? 14. Ka je rjavo ali čarno, pa se sa-mou obejli kak snejg ? 15. Ka bode pred soudnim dnevom ? 16. Ka dela goska, gda na ednoj nogi stojij ? 17. Ka je v Soboti po srejdi ? 18. Ka se bole vidi v noči, kak pa po dnevi? 19. Ka nemre ni eden človik povedati ? 20. Ka falij na njivi, gda je že vse zorano i posejano? Kak pa tou ? 21. Kak moreš pelati stou liidi z enim vozom ? 22. Kak mačka na zidi ležij ? 23. Kak lejko vodou v siti neseš? 24. Kak daleč pride zavec v loug ? 25. Kak pride zavec v deždži na breg. 26. Kak napuniš z ednov vrečov žita dvej vreči? Zakaj tak? 27. Zakaj zidajo Iiidje nouve hiše? 28. Zakaj kokot zadremle, gda popeva? 29. Zakaj nejde deždž dva dni zaporedoma ? 30. Zakaj bižij pes prejk ceste? 31. Zakaj ma mlinar bejli krščak? Gda i gde? 32. Gda je dobro sam biti? 33. Gda prekosij vučenec svojega meštra ? 34. Gda je človik brezi glave v hiši? 35. Gda se tikvi sadijo? 36. Gda se repa seja? 37. Gde je Kristus te, gda je nej v nebesa j i nej na zemli ? Računaj! 38. Keiko graja ide v eden literski p isker ? 39. Kelko je dvakrat pet i dvajsti? 40. Kelko cvekov trbej dobro pod-kovanomi konji ? 41. Či je devet vrablov na strehi i pet striliš, kelko ji ešče ostane? 42. Kak napraviš iz številke 1888 število 2000? Razloči. 43. . Kak sta megla i osel ednakiva ? 44. Kakši razloček je med tistim, šteri kloncka i šteri dveri odpre ? 45. Kakši razloček je med konjom i oslom ? 46. Luknja poulek luknje, pa vodou skous ne piistij? 47. Mladi, lejpi sem, gda pridem, Grdi, zamazani odidem? * Vsem našim prijatelom, damo naznanje, ka letos ravno tak, kak vse ova preminouča lejta 10 nouvi kalendarov za leto 1936 vopotegne-mo i šteri do srečo je me!i dobiti, tistim je po pošti domo pošlemo i njihova imena v Dober Pajdaš kalendarium damo nastani pati. Rešenje se morejo do 15. marca v reditelstvo poslati, pisma etak adresirajte: Uredništvo Dober Pajd&š Kalendarium, Gornja Radgona. DOBRO SO REJŠILI v lanskom kalendari prinešene vgan-ke i so gvinali po lutri vo potegnjeni Dober Pajdaš kalendarium sledeči: Gomboc Štefan, Vučja Gomila št. 7. Balek Jožef, Lucova 18. Gojdina Ivan, Ivanovci 43. Magvarič Peter, Markovci 54. Poredoš Irma, Bre-zovci 36. Sukič Lajoš, Šulinci 20. Kiironja Gizela, Panovci 20. Čahuk Vince, Dankovci 18. Tanacek Jermej, Vadarci 84. Šebjanič Karol,Šiilinci 35. Gratuleramo vsem našim prijatelom, šteri so tou srečo meli, ka so naš „Dober Pajdaš" kalendarium gvinali. Nadale so ešče tudi dobro rejšili naše vganke, ali nej so meli srečo do dobička sledeči: — potroštajmo je pa stem — naj probajo letošnje vganke rešiti, lejko do pa letos vek-šo srečo meli. Bencak Štefan, Bodonci 26. Pou-čič Ludvig, Fokovci 33. Veren Kol-man, Bodonci 114. Perš Gizela, Šiilinci 46. Grabar Štefan, Polana 15., Andrejč Ludvik, Brezovci 77. Lan-šček Kalman, Ratkovci. Kerec Anton,. Vidonei 144. Beznec Štefan, Bodonci 44. Mikola Janez, Sebeborci 110. Podlesek Franc, Lemerje. Ben-čec Geza, Moravci. JELI SE PLOiNI BETEGI DAJO ZVftAClTI » Z tein važnim pitanjom se brigajo vsi na nadiišli-vosti trpeči jetični, oni, ki trpijo na piučnom katari, zastarenim kašlom, slinavosti, dugotrpeči hri-pavosti i gripi i so do zdaj ne najšli vrastva. Vsi takši betežniki dobijo od nas splej kSenki tarigo z kejpami štero je spfso dr. med. G u 11 m a n n, bivši šef-zdrav-nik „Finsenkuranstalt"-a z naslovom „Jeli S6 piittni betegi dajo zvrdčltl!" Da omogočimo vsakomi takšemi betežniki spoznati njegov beteg, smo se odločili v interesi splošnoga blagora odposlati to knigo na zahtevo sploj kšenki i poštnine prosto. — Napisati je samo dopisnico, frankerano z Din 1'75 i jo poslati na BERLIN 440. Muggelstr. 25-25a l(llllllllllllilllllllllll!l!lllllll!lliniHIIMIIIIIIIIillll!IIMIIIIIIIIIll Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933. mm FUHLMflKN 8 B. Kak je sveti Peter Vraga znoro. Sveti Peter je bio na zemli preveč pobožen človek. Bog, da je to vido je dopiisto, ka so ga zvali za sve-toga Petra. Kak je ednok sveti Peter šo proti domi z sekirov na rami, se je sre-čao na poti z Gospodnim Bogom. Bog njemi pravi : Peter luči ta tvojo sekiro i gde doj spadne, tam zozidajte cerkev. Peter vrže sekiro. Sekira pa kak da bi peroti mejla leti i na ednom šiirkoni Iejpom travniki spadne doli ravnok na sredino. Zdaj so se liidje vkiip spravili i so pod vodstvom svetoga Petra začnoli zidati cerkev. Od gojdne pa do večera so zidali i mantrali se, ali ka so po dnevi zozidali, tisto njim je Vrag po noči vse spodro i vkiiper zliičao, ar je nevoščeni bio, ka liidje bole vorjejo vu Bogi, kak pa v njem. Ali tim zidajočim je to ne vzelo vole od zidanja i so se vu Bogi viipajoči, ka de njim pomago, znova prijali dela i veselo svete pesmi spevajoč delali dale. Vragi se je to ne dopadnolo, ka liidje dale zidajo, zato je po dnevi šo ta i se začno norčarit/. Komi zidate cerkev, človeki, šteri je sam Satan. Pa ne vidite, ka je Bog tiidi ne zadovolen z Vašim delom, ar Vam ponoči vse spodere, ka po dnevi zozidate. Pustite to delo, štero vam nejde od rok i ne prinese haska. Či ste lehko živeli dozdaj brezi cerkvi, tiidi v bodoče te živeli. Tak je nagovarjao Vrag te zidajoče i vu Bogi vervajoče, ar je od nevoščenosti že vse penavi gračiivao. Ludje pa so zidali dale, ne so pa mogli nikam pridti z svojim delom, ar njim je vrag ponoči vsigdar z poriišo. Vidi to sveti Peter, komi se je to že tudi vse naopak vidlo i liidje so se njemi tudi mij-lili, je gor gjao vsebi ka obračuna z Vragom. Kak so večer delavci pustili delo, se napoti sveti Peter k zidini na stražo. Doj si sede na eden kup ciglov i čaka, gda pride Vrag po-derat. Pride pol noči, mine že tri vora, ali Vraga nega, vse je tiho naokolik. Sv. Peter je že mislo, ka ga je mogoče Vrag vido i nepride. Že se je začnolo zoriti i si je prani išlavao, ka de šo domo, gda za-čiije strahšno šiimlenje i vidi kak Vrag letij proti zidi, šteroga šče podrejti. Ali zdaj samo naednok stopi pred njega sv. Peter i njemi pravi : Ka ti naj dam, da njaš nameri te zid ? Vrag se njemi zasmije i pravi: To nemrem včiniti, ka bi nameri njao tii cerkev zidati, ar gde te vzemem duše za pekeo, či do vsi liidje Boga molili i do pobožni. Znaš ka, — pravi sv. Peter —-zglihajva se, ti pusti, ka liidje naj zidajo dale cerkev, zato dobiš prvo-ga romara, ki pride v njo. Vragi se pogodba ravno ne vidi slaba, če je moj prvi romar — si misli — vej do te moji driigi tudi i z veseljom vdari gorik sv. Petri, šteroga je speklo v roki, ar ga je škramblami škrabno po dlani. Zadovolno ide domo sv. Peter, i v gojdno naznano liidem, ka zdaj že lejko merno zidajo dale, ar njim več nede nišče podero zozidano stejno, Vrag je tudi držo pogodbo, ar v tisti mislaj, ka dobi ednoga sve-toga romara, šteroga de lehko v pekeo neso za fiitoša, so se njemi vse sline cedile od poželenja. Zato je nihao nameri to zidajočo cerkev i samo ozdaleč gledao nestrplivo, gda de gotova. Kak se je bližao čas, ka de cerkev zgotovlena, je sv. Peter nanč spati ne mogo od velke žalosti i se je vsaki den molo Bogi, naj njemi pomaga, da nebi bio pogub-leni prvi romar, steri v njegvo cerkev pride, žmetno njemi je bilo, da bi Vragi v škramble dao edno neduž-no dušo. Cerkev je bila gotova, romarje so že šteli pridti, v toj sili poklekne sv. Peter i s skuzami v očaj prosi Gospodnoga Boga, naj njemi pošle takšega romara, ki nema duše. I glej čudo, komaj je to vopo-vedo že bižij po cesti eden Vuk, šteri je v gobci neso edno romarsko palico i se naravnoč notri v cerkev napoti. Za oltarom pa stoji Vrag i čaka, da pride te prvi romar. Kak začiije stopaje v cerkvi veselo voskoči ali kak zagledne Vuka z romarskov pa-licov, čemerno kriči proti sv. Petri. Takšega romara mi nej trbej, šteri nema duše. Sveti Peter njemi pa z veselim glasom pravi : Vej sva se miiva nej pogodila za dušo, nego samo za prvoga romara, šteri v to cerkev pride. Prvi romar je tii te Vuk, to ga maš lehko ga neseš. Vrag vidi, ka je vozošpilani, ves bledi od čemerov popadne Vuka za tace i z njim skoz zida za oltarom zletij. Ešče dnesden se vidi ta luknja tam na steni, či so jo ne zadelali. Notri pošlo : BENČEC GEZA Moravci. | Smehšnice Pri biroviji. Birov : Kak se zovete ? Vora ? Samska, omožena, dovica ali raz-pitana ste ? Ženska odgovorij: Šest let sem dovica ! — Mate deco ? — Mam. — Kelko? — Trij. — Kelko so stari ? — Štiri, trij i edno leto. — Ka a a ? . . . — Pa te pravite, ka ste že šest let dovica ? — No, pa ka je na tom čudno-ga. Moj mož je vmro, jaz pa na-dale živem. AAed prijšteloma. — Za božo volo, kak to vovidiš ? To je nej čiido. Po tri mej- secaj sem dnes obprvim voni. — Kak to, ka ti je falilo ? — Pet jezero dinarov, štere sem z gase vovzeo. Razširo je svojo obrt. Eden kodiš stoji na kiikli vilice i dva krščaka držij v rokaj. Tamta ide eden gospod, šteri ga že več let pozna i ga pita : — Ka je to, Vi že dvoma krš-čakoma prosite ? — Lepo ji prosim, včeraj sem kupo od mojga konkurenta kšeft i sem tak razširo mojo obrt. Razložo njemi je. Senialo se mi je, ka sem stojeze-ro dinarov najšao. Razložte mi, ka to pomeni ? Britko zbiidjenje. Boksa farni lija. Štiri leta star pojbič pita : Mama, kakša stvar je to ? To je bik ! Nemogoče, si se znamkar zmej-šala zdaj ali pa gda ajteki tak praviš. Oženjeniva. Povejdano, z Lizikov sta obadva srečniva ?... ja . . . Lizika je srečna, jaz sem pa oženjeni. Eva. Najsrečnejša ženska na svejti je Eva bila, ar se njej je ne trbelo bojati, ka bi jo mož znoro. Mož : Ali zato je itak vsaki den rebra prečtela Adami. Hitler v nebčsaj. Kak je Hitler ednok v nebesa prišo i se tam z Bogom srečao, gor zdigne pravo roko i se etak pokloni : — Heil Hitler! Na to Gospodni Bog tudi gor zdigne pravo roko i pravi : — Griiss Gott! Zaliibleniva. Moj dragi Janko, tak te lubim, koma kolik boš šo, jaz mo vsigdar s tebov šla. Ne boj nora, jas sem pismonoša. V šoli. Školnik: Povej Števi, što te je stvoro ? — Mene, — pravi Števek — z tala Gospodin Bog. — Ka je to z tala ? — No tak, da sem se narodo, sem štiri kile žmeten bio i zdaj pa vagam štiritresti, te tresti kil sem si jaz sam stvoro. » Juci : Či se oženiva, jaz mo si tvoje skrbij stebov rastalala. Janči : Ali draga, jaz nemam ni-kakše skrbi ! Juci: Dobro, ali jaz sem to pravla, gda va oženjeniva ! Hištorija. Znaš, moja žena vsigdar historična postane, gda kesno domo pridem. Znamkar si šteo praviti : histerična ? Ne, ne prijatel, historična je pravilno, ar mi takšega hipa vsigdar naprej nosi moje preteklo živlenje. * Gda se je „Dober Pajdaša" urednik ženo, ga pita eden od ti naj-bogši prijatelov : Ka boš pa dao v prstanik napisati ? Ja, ka bi dao ! Kak navadno : „Vse pravice pridržane". * Našega prijatela „Vinopivec Vince" je ednok edna gospa na večerjo pozvala. Po večerji je gospa igrala na klaviri lepe narodne pesmi. Potem kak je henjala pita : Na šteri falat se Vam najjakše vido ? Odkrito povedano gospa, falat od goske pečenke. Pri šndjderi. — Istina, ka Vam moj sin že dužen dva para gvanta ! — Istina! Vo ščete plačati ? — Tisto ne. Ali bi si jaz tiidi rad dao eden par napraviti z Vami. Na lovini. Pravte prijatel, ste nej vidli tu bejžati ednoga plantavoga zavca ! Nej. Ste ga splazerali. Tisto nej. Liki na nogo sem njemi stopo. V nebesaj. Kohn gori pride v nebesa i etak erče sv. Petri: — Oh, gospod ! Kelko je privas jezero let ? — Edna minuta. — Kelko je pa privas milijon dinarov ? — Edna para. — Oh, gospod! Dajte mi tak na posodo edno paro. — Vredi je moj sinek, ali čakaj edno minuto. Živio fusbal. — Kama se tak paščite ? — I dem na fusbal-tekmo. — Kaaa! Tak preveč Vas zanima šport? — Vraga! — Moj šef je birov na toj tekmi i tam njemi donok lejko edno par somarov povem. Pedagogija. Matere bi si mogle med sebov deco vomeniti. Zakoj ? Vsaka zna, kak bi trbelo druge osnavlati. Pri soldačiji. Pukovnik: Vidiš moj sinek, či nebi pio, bi že kaplar grato. Soldak : Ali či pijem, gospon pukovnik, te se vsigdar za genera-liša šperam. Že ga pozna. Dekla: Gospa prosim, vonej je eden gospod. Gospa: Si ga nej opitala, ka njemi je ime? Dekla: Kak sem ga pitala me je ktišno. Gospa : Pusti ga notri, te gospod je moj mož. llHI Hasnovito znanje |j|j| Grahor. Vsaki človek je radoveden znati, zakoj kupujejo grahor ? Ka delajo z njega ? Kama ga pošilajo ? . . . Grahor, šteri je ešče pred par lejtaj „smet" bi v vertovi očaj, je zdaj zlat, čaren zlat, lepši od pšenice. Vsaki vert se ga je brano, niti na gnoj so ga nej šteli sipati, ar je z gnojom na njivo prišo i ta najlepša, čisto spucana pšenica je po takšem na drugo leto pa grahornatna postanola. Lansko jesen so za grahor že trikrat telko davali, kak za pšenico. Cena grahorja je leto za letom vekša. Poglednimo ka delajo z njega, za koj ga niicajo? Kak nam je znano, Amerika je negda mela velikanske loge, te loge so farmerje začnoli nesmileno prepravlati. Vo so je trejbili i namesto logov so njive postanole, rodovitne pšenico povajoče njive. Farmerje so se veselili njihovim dohodkom. V svetovnoj bojni, kak je živeši cena den za dnevom rasla, so farmerje že z mašinami začnoli delati, da kak največ dobička majo. Loge so z pomočjov elektrike trebili i drevje žagali. V zadnjem stoleti se je cela velikanska krajina spremenila v njive i v zadnjem vremeni te rodovitne njive v puščavo. Liidje so delali brez računa i moči nature, štera ne pusti, ka bi člo-vik samo tak nepremišleno votrejbo loge i zemli jemao njeno zeleno odevko. Či brezpardona poderamo loge, je vsigdar menje deždža i kak spremenimo travnike v njive, pridejo v stihom vremeni, zavolo menkajoči logov, velki viherni vetrovji, šteri z svojov velikov močjov odnesejo z njive gori zorano rahlo zemlo. Tak ta rahla dobro povajoča zemla se po letaj zgubi i tak z rodovitne zemle postane puščava. Zemla je rodovitna samo odzgoraj i ravno tak rahla, kak pa je viher zgornjo rodovitno zemlo odneso, ona več deždža ne pije, voda naglo odteče, ar trda zemla ne vzeme v sebe i tak postane stiha, jalova, ne rodovitna. Tak se zdaj že razmi zakoj so v Ameriki tak velke siihše i grozovitni viherji, ki v zadnji letaj takše škode delajo liidem v Združeni državaj ino v Kanadi. Lansko leto je viher 750 jezero kvadratnih kilometrov zgornje rodovitne zemle odneso, gde je ne ostanolo drugo kak pesečna puščava i z tov Nčjbolši prijatei za celo žiulenje J^S? iSf^aSE" težkoče, vsepovsčdik nas majo radi, v sili si ž njim tudi lehko služimo kriih. Dobre instrumente kupujemo po izrčdno nizki ceni pri svetovno znani fabriki inštrumentov MEINEL & HEROLD, Jugosl. odavna centrala V MARIBORI št. 257 ar je dobimo naravnost iz fabrike. oz. iz fabriške zaloge. Tvrdka razpošila na prošnjo svoje krasne slikane cenike sploj brezplačno. odnešenov zemlov je pa v drugi mestaj velki tao posejane kulturne zapravo. Ltidje na jezere i jezere, negda bogati farmerje, zapuščajo svoje naselbine, ar se neščejo boriti proti vremenskim neprilikam. Že pred 30 leti je prof. Chamberlin v Washingtoni opomsnao takratno vlado na to nevarnost, štera se od leta do leta povekšava i je pokazo na Kitajsko, gde se kmetje z najvekšov teškočov borijo za to, da si ohranijo i obdelajo to malo ostanjeno zemlo, štera je bila negda bogata i rodovitna. Ravno tak je lansko leto inžener Cooke predavanje držao, v šterom je pokazao na to grozečo usodo, štera de vničila Ameriko či se država ne-de poskrbela znovič sistematično i strokovno sajenjem logov i za rodovitnost puščav. Kak se zdaj dogaja v Ameriki, tak se je zgodilo pred 2000 letmi v Tibeti v Ažiji, gde so svojega vremena bile rodovitne njive, zeleni Iogovje, šepečajoče šumeči potoki, prijazne vesnice, lejpi varašje i žive redne trgovske ceste. Zdaj pa je vse mrtvo, da bole mrtvo že nemre biti. Vekše krajine so tihe, kak briitivje. Ravno tak se je spremenio ništerni tao Grške, gde je bio negda velki log, močverje, potoki, zdaj je pa brez rodovitne zemle pečina, trdo kamenje brez drevja i zelene vegetacije. Ravno tak je mela puščava Sahara za časa rimlanov cveteče človeške naselbine, velke varaše i rodovitno zemlo. Da bi pa Amerika nej postanola takša gola puščava, kak jo je natura po krivdi človeka napravila, se za to država že zdaj, da je ešče ne kesno, začne skrbeti i to tak ka zdaj tisto zapuščeno pusto piiščavno zemlo začnejo s traktori gororati i mlado drevje notri saditi, po zasaienoj zemli pa po-sejajo „grahor", šteri je zadovolen z kakšov šteč jalovov zemlov i v njej tiidi zraste. Kak vidite naš grahor ide v Ameriko za zeleno gnojenje. Z njim za-, piiščenoj zemli znovič zeleno odevko dajo, šteri zmešani z drugi travin semenjem vred obvarjeta, ka zemlo voter več neodnese. _ Zakaj okžplemo ? Okaplemo zato, ka se zdrobij skorja, štera se vsigdar napravi na površini. Po vsakšom vekšom deždži se napravi skorja. Korenje pa ravno tak potrebuje zrak, kaka rastlina nad zemlov, zato pa je njihovo delo, či njim fali zrak slabo. Nadale v zemli živejo različne vrste bakteriji, šteri delajo pline. Ništerni plini, nabrani v vekši količinaj so korenjej gift. Tej plini pa s tem ležej odhajajo z zemle, kem večkrat se zemla okopa. Drugi bakteriji pa niicajo zrak, tej tiidi samo po okopavanji prihajajo k njim. Tej bakteriji zemlo popravlajo. Ob drugim pa zato okopamo, ka se zmejša nepotrejbno izhlapevanje. Znano je, da vlaga z trde zemle vnogo hitrej izhlapi, kak pa iz rahle. To se inači pravi : če okopamo zemlo, bole vlago držij. Proti siihši zemlo moremo okapati. Ob tretjifti za to okapamo, ka vničimo plevel, travo. Nemci pravijo : vničiij travo, dokeč jo ne vidiš, ar trava dosta hrane potroši ino dosta vode poceca z zemle. Proti siihši je najbogše travo vo sposkiibsti. Gde i@ zrok bolezni? S To je najbole važno pitanje, či nas nikaj boli, ar nashaj vračenja v prvom redi od toga zavisi, jeli se je spozno pravi zrok. Po vsvoj priliki je preveč »'dobro, če vsikdar mimo do-jnok edno zdravniško g«iišno domače sredstvo pri roki, kak je to pr&U Fellerov Elsa-,7 fluid, šteri se že prek 37 let potrebuje za varvanje tejla i >1 za obrambo proti vnogim Iff —boleznim. * Fellerov Elsaflufd je 7.0-sebno hasnovito za tiste, šteri se zlehka prehladijo, majo vsikddr mrzle noge, zlejka dobijo n&šec i b6l šinje-ka. dosta trpijo na glavoboli, migreni i slabo spijo. Vnogo se hvali tudi mazanje s Fellerovlm Elsa-fluidom, če se na človeki skažejo znamenja slabosti i nezadostnoga delanja krvi, če so se oslabili živci i mišice. Kda je človek duševno ali telovno truden, ali se načl slabo počiiti, te ništerne kaple milodišečega Elsafluida na cukri, v miški, čaji ali kšvi včasi osveži i pokrepi. Oni, šteri ga potrebujejo za masiranje pri reumi, trganji v zglobaj, bolezni v križi, na lici i na cfi-lom teli, radi držijo Fellerov Elsafluid stalno v hiši. Odzvtina 1 znotraj niicani Fellerov Elsafluid dobro služi kak desinfekcijsko sredstvo i kozme-tikum za roke, lice, zobe, viista 1 dihala i zavolo toga je gviišen tudi pri gripi. Z vodov zmešani se potrebuje za grglanje, ar odreši sluze i tak odstrani zrok kašla i zamuknje-nosti, kak tudi dobro včini pri b6Ii v prssj. Fellerov Elsafluid se dobi v apotekaj i droge-rijaj v glažkaj za probo po D n 6.-, v dvojni glaž-kaj po Din 9-, ali v velki Specialni glažaj 26 Din. Po pošti najfalej pride, če se naednok kem več prištela, ar eden paket z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali ali 2 Specialnima glažoma s pakivanjom i poštni-nov samo Din 58.- košta, dva takšiva paketa pa samo Din 102, šžst tžkši paketov sa 250 Din (namesto 6 krat 58 Din). 2e je kaj nej v redi vu prebavilaj tejla, te nam prav pridejo Fellerove Elsa pilule, povsem so neškodlive, ne dražijo črž-va i lejko stolico spravijo. Feller ove Elsa-pilule popravijo želodec i čistijo tejlo, z ednim čistijo krv. 6 škatul 30 Din, 12 škatul 50 Din; že z pakivanjom i poštninov. EIsadont krema za zube 8 80 Din Elsa zobni prašek samo 6 60 Din. Hašeo i ometanje pri dihaoanji lehko postanejo posledica pllično-ga tetega, či se zanemarijo. Zato dobro včini tisti, ki t e z niicanjom pravoga Zagorskoga „Elsa" soka od apotekara Fellera zagvijšajo. Flaša Din 15 50, z postov 2 flaši 50 Din franko. Dober apetit Vam želejmo, no či Vam želodec ednok nebi bio v redi, či Vam prebava nebi bila kakša b mogla biti, te ... nikel« o kapljic Elsa švedske tinkture od apotekara Fellera. Flaša Din 15.50, z poštov 2 flaši 50 Din franko. Elsa ribji oli krepi vsakšega, zo-sebno slabe ženske. Velki glaž D. 20. Elsa Kina-železno vino za slabe liidi. Din 16.50. Elsa šečerne pastile proti glistam Din 11 Elsa me> tolni i linčič proti bolenji glave Din 10. Najbogša fr^ncuska vinovica orig. „Radlcum" flaša Din 19 80. Znova kureče oči i žuli itd. vam pomaga brez bolečin, brez noža i nevarnosti zagiftanja krvi hitro i gviišno delajoči Fellerov Elsa turistni oblas. Mali karton 4.40, veliki 6 60 Din. Dale: Tekoča tu-rlstna Elsa tinktura, glaž ž pem-zlinom 11 Din. Elsa prašek za posipavanje tejla i nog škati la z rešetov Din 7.70. Elsa prašek za kopel Din 660. Elsa-Sachet, proti pisnivosti gvan-ta v oman Din 6, Fe lerov kaukazka Elsa-pomada čisti lice i kožo, pomladi uvelo bo-rasto i hra> avo kožo lica, vrata i roke, uklanja sujedice, prištiče, izvrstno proti sunfinim pegam. Z poštov franko 2 glaža 45 Din. Fellerova močna Elsa-pomada za rast vlasi, 2 glažka 45 Din Elsa-Schampi n za pranje vlasi i glave paket 3 30 D. Fellerove Elsa žajfe za zdr&vje i lepoto, 7 vrst: lilijinamlečna, li-lijin krem, rumenjakova, glicerino-va, boraksova, katranova i Elsa žajfa za britje. 5 falatov franko 52 D. Elsa-Depllatorium proti kosmioji 34 Din. Elsa šumski mlomlrls za sobe 16.50 Din. Preporača se, peneze vnaprej poslati, ar pri povzžtji košta poštnina za 10 Din več. Če se ti izdelki spaki-vajo k Elsa-pomadi ali Elsa-žajfam, te se p&Stnina prišpara, ovači se stroški zaračunavajo najfaleje zoseb. Prišteianje adresirajte na: EUGEN V. FELLEP, apotekar Stublca D on J a br. 838. Odobreno od min. soc. in nar. zdravja. Sp. Savska Banovina. br. 509 od 24. III. 1932. Kak si pomagamo, či se žežgemo. Nagosti se nam pripeti, ka doma med delom si žežgemo roko, prst itd. Taksa opeklina ne samo ka velke bolečine povzroči, nego se tudi ome-heri. Gor so prišli na to, ka pri taksi menši opeklinaj je najbogše vrastvo soda za pranje, štera je pri vsakom hrami pri rokaj. Sodo malo trbej namočiti, potem dobro zribati žežgano mesto. Bolečinam je taki kraj i tudi omeherčanje izostane. Zakoj vse se niica citrona. Citrona, (pravijo tudi limona) tii pri nas ne raste, nego jo z vekšega tala z Talianskoga pošilajo k nam, gde je njena domovina, raste pa tudi v drugi krajinaj. Poglednimo za koj vse lehko niicamo mi eti v našem kraji citron. Niica se v čaj, za limonado, naše ženske tudi rade citronino lipino ribajo v testo, gda kaj pečejo itd. Malo ji pa zna ka citronin sok je tudi dober za čiščenje. Na priliko či se v perilo spravi ergjajca, to s sokom citrone nalehci vo spravimo tak, ka na ergjajco sok ožmičemo, štero potem par minut menimo i v toploj vodej vozplavimo po šterom de perilo čisto. Dosta vertinj se po leti čemerij, da paradajs gorik vežejo, ka so roke vse zelene i preveč dugo trbej prati je i zajfati ka roke znova čiste gratajo-Takšega hipa, gda so roke od paradajsa zelene, se namažejo z citronovim sokom, potem malo požajfajo i so znova čiste tak, da vertinja lehko kakši-teč belo perilo v roke vzeme, se nede poznalo nikaj zelenoga nanjem. Či štoplin notri spadne v glaž ne ga je ravno lehko vovzeti, jeste pa edna prilika s šteriin nalehci da človek štoplin (zatek) voskočiti z glaža. Grlo glaža odznotraj trbej namazati z mastjov, štoplin z drotom ali kaj sličnim do grla trbej spraviti, zdaj se glaž par minut držij v mrzloj vodej, po tem ga podržimo v vrelo vodo, v glaži bodoči raztegajoči liift nahitroma vopotisne štoplin. Kak pripovamo dvakrat krumpiše v ednom leti. Či rane krumpiše juniuša po vokopanji včasik v ledenico denemo i je . tam držimo 14 dni okolik mrzloče (fagypot korul) tak so tisti krumpišje mogoči včasi klice pustiti i posajeni znova rodijo do jesena. Na te način v Nemškom dvakrat povajo krumpiše. Proti DEBELOSTI n"°n e š k o d 1 i v e Slatinske tablete za mršavlenje (s Id kost) sestavlene iz naturni mineralni soli i rastlinski ekstraktov Zgotavla apoteka Hr. BAHOVEC LJubljana. V vsej apotekaj 100 tabl Din 46.—, 200 tabl. Din. 74.-. Reg. br. 142|3 od 10. VII. 1934. Či masno fleko dobimo v obleko. Večkrat se nam pripeti, ka nam na obleko spadne kakša maščoba, po šterom postane v obleki fleka, ka je jako neprijetno. Či takšo fleko ščemo odstraniti z obleke to lehko včinimo tak, da na tisto mesto gde je fleka položimo odzgora i odspodi fluspapir, na to pa gori položimo toplo, nikak pa ne preveč vročo peglo. Oda papir že masen postane, te driigoga, čistoga položimo znova gorik. To delamo tečas dokeč fleko sploj vo vze-memo z obleke. najboljše in najcenejše ! To so ,PEKO< čevlji in ,SOKO' obleke iitiiiiiiiaiiiiiiiittiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiittitiiiiiiifiiflaiiat Oboje dobite v najlepših fazonah in največji izbiri v Murski Soboti na Cerkveni cesti (med sodiščem in Sres. načelstvom) pri It. Joško Brumen. Tej I štirje palčeki iščejo svojega peto-ga pajdaša, ki se je skrio i ga nem rejo n&jdi. Probajte ga iskati. Mogoče ga nžjdete. Kupujete SENJE (SEJMI). PREKMURJE : Beltinci (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., 25. aprila,. 27. jun., 15. jul., 5. nov. Bogojina (živ. i kram.) 15. febr., 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. sept. i 16. novembra. Črensovci (živ. i kram.) 14. marca, v pondelek po 3. maji, v pondelek po 14. septembri, 20. oktobra. Dobrovnik (samo živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. januara, 16. februara, 27. marca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra, pa vsaki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drugi den. Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gornja Lendava) 28. marca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra. Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvejšo soboto. Kuzma (kram.) na Križni četrtek. Krog (kram.) 4. maja. Martjanci (živ. i kram.) 23. maja, 6. augusta, 23. oktobra Murska Sobota prvi pondelek januara živinsko senje, prvi pondelek februara živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. maja živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram. 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če spadne na prvi pondelek svetek, se vrši senje na drugi den. Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept., 28. okt. Puževci (kram.) 13. julija. Puconci (živ. i kram.) 28. maja, 10. ju!., 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. sept. i 2S. nov. Rakičan (živ.) 26. marca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek. Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2. nedela po Vuzmi, 15. jun., 21. dec. Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drugi pondelek po Vuzmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Vel kov mešov, drugi den po Maloj meši, 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Če spadne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden den sledi. moške z čarnoga boksa 88 Din moško z kravine 69 Din dečje 20 Din ženske z čarnoga boksa 65 Din SREZ LJUTOMER. Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. aug., 12. nov.; kram. i živ. senje: 11. febr., 11. marc, 13. maja (tudi konjsko), 16. sept., 17. dec.; samo konjsko i živ. senje: 14. okt. Cven 7. septembra. Gornja Radgona 3. februara, 25. maja, 10. augusta, 15. novembra. Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra. Mala Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra. Veržej 6. maja, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januara, (29. junija), 30. junija, 21. septembra. MESTO I SREZ PTUJ. Ptuj živinsko senje: za konje i rogato živino vsaki prvi i tretji tork v mejseei, za druge vsako srejdo; tržni den je vsaki petek; letno kra-marsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. gor. 13. junija, 30. novembra. Ptujska Gora 18. marca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vuzmi, 2. julija, 14. augusta. Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. marca, 27. jun., 10. aug., 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred vnebohodom, 23. jul., soboto-pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrban 25. maja, 25. julija. Breg pri Ptuji drugi pond. v maji, 6. junija, driigi pond. v juliji, 26.. augusta, driigi pond. v septembri. Ormož Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mejseci jan., febr., marc., maj., jun., jul., sept., okt., dec., či spadne na ednoga tej pondelkov svetek, se vrši senje na driigi pondelek. Svinjsko senje vsaki tork v tedni. Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. MEDJIMURJE. Cakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov. Draškovec sredo po Jiirjavom, 7. in 16. aug., 11. nov. Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra, 30. novembra. Nedeljišče 15. junija, pondelek po augusta nedeli. Prelog Risalski tork, pondelek po Jakabovom. Razkriž 19. maja, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli. Mursko Središče 1. maja, 20. aug., 26. okt. Štrigova 19. marca, 22. jul., 30. sept., 4. decembra. Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta, 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. MESTO I SREZ MARIBOR LEVI DRAVSKI BREG. Maribor vsaki driigi ino 4. tork v mejseci senje za živino; či je v tork: svetek, se vrši živinsko senje den prvle. Vsaki petek svinjsko senje ; či je v petek svetek, se vrši svinjsko senje den prvle. Vsako sredo ino soboto tržni den. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. maja, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra, 6. novembra. Marija Snežna na Veliki kram. 20. maja, živ. i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. marca, po Svetom Trojstvi, 28. augusta, pondelek po tretjoj kvaternoj nedeli. SREZ MARIBOR DESNI DRAVSKI BREG. Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. maja, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt., 15. nov. Slovenska Bistrica 24. febr., Velki petek, 4. maja, 4. jun., 25. jul., 14.. sept., 28. okt., 21. nov. Spodnja Poljskava 2. febr., 10. marca, 30. jun., pond. po 3. augustu i 9. septembra. Studenci pri Poljčanah 25. jan., strti pond. po Vuzmi, 13. dec. Kr. PRODAJA|f| SMODNIKA Šteri lovec šče dobro trufiti, More praj i šprij pri Hekliči kupiti VSE VRSTE £ PATRONE 1£ŠPRIJ Sto šče denare prišparati more idti v najfalejšo veletrgovino z železnino HEKLIČ ŠTEFAN-a V MURSKI SOBOTI. Gde je^ najvekša i 'najfalejša za!oga"za Traverze, Slesse, kmetijsko orodje, plugi, kose, kamli, motike, lopate itd. Najbolša posoda. Najlepše peči i šparherdtke. Vse vrste i nžjbogše farbe i firnis. Za maši-niste najbogši mašinski i cilinderski oli. Najbogša Belgijska giažojna. V toj trgovini se dobijo najbogši biciklini, gumiji za bicikline i svetovno znani šivalni mašini. NISIKE CENE ! SOLIDNA POSTREŽBA! (o tO >-»>-' cototo —— — t\3 tO >-i-* i-" tO tO tO I-" H-1 >-'-acotc>w«-iwoj)toc3o^ooitoa)tooo^oo5totooi>-'-JWtoo*'-> S BJ > ■3 S S> T) N "0 DS i— r* O « £: m re w 3. v tOtOtO*-*- tOtOtOi-i>— OJ tO tO — -i 1-» _ WtJWMH4M > T3 S p TI (D er p s o a Mtoto^'-' to to to >-> i— wtoto — i-' tototot-"-" 0T — 00^OCTlt030*>.i— -JCoa>m*--ICA300Uli-i-4tO C m g oj o a H' 3 o. o s*r o 3 CM a> (D fr CD p 3 p p 2 p o< p C« p s« PC Q* p 3 p N< < 5* p C« X o tO tO tO tO i-* i-* tototo—1-1 tONMuHi- tototoi-i — tooii—^tuooi>-'Oo^ocr>tooo^.oa)foooi^.oo>tot£>tnH--jto—i-JtOtDCJJi-iOtOCDmi—i-JCOCCUt a "b "B s > ora o 3 bO tO tO i—i cototo— — 1-1 _ tO tO tO i—i i-4 tO tO i—i i—i CD0Ti-itD^-OO)tO00^-Oa5'--i00i^-Off>WtDOli-'-iOli-'-Ja)c£> TI a> er > •o g o p < a tO i—i i—i — tototo — " tO tO tO 1-1 —1 co to to _ toto (WtDOli-i-JOO-XlOl-'-JOJ«DOTi-i004>-0^.tOOOi^OaitOOO^OO)tOtCOl a n> Z o < o C/3 > H TO 00 < o a a>' s. tu" o. o o 3 rx (T! rt co to to i—4 »—i i-- to to to i—i i—* to to to i-i a? to to >-i j-; >— ■■JUffltlli—1WOOIH -J 00 CO W i— 00it^0i(i.t0004>.0000>t0000-j z o < o C/3 N u K O p S" rt (P I— pc S. P tO tO tO 1-1 1-1 I— tO tO tO i-* i—i IO tO tO i—i i-i CC tO tO — 1-1 . i-i-Jctfoai-i^ootDaii-i-aMSUii-ioo^ooitoooiii-^utDUiM-o D rt z o < C/3 rt T3 > C CfQ K o 3 tO tO tO —■ tO tO tO i—i i-* 00 tO tO 1-1 1-11-1 tO tO tO »—i i—4 o C/3 rt •o > C GTQ [O — tO tO tO i—i i-i tOtOH-1— t^tOtOi-i^-„tCUtO toco-KoaitoSo-^ — -jwtDOTH-mi-i--ioocooii-ic»ii^OCT>to ■a TI rt cr »T o 3 2 C/3 < s! rt o n 31 "pš" D. o o 3 o< D CD ~ G RJ •T—« KJ •O Š ^ S? II > * a> = C S >zj > CM SO 1 (O -s ■f co to co o m cm IN .„00 t-in — to co md co -t soS s m.1: o S cm t CM t-- 10 č; t- tO CM CO to co t— m m oo oo oo o tO • "S r- 1 m _ in oi oi co -S? m o CM Co£ tO — CO 00 m —i Tf S2 _ ^ O tO m oi in t-t— co o to oi oo oo oi i — CM — ^O to o co co co — CM to oi CM S I CM<2 'S 00 to — co o . CM tO ! oi x> Ol oi co —i m in c^ oi CM 1 CO oo in in co — oo ** m oo tO co Ol CM r- oo m oo Ol o l> CM so to "tf to CM oo tc m to CM _ Ol O t- oo co CM 00 00 CM m "Cd •i? ce u (D u a, -H SO « s "S moi ■o* m 'S . 00 co o2 «55 2S CM s "S CM t— m 0 in CM Ol 01 co to r-co co —< in 00 — m coS 01 r-to > .-o ta to m -t CM CM 00 co tO tO co 1 80 5027 00 CM -sl> Oi tO tO M ** CM m CM i to co in int- ** ; m co — CM o Ol Ol tO » b 55 >D > V v ° C u 5 - "sfl «Jcilio »s- RJB > M H « •rt o "S »■fi cd « £ > -c » o iPlg- O. J3 I O O;* K o. a> E v O C ■> O B O O 00 00 00 CM to m co so?S CM s? S o t - »t Ol co CM m CM idtc CM CO CM O) o I— Ol — 00 oo t— l> t-t rr o oi m to 0 to 01 CO to m m .2,« S CB 10 -S._ E >5 £1 > E ta »ono «0 u —s-«.2.2. N ~ S S B "■35 O — TJ ^ »A ® tO iT tO a.:* j cu« i outs- c.* a^i a.m cl« a.^ „W « u ^ . O ^ B — i 01.52.2 -I g — T3 tn s M O > a o, o S M N O B JS B O -s s ia o.« ...........» » » «- . » - i. t » ir-i—tr-T-f-l. « i 3D ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI nalagajo svoje prišparane peneze varno pri Hmečftoj posojilnici p Murshi Soboti Cerkvena cesta št 5. — V lastnoj hiši prek od birovije I 9 e r k v e n a cesta su j. — v lasuiuj nisi piciv uu ununjs . Telefon št. 62. — Ček. rad. 15 229. T Kmetje, ta gasa je vaša, zato se je poslužujte i jo tiidi priporočajte dril- [ gim. * Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knjižice ali tekoči račun ino je obrestuje najbolše. * Hranilne vloge znašajo do zdaj prek 7,500.000 Din. Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše do 65,000.000 Din. * Letni promet znaša prek 10,000.000 Din. NOVE VLOGE SE VSAK ČAS IZPLAČAJO. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tiidi na tekoči račun na več let na dužna pisma, po najnižišoj obrestnoj meri. * Rentni davek od penez plača Posojilnica sama. * Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te gase, štera podpira v stiski naše liidstvo. Pridite v svoj dom, gde te posliiženi po svojoj voli! nt" r-iLiranr »-ir-irrar: fit. r. x •.ac-Z-ig.ic-ji:-*. ar. x. tr.irrrrmn m Prvovrtstia zdravstvena k vini 5 najbougša kisila voda je SLATINA PETANJCI Europe najvekši sčnšav-natron-lithion držeča kisila voda. LASTNIKA: VOGLER JOŽEF i jANOŠ Si^aii SLBT1B9 MIH ! Vzorci sploj novoga blaga za moški i ženski gvant i za driigo manufakturno blago, kakti: vuno, barhent, kamgarn, zefir, delen - so ranč zgotovleni. Pišite ▼ ešče dnes Trgovskoj hiši Stermecki, pa je včasi kšenki dobite. I Cena vsega blaga je znatno znižana, preberanje je pa veliko. Veliki slikani cenik kšenki! ggSSHSESS T0\M1A • PECIIA • Ifl • OBLEK C E L J E, br. 307. ASCHER B. IN SIN MURSKA SOBOTA GLAVNI TRG. Kolonska špecerijska in vsefele mela, zrnja velka trgovin. HERCEG BOSNE ORSAČKA SEKULACIJSKOGA DRUŠTVA krajinsko zaviipništvo. Grfintana leta 1855. Telegraf: Ascher. Telefon broj 15. HRANILNICA MURSKA SOBOTA. Telefon št. 18. - Cek. rač. št. 14 891 EDINI PUPILARNO VARNI ZAVOD V PREKMURJU. Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči VELIKA OBČILA MURSKA SOBOTA z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tudi arvinski penezi in občinske fonde samo tu morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daje posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grunt in na karto bijanko z kezešmi). Dovoljuje vsakovrstna kredit® (lombardne, menično-elssliomptne, ftontofeorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje. izvleček . najnovejšega, cenika --bogato slikanoga c c la 1 K d Mfea- i i. J« 256, 425 Din 5, 26 Din 14, 20, 21 D:n 42, 66 Din TRGOVSKI POHSTEPMECK1 CELJE hroj 307, Prosite včas.k brezplačni cenik, v šterom ešče najdete vnogo driigi predmetov \CBni! zvonredna nlzRe 1 Ka ss yam nedopadne, lejko zamenjate i Prebiranje vemo I VELIKA TVORNKKA ZALOGA „TIVAR" OBLEKE NASPROTI POSTE V MURSKI SOBOTI LENDAVSKA C. 2a. Obveščavamo Vas, da imamo stalno veliko zalogo vsakevrste moških, fantovskih in otroških oblek in tudi vseh vrst zimskih površnikov (kaputov) iz sukna KAPE (HOUBE)! dobre kvalitete POKROVC1 (KOČE) 1 po najnižji tvornički ceni!! Vse te oblBhe so domačega proizvoda in vsled tega lih lahtio dajemo po taho nlahl Geni 1 Cene so šledeče: — „Moške obleke": Cela obleka iz (zaiga) samo Din 120'—, cela obleka iz (štofa) sukna samo Din 130'—, prvovrstna obleka iz najfinejšega (štofa) sukna od Din 240 — do 790—. Nadalje imamo veliko izbiro moških, damskih in otroških „Huljertus plaščev", kakor tudi damskih plaščev iz najfinejšega sukna in izdelavo. Prepričajte se o prvovrstni kvaliteti in o zelo niski ceni! Obleke si lahko vsak v naši trgovini ogleda in poskuša in dajamo vsakovrstna pojasnila, brez da bi koga s tem silili, da si isto mora kupiti. TI V AR" OBLEKE - M. SOBOTA. 9» Radio aparate ORION BATERIJE - BICIKLE - ŠIVALNE IN PISALNE STROJE - GRAMOFONE - ŠPORTNE POTREBŠČINE PRVA PREKMURSKA STROKOVNA RADIO*DELAVNICA. Zahtevajte cenike! Polnenje afcomulatorjev!! železnino Vam nudi po konkurenčnih cenah le NEMEC JANEZ, M. SOBOTA. gojijo muziho, so srečnejši i sposobnejši I S pomočjov praktični navodil svetovno znžne glasbene firme Meinel & Herold se navčijo odraščeni kak deca z najvčkšov lehkočov igrati na vsakši inštrument. Vsaki kupec dobi od firme navučno knigieo „Kak postanem dober igršč" brezplačno, inštrument sam pa se dobi pri njej izredno fal, ar sekiipi naravnost z fabrike oz. fabričkega skladišča. Harmonike od Dn 69.- Inštrumente f rme Meinel & Herold Gosli od Din 69.- cenijo po čelom sveti zavolo njih Tamborice od Din 65.- zvočnosti i zvonredno niske cene. Mandoline od Din 95.. Vs&ki inštrument 8 dni Gitare od Din 138.• , , itd. itd na probo! Proste včasi krasno slikani cenik, dobite ga kšenki od firme: S HEROLD, MARIBOR št. 257. NA VELIKO ! NA MALO I Manufakturna in modna trgovina BRATA ŠIFTAR & HAHN Murska Sobota Dobi se vsakovrstno, samo fino manufakturno blago po ndjnižišoj cejni. Hahn Izidor trgovina s papirjem, šolskimi knjigami in potrebščinami Murska Sobota. PREKMURSKI! TISKARNA prevzame vse tiskarska dela najceneje. LUDVIK ŽALIK . M. Sobota Prevzetnem vsefele mašinšlosarsko i mehan čno delo, specijalno predelavanje i popravlanje mlatilne dampf-mašine i vse druge mašine, motore, automobile, ga-terne žage, mline vse ka spadne v šlosarsko-mehanično stroko po nisikoj cejni. Vsaki čas dobite vsefele štofe, cajtje, iepe žamate, vuno i parhete, postel-nc, druke, belo platno itd. ksktž tudi itri-kane robce i kapute, koiare za Ameriko i vso galanterijsko i špecerijsko blčgo najceneje pri Brata Brumen MURSKA SOBOTA (Na kiikli poleg birovije.) JANEZ CVETIČ MURSKA SOBOTA TVORNICA PERILA Prodaj samo na velita! nAjhoder- ISE JiA FAii^lKA MESNATI IZDELKOV, hladilnica m $mmm ZA iio MURSKA DELAJO SE VSAKEVRSTE KLOBASI, SALAMI (ZIMSKI IN LETNI) KAK TUDI VSEFELE PREKAJENO MESO. jmiiL ^iiinF EXPORT GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET IN MESA. Dobi se mast I. vrste tiitii na mdio. NdJnižiSa cena in ndibogia kvaliteta. t. N % P Z g m * » m | 3 S e S O m« g "S m> 2 i" 5 i K S O g ss r m v Spionje SVETOVNOJ BOJNI NA FRONTI I ZA FRONTOM 1914—1918. Napisao: TALANYI FRANC urednik Dober Pajd&š kalend&riuma Gor. Radgona 1935. Prekmurska Tiskarna Murska Sobota. Špionje. Velka meštrija je špioneranje, velikansko rafinerani, kflnšten človik more bidti, šteri svojo glavou pflstij na to jdlno meštrijo. Trnok more paziti, da ga nasprotnik naj ne-dobij, dr či odkrije njegovo delo i ga zgrdbi, tak brez vsdk-šega vekšega preiskovanja na prvoj drevi visij. V Galiciji i v Polskoj Rusiji sem bio začčtka bojne pri Železničdrskom regementi. Znano pa je, ka železničdrski regement odzajaj za frontom na železnici dela službo. Mi smo poprdvlali železniške mostč, štere je pred nami nasprotnik v-zrdk pflsto i rdvno tak progo. Rusoske železnične proge so šflrše bilč kak naše i tak je trbelo vse predelati, da so naše železnice Iehko šle za frontom. Jaz sem tak zmerom na železnici sliižbo meo i skoz toga ndjlepšo priliko i veselje opazovati včni hodčče Ifldi. V svetovnoj bojni, gde so na več jezero kilometrov fronti, milion i milion lfldjč stdli edni proti drflgim i so se klali z najstrahovitnejšov škerjov, so tak edni kak drflgi vse mogočnost gorponucali, štero bi njim na hasek bilo. Samo odsčbe se razmi, ka so v svetovnoj bojni špion-je velko vlogo igrali. Tak te eden, kak te drflgi ndrod je dosta penez trošo na špione. To je tfldi trbelo, dr što bi za mdlo pldčo reskerao svoje živlenje? . . . Kak je pa špion pred sebov dosta penez vido i njemi je bila mogočnost ddna tak slflžiti, kak je kakše delo zvršo, či žinetnejše tak je več dobo, či pa ležejše, tak menje. Bili so pa tudi špionje, šteri so ne delali za peneze, či naponi vzememo, to so niti ne bili pravi špionje i bi je tfldi nebi smeli med njč računati. Ali či so pa vroke prišli, te so ržvno tak bili smrtjov kaštigani, kak šterišteč drflgi špion. Začetka bojne je v Galiciji telko Rusov bilo, kak v Egiptomi kobilic. Rusi so vsefelč ltidi ponflcali za špione i to so tfldi zlehka dobili, dr njim je pomdgo potačkajoči rubel. Zndno, ka je Galicije prebivalstvo skoron z-včkšega tdla rusofilsko bilo i tej so tfldi pomdgali Rusom v vsdkšem tdli, rdvnotak tfldi v špionžži. Med špionami smo vidli na-vddnoga kmeta, školnika, popa i drfige navddne i inteligentne lfldi, tej so za rubel vse stvorili, ka njim je zmožnost ddla. Petndjstoga leta je front linija v Karpžtaj stdla. Naša kompanija je tam nindrik okolik „Mez51aborc"-a bila. To je bilo v zimi. Sneg je tak šo, ka se je vse kadilo i mrzeo včter piše, tak je mrzlo bilo, ka so nam ešče čonteprdšča-le od mraza. V tom vremeni je niti za živino ne bilo včni tridti, ne pa ešče ladčn ! Pa itak bojna je. Zdaj je nej bilo pitanja: Lejko ali nemre. Ščč ali nešče. Solddk je solddk, on more tam biti kama je postdv-leni i tisto službo delati, štera je nanjega zavfipana. Mi smo rdvnok pri veččrji bili, gda je eden solddk dvd civilskiva človeka prigno. Ednoga mlddoga, komaj šes-najset, sedemndjset let staroga i ednoga stdroga okolik 60—65 let staroga. Pitam toga vojdka: No kuma, ka je stema? Špionje ! Kak to? Včni pri švarmlini so telefonski drot prerezali. Gde? Tfl vlogi. Ali ne so samo to krivi, nego ešče več mdjo na dfišnoj vesti, dr smo je vsdki dčn vidli vlogi, ka sta drva brate i domo nosila, pa ka sta tfl vidla, to sta veččr že rušam povedala, tak so oni vse znali, ka se prinaš godij i mi gdakolik smo probali naprej pridti so nšs vsigdšr nazžj zbili — istina ka zdaj v etom vrejmeni, gda je sneg od metra včkši, tak mi kak nasprotnik si počivamo. Kak si je pa te zgrabo? Na vahti sem slflžbo meo, i kak sem je zagledno, sem si mislo, ka zakaj zdaj v tom besnom vremeni tfl včni hodita? Včasi se mi je naopak vidlo, v takšem vremeni dvž civila tfl včni viditi, pomali sem za njima šou i je opazflvao, ednouk samo vidim, ka te ščenec telefonski drot prerejže. Jaz k njima bižim, to vpamet vzeme i kak do njeva pridem, z žebke revolvo potčgne i dvakrat na mčne strelij — sreča ka me je nej na drfigi svejt pošlo. Ali večkrdt je ne meo cajta strelati, ir sem njemi revolvo zrok vdaro. Eden golombiš se je stavo v patron tšški, z drflgim strelom mi je pa — evo — teva dv£ prsta odneso ! Z velkov težkočov se mi je posrečilo njeva vkoriti i zdaj hajda znjima na komando. Ar me je trnok intereserala špiondška umetnost, sem zvedavo, ka se je zgodilo stema dvoma ? Zvedo sem, ka sta velkiva sirmaka, i Rusi so njima dosta penez dali, telko, kelko sta ešče v svojem živlenji nigdar ne vidla. Tak njeva je denarni Lucifer zapelo . . . Stdroga so strelili, mladoga pa zavolo mladosti zaprli. Soldaka so pa za kdplara imenuvali i je srebrno metalio dobo,, i zavolo prestreljeni prstov je v špitao odišo. Za frontom. Feldžandarje so pazili, ka bluzik fronta n£j nišče ne hodi ali se ne poteple. Zabranjeno je bilo tak soldakom, kak civilnim liidem. Koga so žanddrje zgrabili na prepovedanom kraji, tisti je gor pldčo! Či je soldak bio, i se ne znao legitimirati zakaj hodi tam, nakraci so njemi na zddnji tao pet-dvajseti prišteli i so ga v strelski jarek poslali. Či so pa civila zgrabili v pripovedanom mesti, stčm so krštki proces napravili, kak že z špionom se ma napraviti. Kakštčč je trnok prepovedano bilo za frontom se zdržavati, itak je dosta špionov bilou za frontom. V Kžrpdtaj v ednoj mdioj vesi, gdč se je front vleko, je eden dober kmet vsaki den s svojimi trejmi kozami v bregč šou na pašo, koze so tak bile včene, ka človik ide naprej i one edna za ovov za njim. Meo je dovolenje, da lehko pasč v tom prepovedanom krdji, šr so njemi Rusi vse krmo i zvon tč koz drtigo živino vzčli. Včrt z kozami je preči dugo na pašo hodo. Enkrat pa ga več ne vidimo. Zvedavam, ka je žnjim ? .. Zvedo sem, ka je zgrableni. Zgrabili so ga, Ar je v bregi v ednoj votlini telefon meo, odkčc je vsaki dčn telefonerao svoje opazke. * Pri visiki Karpdtaj na ednoin marofi smo. Od tčc so vsi odišli, samo išpan je ostano tam, gda so Rusi prišli. V tom vremeni kak so Rusi te marof zasedenoga, meli, je išpani dobro šlo. Ka je na marofi bilo, je pomali Rušam vse zodo. Sledi gda se je našim posrečilo Ruse nazdj potisnoti i smo mi prišli na marof, prvi je bio išpan, šteri je nas z ndjvčkšim veseljom sprijao, i se nam tožo, kak slabo so Rusi žnjim ravnali i kelko škode so napravili. Živino so odegnali, za štero je komaj pdr sto rubelov dobo. Najžalostnejše je pa to, gda so že vse odnesli, te so pa prišli kozacke i so nazddnje ešče tiste peneze vkraj vzčli, štere je za živino dobo. To hištorijo nam je tak žalostno pripovedavao, ka smo ga vsi žaliivali i poštuvali. Tak znami kak zdrugimi soldaki je v najvčkšem pri-jatelstvi živo. Večkrdt je šo z ednim ali z drUgim v naš strelski jdrek, kama je skrivoma žganico noso, ravnotak se suko okolik naši šttikov, šteri so samo fertao vore bili od niarofa. Nerazmeto, kakštč skrito so naši meli štiike postavlene, z trčtjim ali štrtim strelom so je Rusi že gornaišli i razbili. Či bar so dnevno pozicijo premenili. Edno utro rano se glasi edna zajokan ženska pri naši feldžandaraj i se njim toži, ka njej je mož nevoren, jo nori z sliižkinjov i jo bije. Ali drdga ženska mi smo ne birovje, ka bi Vam v Vašoj liibčzni pomdgati mogli — odgovorij žandžrski oficer. Prosim ponižno, jas sem nej prišla zato, ka bi Vas prosila duševni balžam, nego . . . začne jokati. Nego zato sem prišla, ar že duže nemrem trpeti to gnusno delo, štero moj mož z menov dela ... To je nej prvi slučaj, ka si on z Hankov razdeli lubčzen menč pa oničiije ... za to se dnes šččm maščuvati i ga naznanim . . . trnok začne jokati, se vidi, ka se bori z diiševnov močjov. Tak je, zatožim ga, vse povem . . . Takši človik je drugo nej vreden, šteri z svojov ženov tak dela, kak on z menov . . . Naj trpij . . . te špi . . . to reč na dvoje vgrizne. Tak se vidi, ka itak nema zadosta moči svojega moža zatožiti. Zdaj jo že oficer začne nagovarjati. Draga ženska, li povejte, vidim, ka trnok dosta trpite, lehko pa Vam mo mogli pomagati, olajšamo Vaše trplenje, či nam je mogoče. Nepiistite, ka bi Vaš mož, ki je Vam pred oltarom vornost prisčgno, drugo liibo, z Vami bi pa tak delo, kakda bi njemi služkinja bili. Te reči njej moč dajo. Tak je, naj bo, ndj trpij, da me nede bantuvo. I začne gučati: Moj mož je z nasprotnikom v zvezi. Kak, kak — pita oficer? Fktiper špila z njimi. Naznanje njim da vse tisto, ka se eti godij . . . Telefonera, gor ga ma monderanoga v peči, telefonera njim vse, ka tu vidi i ka se tu godij. Tak, prdvi oficer. Mi mo Vam pomagali, po etom toga Vas nede btio več, zdaj pa v Božem imčni idte lepo domo. To Vaše delo vse vrčd pride. Gda je ženska prišla domo, sta žč dvd žandara tam bild, šteriva sta se osvedočila, ka je istino gučala. Ispdna so Zgrabili, pol vore kesnej je že viso na ednom drevi poleg ceste. Mala deklina z mlečnov kantlov. Vsako jutro je edna mdla deklina v ednoj kantli dvd litra mleka nesla odnds v edno drugo včs, štero so pa žč rusi meli zasedeno. Prve dni tak prinas, kak pri rusaj, so to mdlo deklino spitavali, odkčc i kama ide? Razložila je, ka babici mleko nesč v sosedno včs, ar so betežni. Babica nemajo krave i tak njim oni z domi po-šilajo, da sirota babica nedo sukešino trpeli. Td mdla deklina je vsdko jutro nesla babici mleko, za par včr je pa že nazdj prišla. — Na to se že več nišče nej brigao z tov malov deklinov — rešpekterali so betežnika tak prinas kak tam prek. To je več tjčdnov trpelo. Ednok pa so opazili, ka oča mdle dekline nagosti v šumo hodi po drva, gde nakeb-zflje naš front i da tudi večkrat z domi odide. Hodi med našimi soldaki, spitava edno i drugo, ka zvej to pismeno sporoči rušam tak, ka vsako jutro z mlekom prek pošle z malov deklinov. Kak so staroga zgrabili je ostanola mala deklina z mlekom. Vsaki se je čudivao, gdč je ostanola ta mdla deklina z dnevne poti ? Dvej nuni. Dvej tiihinski nflni z pravilnimi legitimacijami sta v N. varaš prišle, nabčrat denar za nekšo dobro delo. Par dni sta se žč držale v tom malom vdraši. Sprehajale sta se navddno okolik prek Dune stoječega železnoga mosta. Ednok sta mislile prek mosta idti, ali tam na vahti stoječi solddk njevi nepustij. Prepovedano je bilo ne samo prek mosta hod, nego bliizi mosta postaplanje tudi. G To njima je tam stoječi soldšk raztolmačo. Nato sta tadi odišle od mosta. Vsaki dčn sta poiskale cčrkev, gde sta se zglobokimi molitvami obrnile k sveta stvoriteli, da njima ndj na pomoč bode v njihovom deli. Kak sta ednok samč v cerkvi, se ednoj kejne. Pazi — prdvi ta draga — tvoj glšs je trnok podoben moškomi! .. Ah, ka v cčrkvi smo! . . v Božoj hiši. I samo dvej. Ttt nds drttgi ne čaje kak hišni Gospodar! Či je takši? . . Ne pstij ti nevoren Tamžš, ar nas ešče pokaštiga Vsemogočni. Pokaštiga? .. Ne sva že zadosta pokaštiganiva s tem, da se nama nikak ne posreči ndjno delo! Že par dni ka sva ta i nikakše vupanje nemava, da bi srečo mela v ndjinom deli!.. Nevem ka bi, i kak bi to napravila. I to moreva hitro, dr sva že dugo ta. Znd somlivo postanoti, ka dvej tahinski nani se v tom malom v£raši tak dugo gor držita. Kava pa ? . . Najbokše de hrbet pokazati i dale oditi. To ne! — to mava cajt ešče te tadi, či de ndjini inkognito na kocki. Hitro moreva delati. Hitro ? . . de, kak či je tak močno zastražen . . . Kak ? . . No nemava ekrazit pa dinamit. Či pa stem nemreva, tam je nitroglicerin ... to je gvašno . . . To je gvašno, nitroglicerin — ali s tem je smrt tadi gvašna, i tak mladi, što misli na smrt ? .. Ali či pa nači nemre, trbej reskirati — to je ne gvttšno, ka z nitroglicerinom delajoči smrt najde. Pa či bi tak bilo! . . Pred vsem je domovina! Domovina — i živlenje! . . Čit, nikdk ide . .. Moliva! Dva detektiva stopita v cčrkev i naravnoč proti nu-nam ideta. V imčni zakona n&j nasledttjte častite sestre. Na magistrati se legitimirata. Legitimacija je dobra, glžsi se na dve sestri. — Ali dve sestri sta falzifikat, ar sta ne ženske, nego moški. Tevi dvej nani sta bile dvž rusoskiva oficera, šteriva bi mogla prek Dune stojčči železen most v zrak pustiti, da bi se stčm železnici promet ovčro. Detektivom je glds dao cerkveni sluga, šteri je čao z skrivališča razgovarjanje tevi dvej nani. Tak sta teva dvž tudi tž prišla, kama navadno pridejo špionje. Kapetan Mikl6ssy. V svetovnoj bojni sem pozno kapetana Mikl6ssy-a, šteri je ndjvekše veselje najšo v špionžži. Ne je bilo tak velko delo, štero on nebi do konca spravo. Ednok je meo gor dano, da naj zvej, kak močen je nasprotnika front od tistec i do tistec, kakša je rezerva, s kakšimi štukami delajo, kakša vola kraliije med soldačijov, ka zna nasprotnik od nas ? itd. Vsigdar je nšjžmetnejše bilo prek fronta pridti. Zdaj tekrat je pa to šlo nalehci. Noč je bila kmična, vremen se svadilo, blisk, grmlenca, deždž so bili gospodarje v toj noči. Tak stvar, kak človik se veselio, či je lehko na suhom pod strehov buo! I glej nasprotnika! To grdo vrejmen je mislo gor po-niicati, šou je v ofenzivo, misleč da nds nepričakovano nšjde. Zdaj, tčkrdt se znoro. On je prišo, i mi smo ga nazaj vrgli. V toj bitki je premino naš kapetan Mik!6ssy. Prejšo je tak, da bi ga zemla požrla. Nej je znao od njega nišče nika, prejšao je med nasprotniki po svojem načrti. Mesto kapetanske obleke si je na sčbe obleko pdverski gvant i v toj bidki, kak je ponoči bila, se v krnici med Ruse zmešo. Tam je z ednoga ruskoga mrtvoga soldaka uniformo sleko i na svojo paversko obleko jo vzeo. Po tem kak Ru-soski soldak je odišo. Zar&n v ednoj vesi se pa preobleko za pavra i je odišo na vojaško komando dovolenje prosit, ka lehko ide v edno drUgo ves krumpiše kupuvat. Nika je ne bilo ležeše, kak legitimacijo dobiti na vo-jaškoj komandi za par rublov, na tžkše imč vo postavleno, kakše je sam notri povedo. To je zlejka šlo, ležej kak si je sam predstavlo. Z velikim vesčljem je stopo za Rusoskim frontom vlečččo drždv-no cesto! . . . Po cesti se vličč trčn kolonija, štera nema začetka ne konca, tej nepretrgoma vozijo živiš, municijo i druge potrebščine. Kre krdja cestč počiva — Boug znš odkec daleč peški prihajajoča soldačija. Tu i tam pa se vidi ogenj, okolik šteroga sedijo sol-dacke, šteri si kojajo čaj. Dokčč voda ne vrč, si naprej vzemejo čaj, cuker, kruh, šteri je lejpi bejli, kak prinas vrtanki. Zdaj . . . Toga vrejmena je za rusoskim frontom ešče vsega povoli i zadosta bilo. Pride pdr soldakov od nikšega drUgoga regimenta, šteri so trnok trudni . . . Psujejo obldst, štera žnjimirende-luje, kak živinov! . . . Telko trplenja, nevole i truda morejo prestati, pa zakaj ? Da nazadnje vmerjejo ... Vsako vtipanje so zgubili, ka bi ešče ednok nazaj domo prišli ali svoje domanje vidli i je na sreč stisnoli. Eden vsigdar dobre volč soldak je troušta: Eh, ka se žalostite ? . . . mejte viipanje, vcžglost ne spadnite, dr te ste zgubleni . . . Bojte vesčli . . . Zdaj pridemo na Vogrsko, — ste že kaj čttli od Vogrskoga orsaga ? Ne. Ka ste ešče nej bilij na tom fronti. Ne. Odkec pa te? Z domi, Siberije. — I zdaj ti misliš, ka na Vogrsko? Tak je, tej Karpatje žč na Vogrsko slihšijo. I či de dobro šlo, za par tjednov smo že tam, gde je v vsakšoj hiži vino, palinka, špej i beli kruh, takši kak ga mi mamo. Si ti že hodo tam? . . . Bio sem. Bartfa, Homona, Maramaroš siget, ali ne misli ka so tej trijč varaške vkflper, tej so eden od drugo-ga daleč. — Tam smo živeli! Meli smo vse, ka smo šteli. Ednok pa so švšbi ofenzivo napravili — joj, to je bilo bitje. — Ešče ednok nebi rad bio v takšoj stiski. Proti nam so prišli bosnjaki z rdččov houbov na gišvi, ka je to za ludi, tej nepoznajo smilenja, Boug me vari, ka bi ešče ednok s temi vkuper mogo pridti. Tej se bojujejo, kak divjaki, proti tem je najbogše piikšo v kukorco vrčti ino rokč gorik držati. Kak to misliš? Se njim prek dati? Prek, ar tak je ešče itak viipanje domo pridti. Boug z vami! Trčn se gible i jaz sem pri trčni, idti morem. * Mikl6ssy-ji se posrečilo, zdaj je pri treni i stemi ide Q za frontom, tak vse tisto lehko pogledne, štero njemi je na hasek i misli viditi. Za frontom v ednom včkšem vdraši so oficerje edno veselico meli na vesčlje toga, ka so od n£s edno včkšo mesto prevzeli. Vsi tisti oficerje, šterim sliižba dopusti, se z velkim ve-seljom priprdvlajo na to veselico. V „Hotel Evropi" vse prostore so z najvekšov svetlo-bov razsvetili i opleli, na sredi stene visij car-ov kep i dosta fčle zastave. Dosta različni oficerov je na toj veselici vkuper prišlo. Eden general velki govor držij, šteri hvdli v zadnji dnčvaj dobleno velko zmdgo obri švabov. Nadale tolmači načrte z šterim nasprotnikov front pretrgnejo. Moč ednoga i drttgoga regimenta i rezervo. Hvdli rusoski gener&lni štdb, moč armade, idejo štero mislijo po zmagi Europski zemlevid predru-gžčiti, v takšo formo, ka vse slovane združijo v edno močno Pžnslav državo. Germane v trco zvčzati tak, da njim nikoli več na miseo ne pride, proti Slovanom se bojiivati. Austrijo raztalati, ržvnotak Vogrsko, tisti tao gdč slovenje i drugi narodi živejo. Ta je dati tistim koma slihšijo. Z Austrije i z Vogrskoga orsaga pa edno malo državo — vsako za sčbe — ustanoviti. To pa tudi zato, ka n£j med drugimi državami zaglozde bodo i da naj nede stalen ogenj, šteri bi samo stalno mer grožo itd. Nadale je ešče dosta tdkšega gučao, štero bi eden tuhinec nej smeo čuti. Ar je s tčm razprčstro njihov načrt i či to nasprotnik zvej, tak si s toga hasek skovč. Ali vsi so vorvali, ka med njimi nega tuhinca i tak si batrivno lehko pogučavajo edno i drugo skrivnost, štero drugi nesmi znati, kak samo višiši oficerski štdb. Na veselici med dosta gostmi, v ednom koti pri ednom stoli sedij eden oficer, šteri si z generalovoga guča tč važnejši tao merno v notes piše. Za njim stojij eden drugi oficer, šteri večkrat pogledne toga pisanje i vidi, da te šte-nografera v tuhinskem jeziki. Na tihoma opomina svojega prijatela, ednoga drugoga oficera, ka bi dobro bilo toga opazuvati ... V kratkom opazuvanji sta na to prišla, ka toga pisarjenje i tu bivanje ne hodi po istinskoj poti. Na tihoma si zgučavata i tanačtijete, kak bi bilo mogoče toga sumlivoga oficira legitimirati brez toga, da bi ga razžalila? . . . Istina, ka trnok sumlivi nama, kapa či li ne. Službo delajočega oficera opominata, da naj ga po mogočnosti natihoma prijdtelsko pozovč na legitimeranje. Službo delajoči oficer se predstavi i na tihoma njemi nika pravi, tak ka ga drfigi ne čiijejo. Obadva vkiiper po-mali proti dveram ideta ... Na cesti štirje soldžki za njima idejo. Mikl6ssy vidi, ka je v skopec prišo. Različno mišlenje njemi rova v glavi, ali tak se vidi, ka so ga možgani tudi zapustili v tom ne-varnom mesti, ar nikak nemre na kakšno konkretno mišlenje pridti, štero bi ga odslobodilo od tega nevarnoga sprevajanja. Miklossy — nepozdbimo, ka tč skrivni oficer, ki je zamerkanje pisao v notes, je on bio — ga je že v mišlenji ščegetalo okolik šinjeka i je za gviišno vzčo, ka prvle kak sunce svoje svekle trdke pusti na zemlo, de on že tudi tam na nikšem navadnom drejvi, kak vsi tisti špionje, ki vroke pridejo ... Od toga mišlenja ga mrzlica strosi — to nemre bidti — šepeče sam k sebi v mišlenji. Domovina me ešče nQca. — Moje vupanje me ešče nej zapustilo, edna drovna perinja mi ešče žerjavi . . . Na komandi ga Iegitimerajo, prinjem nenajdejo zvon tistoga mdloga notesa nikaj i to je ešče velka sreča, ka je tč beležke v francuškom jeziki meo zamerkane, štero njemi malo pomdgalo. Slfižbeni oficer ga pita : Zakoj ste si zamerkali te reči? Da bi obvarvao za bodoče. Zaka, ka Vds to zanima? . . . Jaz različnim novinam artikuloše pišem i te velike reči mislim gorponucati za bodočo Panslavsko veJko državo kak fundamentni kamen. Ali kak je mogoče brez vsakše legitimacije bidti? Gde mate oficersko karto, štero vsaki oficer ma ? Na to pitanje ga različno mišlenje obide. Mišlenje njemi znovič začne delati v hitrom fanastičnom gibanji i gor-najdbi. Istina je. . . Kolega istino mate, moja oficerska legitimacija je na mojem stanovanji. Gde stanujete? V „Hotel Europa". No vidite i to Vam je prvle ne prišlo na pamet. Dva nšj z Vami ideta v inkognito, pa jo sem prineste. V Hoteli na driigom štoki ma edno gorvzčto sobo. Miklossy v sobo ide soldaka pa na gangi čžkata. V sobi začne premeta- vati tak, da naj solddka včnej čiijeta, ka on išče. I zdaj si začne premišlavati ino sam sebi pravi; No prijatel MikIossy, zdaj pokaži ka znaš ? Na to edno okno odprč i doli pogledne. Nika previsiko je. Odprč drugo okno, štero se na drugi kraj odpčra. To je že bogše. Tu je edna druga hiša, štere streha ravnok do njegovega okna segne. Globoko si odehne; Aha! Bežanje brez vupa-nja . . . Ali či driigo ne je itak bokše, kak z solddkami nazdj na komando idti. Po sosidovoj strehi se po črvej pomali naprej vleče, stč na driigo, na tretjo, tak je več hiž mogo prepleziti prvie kak je na zemlo prišo. Na zemli si malo počinč i šercava, gdetž bi bilo bogše vujti ? . . . Vujti ... je mogoče ? . . . Ne, nemre. Straža je hitro napamet vzela, ka njega nega več v sobi i so alarmirali. Tak so zdaj vse hiže okolik vzčte, ka nej mogoče nikomi vujti. Te vojaški prstanik se je pomali vkiiper vleko, vsako hišo so preiskali, že so se sploj približavali k tistoj hiži, gde je Mik!ossy brez vsakšega vupanja k steni naslonjeni stao. Skrijem se, kama ? . . . Vsako hišo preiščejo i zdaj v noči komi mo se proso? ... Ne, to nemre bidti! . . . Vsepovsod vojaški kordon stoji, zgubleni sem! . . . Brez vsakšega mišlenja i vupanja, ka bi vujti mogao od hiše vkraj ide prouti ogradčeki — v krnici se v nikoj potekne i spadne. Ka je to ? Začne okolik sčbe štetati. Oh, eden mrtev konj! Premišldvao si, ka de on tiidi že za par včr tak Sežo mrtev v šterom jarki, kak te konj. Žaliivajoče ga pošlata. Na to hitro z žepke biček vzeme i konji črvo gor vreže, blek vo potegne, on se pa v to prdzno korito notri skrije. Rusi so celi kraj gor vdarili brez sreče. Kak so nindrik ne mogli najti, so odišli i so pustili tč kraj. Miklossy se z te temlice pomali vopotčgne ... I prvle kak bi sunca zorje obsvetilo, eden stari plantavi kodiš z težkimi stopajami pomali stopa po državnoj cesti proti fronti. Za plantavoga kodiša maskeranje, se njemi je jako lejpo posrečilo. Nega na svejti takšega človoka, šteri bi ga v tom kodiši za MikIossya spozno. Kak v5 z vpraša pride, je cesta z trčnom tek puna,, da si niti misliti nemre na to, ka bi tii eden civilni človik hoditi mogo, re pa eden plantavi kodiš! Kak naš plantavi kodiš med trenom sem pa tjš planta, pride eden kaplžr i z ednov krstikov \užge toga plantavoga kodiša i na rjega skriči: Odnesi se stč ceste, ar te eščs povozijo i ar ga ne boga, ešče parkrat ponjem potegne, potem pa dale naprej ide. Kodiš na sčbe križ vrže i z cčm gor na visiko sivo ečbo pogledne, tak, da bi itiblenoga Boga na pomoč proso, proti toj krivici, štera se žnjim godi i nekaj nerazrnetoga muvi — stčm je gvGšno toga kaplara ne v nebčsa, nego v pekeo želo... Eden trčn voznik, šteri je seno pelo, ga obžalOje i ga na voz vzeme, gde se je naprej med senouv tak ligo, ka ga je ne bilo vlditi, on je pa lehko vse opazuvao. Ednok ga voznik pita : Koma držite? Koma bi takši kak sem jaz ? Na, na, takši iiidjč so dnesden najsrečnejši, škoda da sem jaz tOdi ne tak kak vi, ar bi mi te nrbi trbelo telko nevole i glžda trpeti, kak zdaj trpim. Koudiš je tihi. Voznik tiidi ne guči več. Za malo voznik naprej vzerae turbo, i žnje eden falat špeja i kruha, šteroga falat vrejže i planfavomi ponadi, tč z zahvžlnostjov primle i se veseli, ar je že dugo ne meo tale dobroga obeda. Voz stane, na žeieznici sta, plontavi z velkov težavov z voza doli spiezi, vozniki se za njegovo dobro delo lepo zahvšli i na železnici sf m i t& planta pa dobro vse pregledne, ka se tu godi . . . Naklada se municija, proviant, vojaštvo i drOga po-trebčina, štero vse ta koncentrirajo, gde mislijo predreti našo linijo, štera se njim pa ne pesreči, ar naš kapetan Mik!ossy se že za pžr dni sledi zglasi doma pri svoji vižiši oblšsti i naša soldačija se pripravi tam, gde Rusi misi jo predreti naš front. Eden žand&rski 6rmešter. Eden žandšrski Srmešter, šteri je v Galiciji službo vr-šio, je proso svojega kapetana, da njemi nžj špionsko službo dd, žr ga tš slfižba trnok veseli i stov slOžbov de domovini na velki hasek. Kapetan ga je pozno, ka je jdko prefrigani človik i njemi je Galicija dobro poznana, tak z veseljom ga pilsti i na njega zavDpa edno i drflgo skrivno gordavanje, štero vsigdžr z ndjvčkšov točnostjov spuni i obenem tudi vsigdar nekaj všžnoga prinesč z ovkraj fronta. Za to svoje točno i prefrigano delo dobi med&lijo, na štero je jško gizd&vi. Špionaža je ne tak ednostžvna, kak si človik to misli. Naša soldačija je bila jžko d; bro organizerana, ali itak tQ prinas na našem fronti je Rus skoron vsigdšr dobro znao, ka se prinas godi, rdvnotak kak smo mi znali, ka se tam prejk dela. Naši so večkrat natihoma, v nžjvčkšoj skrivnosti pripravili menšo ali včkšv akcijo proti Rusom, i to je čudno, da ^o tisti vsigdžr pripržvleni bili, tak, da se nam je naše delo malogda kaj posrečilo. Prinas so začnoli preiskavati i vsakšega somlivoga človeka opazflvafi, žr so prepričani, ka t£ pripravnost, z šte-rov so Rusi n&s čakali, more naša vretina biti. Ali takše opaziivanje je brez ploda. Po tom začne preiskovati naš prefrigani kapetan Mikl6ssy, ali njegov trOd je tiidi zobston. Či gli ne, pa itak je on tiidi ne mogo nika st&lnoga vč spraviti. Ali zato je ne dao gor svoje vflpanje, nego skrivoma je dale opaztivao. Našega Srmeštra so prek fronta poslali, i so njemi zavtlpali eden žtres, pri šterom edno i drugo zvej i zednim lehko tam stanOje. Stov prednostjov se tOdi posltižo. To je jako dobro, či človik za frontom neprijžtela m& koga, pri šterom je lehko brez stršha . . . M'kl6ssy je to p&st rafinirano i skrivomž pripravo, tak, ka je Lauro zavflpo, naj ona tam prek na ormeštra pdzi, gde hodi i ka dela, skčm se draži itd. Laura je bila v slOžbi naše t£jne policije, a'i on je to ne znao! I tak je tudi ne bio zadosta previden, v svojem skrivnom potovanji preti Lauri. Lejpa Laura je jžko prijšzna proti njemi, svojo mrežo je z liibeznostjov začnola plesti. Eden veččr kak je <3rmešter z svoje poti domo prišo, ga je z dobrov veččrjov i zvinom čžkala, po večerji je čžj skflhala z dosta rumom. črmešter se je od te dobre veččrje i pitvine ne od-tegtivo, nego je kupico za kupicov gor pogno i vOspržzno, po šterom je dobre vole postano. I kak žč to navšdno pride v takšem malo vinjenom stžnji, da se človek rad hvžli z ed-nim ali z drugim. Naš črmešter se je ttldi začno hvžliti s svojim bogšstvom, z penezi i zaslužom . . . Laura primle to priliko i ga pita: či je že oženjeni ?.: Ne — nakržtci odgovori i v mišlenji globoko pred sčbe glčda — se vidi, ka nika velkoga misli povedati. Zakoj se pa ne ženite ? — ga pita Laura — ste mogoče ešče nej najšli za sčbe? Do segatnao sem ešče nej meo sreče, ali itak zdaj, ti Vi tudi tak šččte ? Laura tak, da nebi zarazmila njegove rečij dale pržvi — Tak ste že najšli i je lejpa ? Či je lejpa? Kak Venusa spomenik, ali kak angelje v nebčsaj. Istina! Jaf, da sem radovedna, nemate od njč fotografijo. Fotografijo ? Ja; rada bi jo vidla i na to vzeme glaž z vinom i se prek stola nagne, da natoči kup:co z ednim pa poščegetne z svojimi vl&smi Srmeštrov obržz, šteri že tak od dobroga vina i Laurine lepote v ognji gorij. Gospod'čina Laura, tak mislim ka ste me ne razmeli, ka sem prvle pravo! Ka ste pravli ? — ga pita Laura. Naj Vam zašušnjsm! Laura z velkim smehom, oh, ha! Na, jaz sem tista srečna zvezda. No, to sem ne mislila ... To nemre bidti. 4r me nonč nepoznate. Ne poznam? rdvno zadosta, ka bi blžjženi bio. Ne, ne, to nemre biti, jaz sem sirota, nemam herbije. Herbiia! i se črmešter zasmejč, herbija! . . . Herbijo mšjo rusi, herbijo mšjo austrici i v^gri, herbije od nji dobim telko kelko jaz šččtn. Vidite, denčšnja pot mi prinesč stotžke, tak od edni, kak od drtigi. To vremen zdaj morem včponti-cati i za to jaz mam pamet ... za mojo pamet plžča rus ino švžb. Pa to Vaše delo je ne nevarno ? — pita Laura. Nevarno ? . . . zakaj bi bilo nevarno ? . . . pržvim mam jaz pamet! ... Na merič pazijo na obema frontoma, ka se mi naj nika ne zgcdii. Žepke včvzeme eden notes, vište za to, ka na tom mšlom faljački papčri jeste gorik napisano viiiro dobim 500 rubelov. Ka sem pg dnes vido za rusoskim frontom, za to tfldi lepi znesek vtekoem vžepko, štero mi pa naši plačajo. Notes nazaj v žcpko devle, šteroga je p* mimo pasto. Ormešter že skorom nemre gučati od dosta pitvine. Demon alkohola ga v svoje narečje vzeme i ga zečne zibati či duže boie i bole, tak da globoko zaspij. . . Laura mimo žepke pOščeni notes gorvzeme i z pazlivostjov pregleda celi notes. V notesi je najšia eden ekstra p^pčr, na šterom je bilo vse tisto gorzamerkano od našega fronta, za štero je mislo 500 rubelov dobiti od rusov. Tč falajček papera k sebi vzeme, notes pa njemi v žepko det e. Tak je s tem Laura dosegnola svoj cio. Laura je na drugi den rano odpotiivala. Kama, gdetš, to je nišče nej znao. Kak drmešter za pšr dni nazdj domo za naš front pride, si nej mislo, ka prinas že vse znžjo od njegove dvojne farbe i ka je zapoved vodana, da ga rAj zg-žhijo. Ravno tak je nej znao, što ga je na gaoge spravo, gde je pol vGre kesnej že viso. KONEC.