if -ENA LIR 25
Poštnina plaCana - Sped. abbon. post. - n. gr.
GOSPODARSTVO
R G O V I N A ♦ FINANC A ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
^TO X ŠT. 225
PETEK, 4. MAJA 1956
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
llilijarda frankov za nov francoski Ust
„Ee Temps de Paris“ proti „Le Monde“ in „Paris=Soir“
, Parizu je močna kapitalistična pričela izdajati 'list »Le Temps ^aris«, ki mu je bila očitno postavka naloga, da (izpodrine dva velika kiška dnevnika, in sicer »Le Mon-in »France-Soir«. Prvi je bil ustaven po vojni in si je pridobil glas ^ega političnega dnevnika, ki »je *'klvisen od strank, a na krije svojOh ^Batiij nasproti določenim levičar-skupinam; drugi pa si je kot la-. ' popoldanski dnevnik s široko raz-r^no informativno službo pridobil '“'i 1 milijon 200.000 čitate-ljev.
^°t jutranji konservativni list izha-v Parizu še »Le Figaro«; k temu je zdaj pridružil s približno enako ^rjo »Le Temps de Pariš«, ki naj iz-"^je tla omenjenima popoldanskima •‘orna. Po svoji zunanjosti predstavne Temps de Pariš« za francosko
lost vsekakor novost. List je manj-
formata, zato pa ima tudi po 40 v tem pogledu je podoben an-bulvarnim listom, kakor je n.
. »Daily Mirror«, -ali francoskemu ?®iku »Express«, ki je le za kratek izhajal kot dnevnik, a je zdaj zo-tednik ter podpira Mendes-Fran-?• Kljub tej večji ali manjši; izvirno-’ Po vsebini in zunanjosti je malo Jatr® — tako se glasijo zadnja po-Jla, iz Pariza — da bo uspel izpod jti tako dobro organizirana lista, %r sta »Le Monde« in »France-V
glavnega založnika lista »France-“‘f« Pierra Lazareffa je neki ameri (j list imenoval »Napoleona tiska«
. ^or ni bilo lahko premagati Napoja na bojišču, tako ne bo laliko iz-ifiniti Laaarelfa in njegovega mes'a kovinarstvu. Lazareff se je v zad-!6tP času odločno postavil pred vso '4Pcosko javnost s svojimi članki o ki je zajela Francijo zaradi upo-v Severni Afriki in v zadjnjem ča-t, v Alžiru. Objavil je razgovore 2 /tišjimi predstavniki oblastev in tahk v Alžiru in zapisal, da je dolž- • franco'Skih novinarjev, da povejo "Jhcoskemu narodu vso resnico, če-je grenka.
5ak;or rečeno ima njegov list nakla-1 milijon 200.000 izvodov, se pravi ^tčjo naklado v Franciji. Toda La kff si je zagotovil vpliv tudi na šest 5®h ptublikacij, katerih vrednost ce-danes na 30 milijonov dolarjev 1- te liste čita okoli 10 milijonov ^kcozov, to je polovica odraslega Ploskega prebivalstva. Poleg tega Lazareff tehnični svetovalec štirih Opisov in časnikov, med temi me
ČREDEN POMEN hčinshih volitev
^°lilna agitacija na Tržaškem še n’ Mtiem razmahu. Doslej je javne na-oviralo slabo vreme. Poleg tega .Mlele stranke in volilne skupine ye-J* Posla z notranjim delom zaradi Prave volilnih list. Agitacija s shodi prostem se začenja pravzaprav šele
prvi znaki kažejo, da bodo volit-t’ ceprav so formalno samo uprai/ne-^ 2načaja, v politično napeiem ozrač-Zanimanje zanje narašča. Prvi su-ie dalo uradno razveljavljenje 1L , hrist/ašev Tržaške neodvisne zveze,
^ Pri prejšnjih volitvah nastopila . “Vobodno tržaško ozemlje. Razve-^tjeni sta bili obe llsli te skupine, J6 lista za občinske in lista za po-"Jinske volitve. Ce pomislimo, da je .skupina prj zadnjih volitvah zbrala rjk) glasov, si lahko mislimo kako ."Oko med ljudske plasti je segel ta t6P volilne komisije. »Picco'o« je . i-„ 2apisal, da je bil s tem doko čno Jopan indipendentizem na Trž. škem, a zgodovina še ni potrdila domne-» da se dajo z odkritjem malenkost-formalnih pogreškov dokončno po-1 ah politična stremljenja, vkoreni-že stoletja.
našim ljudstvom se je razširilo Volili bomo domače ljudi, ki jih amo v njihovem delu. Ti poznajo .l6. stiske in naša domača občirska /^šanja, a tudi splošne poli jčnogo farske probleme, ki so na dnevnem 511 posredno. Volivci se zavedajo, da "bčinske in pokrajinske volitve za pijane na Tržaškem toliko večjega v^ha, ker se v okviru občin (pri-Posti pokrajin so dokaj omejene) r*ia vse naše politično življeinje, še v tržaški občini. Do Rima je sicer bo volilna gcometriia že Jfaa, da se bomo v parlamentarnih ltVah silno težko uveljavili. Vistojnosti občin — dejansko zlas1 i psice — so zelo široke in segajo na P Področja človeškega udejstvovama,
, Urnega, gospodarskega in politič-J9- Zlasti se ie razširilo gospodarsko pVJio področje tržaške občine, odkar y pristojnost občine priš'a ve ika arska podjetja, kakor p. pr. ACE (podjetje za dobavo vode, elek-J1!6 hi plina). Občina deli kruh ali pa . ahko odreče tisočem in tisočem p e-Ncem.
Volitve v podeželske občin-: ^ete so toljko bolj pomembne, ker IjL občinski sveti še edina upravna 3st na naših tleh, kjer se naša be-lahko še uveljavi, in ker so zdaj , ^elu tuje isiile, da bi nam ugrabile J0 zadnje zatočišče.
^ ot gospodarski list naj y zaključku (('Mienimo, da je objava prog ama prodnega gospodarskega giba ja« . Virnento eccnomfco naziopale) in l1 kandidatov pokazala, da je i o gi-Popolnoma tuje gospodo skl-n tržaških Slovencev.
sečnika »Realites« (z naklado 175.000) in dnevnika »Paris-Prasss« (z naklado 120.000).
Njegov vpliv na francoski tisk se je tako razširil, da premnogi francoski novinarju pogosto niti ne vedo, da delajo zanj. Decembra meseca je kupi) petdese, let staii časopis »L-IHustra-tion« in ga prelevil v »Nouveau Fe-mina«, to je ženski mesečni časopis, k j ga zdaj urejuje njegova žena Helena poleg tednika »EUe«. Mesec .poprej je kupil delnice lista »Samedi-Soir«, ki je pričel umirati, ter ,ga je združil : listom »Francs-Dimanche«.
Lazareff je sin ruskega zlatarja in Francozinje; z novinarstvom se je pr. čel baviti še kot zelo mlad. Svojo na diarjenost je zlasti pokazal, ko je s pir sanj .m raznih zgodb iz panskega življenja v listu »Fariis-Midi«, ki ga je leta 1937 kupil Jean Prouvost, v družbi s tem dvignil naklado lista od 5.000 na
120.000.	Prouvost je nato kupil še »Pa ris-Soir«, zakoten pariški litet, in m' postavil za glavnega urednika Laza reffa. število bralcev tega lista se j dvignilo na 2 mikjona 500.000. Med vojno je bil Lazareff nameščen v francoskem oddelku propagandne ameriška službe »Glas Amerike«. Po vojni je sodeloval pri listu »Defense de la Fran. ce«, ki so ga lastniki po njegovem nasvetu preimenovali v »France-Sodr« ter so Lazareffa postavili za gliavnga ured mika. Hkrati so mu odstopili nekaj delnic. čeprav ima Lazareff takšen vpliv na vrsto francoskih publikacij, pravijo, da ima v resnici v rokah samo 6 odstotkov kapitala podjetij, ki izdajajo publikacije, ki jih on vodi.
Dnevnik »France-Soim prinaša na leto 400 milijonov frankov dobička • ter sodi med najbolj donosne publikacije v Franciji. Ta napuh Lazareffa je toliko večji, ako pomislimo, da je % povojnem času število francoskih dnevnikov padlo od 28 na 14.
»Francc-Sotir« podpira politika predsednika sedanje francoske vlade Guya Mo.llata, Kot zunanji sodelavec prispeva za list s članki tudi bivši predsed-
nik
riiol.
francoske republike Vincent Au-
KDO SO ZALOŽNIKI NOVEGA LISTA
Novi pariški list »Le Temps de Pariš« poudarja, da bo branili pravice posameznega francoskega državljana in pridobitve zahodne civilizacije. Izdaja ga družba, v kateri so predstavniki francoskega velekapitala, kakor Robert Andre, predsednik petrolejske družbe Esso Standard, Robert Pui-seux, predstavnik tovarne gumijastih obročev Michelin, Robert Mouton, predsavnik neke banke, Jacques Rou-vier, predstavnik centralne mlekarne in Georges Morisot, nekdanji glavni ravnatelj družbe Michelin, osebni prijatelj nekdanjega zunanjega ministra A. Pinaya. Začetna glavnica s katero razpolaga družba, znaša okoli 1 milijardo frankov. Izvedenci pripominjajo, da bo k temu treba dodati v .prvem letu še novega denarja. Da bi se podjetje rentiralo, bi moral list izhajati v nakladi vsaj 300.000 izvodov.
PODJETJE »LE MONDE« JE AKTIVNO
Da boj novega lista »Le Temps de Pariš« proti neodvisnemu listu »H Monde«, ne bo lahek, kaže že bilanca založniške družbe »Le Monde«, ki je bila .objavljena v tem listu I. aprila. »Le Monde« se lahko vzdržuje z lastnim kapitalom,. Poročilo upravnega sveta, ki je bilo podano na občnem zboru 22. marca, pravi, da je dobiček v ‘lanskem finančnem letu dosegel 13,594.720 frankov. Od tega so določili 13,392.230 frankov za amortizacijo, tako da je ostalo čistega dobička 202.490 frankov. Delniška glavnica družbe znaša 1,400.000 frankov. Iz bilance se vidi, da je list prejel za oglase 410,431.626 frankov. Za plače osebju je izdal 331,477.126 frankov poleg 70,241.877 frankov za socialno zavarovanje. Nabava tiskarskega papirja je stala 203,291,053 frankov. Samo za pošto in telefon je uprava potrošila 46,249.844 frankov.
Jugoslovansko gospodarstvo v letu 1955
Napredek industrijske proizvodnje = Za zboljšanje limetijstva
Naser na razpotju
Predsednika egiptovske vlade polk A. Naser a so povabili v R'm, že prej pa v Moskvo. Kam poide? Bržkone to ostal doma.
NASERJEV OBISK VZHODNIM DRŽAVAM ODLOztas. Predsednik egiptovske vlade Abdel Na:er je svoje potovanje v vzhodne evropske d zave, ki bi ga moral nastopiti v maju, riložil. Njegov .sklep spravljajo v zvezo z novo sovjetsko politiko nasproti Izraelu. Sprejemu, ki ga je priredilo izraelsko poslaništvo v Moskvi na dam pros'ave izraelske ‘neodvisnosti, sta prisostvovala Mikojan in Molotov. Tudi druge vzhodne evropske države so ob tej priložnosti čestitale Izraelu. To so bila znamenja, da je Sovjetska zveza postala hladnejša proti Arabcem. V državah, ki so povezane s Sovjetsko zvezo, sq izpustili pristaše sionizma (židovskega gibanja za neodvisnostL 'h si' cer 7 sionističnih pristašev v Romuniji in odposlanca izraelske stranke »Mapam« Orepa, ki je bil v Pragi obsojen v procesu proti Siamskemu.
Beograd, 26. aprila 1956 Velike investicije Jugoslavije v povojnem razdobju v industrijo dajejo' že svoje rezultate. Industrijska proizvod-nj'a je v stalnem porastu. V letu 1955 se je povečala proizv. za 16% y primeri’ z letom 1954, za 32% v primeri z letom 1953, a za okrog 47% je večja v primeri z letom 1952. V 1. 1955 je bila industrijska proizvodnja za 2,5 krat večja kakor industrijska predvojna proizvodnja.
Na posameznega prebivalca FLRJ je prišlo v letu 1955 247 Kwh električne energije, a pred vojno komaj 73 Kwh; v letu 1955 je bilo na enega prebivalca proizvedeno 46 kg jekla, a pred vojno samo 15 kg; v letu 1955 o p- de na vsakega prebivalca 89 kg cementa, pred vojno 57. Podoben napredek je bil dosežen pri drugih proizvodih.
Največji vzpon je dosegla takoimenc-vana bazična industrija, dočim je predelovalna industrija zaostala za tem tempom. Ako vzamemo za osnovo proizvodnjo v letu 1939 = 100, znaša indeks celotne industrijske proizvdonje v letu 1954 208, a v letu 1955 242.
Po vrstah industrijske dejavnosti so indeksi naslednji:
1939 1954 1955 Bazična industrija ICO 267	303
Proizv. energije (premog elek. e., nafta) 100	213	251
Predelovalna ipdustr. 100	152	178
V kemični industriji je bila proizvodnja v letu 1955 za 33% večja kakor v letu 1954, v črni metalurgiji za 31%, v elektroindustri, 1 za 28%, v proizvodnji električne energije za 26%, v industriji papirja za 23%. V panogah^ ki proizvajajo artikle za široko potrošnjo Jia-kpr tkanine, prehranjevalni proizvodi, gumi itd. je bilo naraščanje manjša in je znašalo okoli 12%. Splošni porast industrijske proizvodnje je pripisati novim industrijskim podjetjem, ki so začela obratovati v letu 1955, kot tudi racionalnejšemu izkoriščanju obtsoječih in boljšemu dotoku surovin bodisi iz
uvoza bodisi iz domačih virov. Tudi izboljšani energetski položaj je y veliki meri pripomogel k porastu industrijske proizvdonje.
POLOŽAJ KMETIJSTVA
Lansko leto je bila poljedelska proizvodnja na ravni proizvodnje v letu 1953. Leta 1953 so bile vremenske razmere ugodnejše; zato predstavlja raven dosežene poljedelske proizvodnje v letu 1955 uspeh, ki ga je treba pripisati mehanizaciji in uporabi umetnih gnojil, Uporaba teh se je lani povečala za o-kroig 48%. Velika pozornost je bila posvečena proizvodnji kakovostne pšenice in hibridne koruze. Prav tako je vloženo ogromno sredstev za zaščito rastlin in živine.
POVEČANJE KUPNE MOČI
Splošna kupna moč se je lani povečala, na drugi strani se je obse ; blagovnih skladov zmanjšal. Zato so cene poskočile. Kupna moč se je povečala za okrog 12%, dočim je realno povečanje družbenega proizvoda samo za 10 odst. večje kot v letu 1954.
Povečanje kupne moči je rezultat treh činiteljev: povečal se je denarri obseg investicij za ok-og 2o milij rd dinarjev; povečali so se izdatki proračuna za okrog 7%; poveča i so se dohodki prebivalstva za okrog 17% v primeri z letom 1954.
Dohodki prebivalstva so se povečal1 zaradi povečanja zaposlene delovne sile in zvišanja cen poljedelskih proizvodov, za katere je kmet prejel več. Iz teh razlogov je v letu 1955 prišlo do povečanja cen na veliko industrijskih kot tudi poljedelskih proizvodov; te so y letu 1955 narasle za okrog 6% y primeri z letom 1954.
PRIMANJKLJAJ V ZUNANJI TRGOVINI
Plačilna bilanca za leto' 1955 kaže okrog 26,5 milijarde dinarjev primanjkljaja, a v letu 1954 je ta znašal okrog 13,4 milijarde dinarjev. Razlogi za po-
Alemški list o milanskem velesejmu
Mohamedanci se množijo hitreje kakor Evropejci
Walter iSlotosch poudarja v svojem poročilu o milanskem velesejmu za »Siiddeutsche .Zeitung« (Munehen), da je bilo povpraševanje na sejmu splošno zelo veliko. 2e to dejstvo je napovedovalo uspeh sejma. Na sejmu je bilo 36 kolektivnih razs av, in sicer v Palači narodov. Okoli 50 držav je razstavljalo na površini 40.000 kv. metrov. Razstavljenih je bilo okoli mi i on vzorcev.
Glede razstav .vzhodnih držav omenja, da razstavlja Sovjetska zveza vsako drugo leto. Češko lovaški p. vil.on je skoraj petkrat tako velik kot zahod-nonemški. Vzhodna Nemčija pi prišla uradno na sejem, pač pa je zastopana po 20 stojnicah. Dobavni roki za nemško blago, v prvi vrsti nemške stroje, so letos daljši kakor prejšnja le'a. Nemški s roji so se nekoliko podraž li, in sicer za 10-12%. Tako so posta'1 p:i-bližno tako dragi kakor ameriški. To seveda otežuje zaključke. Nemci zahtevajo okoli 30% nabavne cene vnaprej; pri dolgih dobavnih rokih ta okolnost neugodno vpliva na kupca, ker zgubi na obrestih.
Rimska vlada je Zvezni nemški republiki predložila naj bi se ude’eži!a finansiranja desetletnega načrta za razvoj Južne Italije, in sicer z državnim posojilom. Nemcj niso pristali na ta predlog, pač pa so pripravljeni dati na razpolago zasebni kapital nemške i du-strije. Podrobnosti o vsej zadevi m lahko zvedeti. Medtem ko si rimska vlada prizadeva, da bi z davčnimi olajšavami privabila čimveč tujega kapitala ter ga zainteresirala za finansiranje desetletnega načrta za razvoj Južne Italije, se opaža celo določen beg kapitala iz Italije pod vtisom, da se davčna politika y državi orientira na levo.
Sprostitev zunapje trgovine je v Italiji že skoraj popolna, vendar se ta ns nanaša na uvoz avtomobilov, tiskarskih strojev, to je blago, ki ga izvaža Zah.
Nemčija. Ker morajo države članice Evropske plačilne zveze od srede lanskega leta poravnati dolgove pri plačilni zvezi v razmerju 75% v dolarjih ali zlatu, se je Italija vrgla pa ameriški trg, kjer kupuje surovine ir polizdelke ter opušča evropski trg. Dopisnik dodaja, da se bodo trgovinska pogajanja med Italijo in Zahodno Nemčijo zaključila v najkrajšem, času.
Glede italijanisko - nemških trgovinskih pogajanj se da iz nemških po.o-čil razbrati, da gre Nemcem predvsem za to, da bi Italija dovol la večji uvoz nemških avtomobilov in tiskarskih strojev. Pod tem pogojem bi Nemci povečali uvoz vina ir zgodnjega krompirja — vse to v mejah, da bi ne bilo prizadeto nemško kmetijstvo. Uvoz nemških avtomobilov in tiskarskih strojev v Italijo bi se tako podvojil. Trgovinska bilanca, ki je bila prejšnja leta močno pasivna za Italijo, se je v zadnjiem času nekoliko izboljšala, ker so italijanski izvozniki uspeli povečati izvoz. Lapi je Nemčija izvozila v Italijo za 1434 milijonov pemških mark blaga, uvozila iz Italije pa za 1.045 milijonov.
SE NEKAJ VTISOV IZ MILANA
Življenje v Milanu je za tujce med velesejmom zelo drago. Prehrana v restavracijah velesejma stane mnogo. Tako moraš za povprečno kosilo (juha, grah meso in četrt vina ter jabolko) plačati 900 lir. Črpa kava te stane 200 lir »sendvič« z malo pivo 250 lir. Tramvaj z velesejma v mesto stane 50 lir, soba v čisto navadnih prenočiščih 1503 Ur.
VELESEJEM V GRADCU Od 28. aprila do 6. maja traja velesejem v Gradcu. Močna je zlasti udeležba iz Zahodne Nemčije, ki je podala na velesejem 110 razstayljalcev. U-prava Tržaškega velesejma je skkfTla sodelovati na graških sejmih.
V Alžiru se boji med francoskimi četami ip uporniki nadaljujejo. Iz Francije prihajajo y Alžir nove čete. Vlada je bila pooblaščena, da uporabi tudi
200.000	mož, da zatre vstajo. Z druge strani se oglašajo državniki, ki so mnenja, da je treba znova poskusiti doseči sporazum z Alžirci. V imenu alžirskih socialistov se je iz mesta Konstantin oglasil poslanec Bemhaimed še z drugimi 30 socialisti, ki svarijo pariško vlado pred ostrim nastopanjem v Alžiru.
Za francosko vlado se postavlja tudi vprašanje, kam z Evropejci, ki danes živijo v Alžiru ako bi p riška vlada popolnoma kapitulirala pred Arabci. Tako se zdaj Evropejci iz Tunizije pritožujejo, da tuniška vlada k ši spo-
razum, sklenjen s francosko1 yladoi o pravicah, ki jih morajo biti deležni naseljenci v Tuniziji. Med Evropejci je pastel splošen preplah- Večina se namerava izseliti. Tako so se že ustanovile organizacije, ki so pripravljece prevzeti prevoz izseljencev. Vse kaže da bodo ti odšli povečini y Južno A-meriko.
Na našem zemljevidu je označeno prebivalstvo y Tuniziji, Alžiru in Maroku, m sicer posebej domačini in posebej Evropejci. Naj' omenimo, da se statistike precej razlikujejo, ker mi lahko natančno ugotoviti števila prebivalstva. Tako n- pr. navaja naš črtež, da je v Alžiru nad 10 milijonov prebivalcev (med temi pol dinugi milijon Evropejcev), medtem ko ni prebivalstvo Al-
žira po popisih iz leta 1951 in 1954 preseglo 9,5 milijona prebivalcev. Vsekakor predstavlja prebivalstvo Alžira o-koli eno petino vsega p ebivalstva današnje Francije. Po francoskih vir. h je v Alžiru 960.000 Evropejcev, to je okoli 9% vsega prebivalstva!. Polovi a teh je francoskega porekla, os ali so Spanicj (največ v Orapiji), It;i ijani (v okolici mesta Konstantin) in Maltežani. Po zakonu iz leta 1881 postanejo otroci priseljencev avtomatično Alžirci, to se pravi di’žavljani Francije. Alžir je namreč sestavni del Francoske republike, torej' ne protektorat ali ko opija. Tako je do danes 94% Evropejcev dobilo francosko državljanstvo. Po drugi svetovni vojni se je preselilo v Alžir še 40.000 Spancev, ip sicer iz Spar nije in Balearov. V samem' Alžiru (mestu) je polovica Evropejcev in polovica muslimanov. Računajo, da je y Alžiru 150.000 Zidov, to je 1,75% vsega prebivalstva. Mnogo Zidov ce je izselilo y Izrael.
Evropsko prebivalstvo narašča le počasi zaradi naravnega prirastka. Danes se med Evropejci rodi 19 otrok ra ICO) prebivalcev, medtem ko se jih je leta 1931 rodilo 23 na 1000. Evropejci se pečajo 17% s kmetijstvom, 33% z industrijo, 31% s prevozom in trgov ho, 17 odst. s prostimi poklici.
Mohamedansko prebivalstvo se žela hitro množi. Leta 1886 je bilo v Alžiru okoli 3,3 milijone Moham: dancev, leta 1931 že 5,5 in leta 1948 7,6 milijona. V tem času naraste njihovo prebivalstvo vsako leto za 150.000. Rodi se približno 42-44 muslimanov na 1000 pre bivalcev. V zadnjem času je padla tudi njihova umrljivost, tako da je leta 1947 znašala samo 17,5 na 1000.
Muslimani silijo vedno bolj y mesta. Leta 1906 jih je v mestu živelo
789.000,	leta 1954 pa že 2,145.000. Alžirci se naseljujejo tudi v Franciji. Tako je leta 1954 živelo y Franciji okoli 300 tisoč Alžiroev, in sicer v 6.000 družinah-
Z vožnje iz Dubrovnika v Split n..j zabeležim samo eno micel: Videli smo, kje uspeva dingač — znatnem o dalmatinsko vipo. Vinogradi se skoraj navpično vzpenjajo od morja po stenah tudi do 500-600 metrov visoko. Kako gnojijo, kako škropijo in trgajo kmetje po teh strminah? In m; na Tržaškem krasu še vedno mislimo, da smo dosegli višek y potrpljenju s svojo zemljo ter smo se nazadnje spuntali z njo, čeprav bi nam lahko še dajala kos trdega, a vendar domačega kruha.
Starejši postrešček y splitskem pristanišču je bil vprav hud na nas, ker smo hoteli na vsak način počakali, da spravi na voziček še prtljago drugih potnikov in da bi ga spremljali na poti do hotela. Zakaj mu ne zaupamo? Ali je res v vseh obmorskih mc-'Stih doma goljufija, prevara in kraja? Nazadnje smo se le vdali in odšli sami po širokem .nabrežju med špalirjem visokih palm proti hotelu »Belyue«. V resnici je postrešček prispel takoj za nami seveda z vso prtljago. Sobe ni, pojdimo dalje v hotel »Central« sredi mesta! »Dam vam lahko sobo samo do jutri, do 7. ure zjutraj«. Zakaj samo do 7. ure z ju'raj? Kasneje nem je sobarPa razložila, da pridejo Ru i; ob sedmih zjutraj mora začeti splošno čiščenje po vsem hotelu. Ukaz je bil strog. Ta sV u-pina ruskih turistov ni prišla iz Du-
Iz Trsta V Dubrovnik kljub Vsemu
brovnika za nami, temveč iz notranjosti z avtobusi.
Na trgu pred našim hotelom je bilo še tisti večer vse živo — promenada v južnem obmorskem mestu Izven vr.te, ki vleče za seboj promenadnike, se ob strani ustavljajo skupine mladih meščanov, ki z iskreno radovedno tjo poslušajo besedo o dogodivščinah drznih mornarjev in o podvigih drugih junakov. Tudi sicer je mesto zelo obljudeno. V Splitu živi danes že okoli 80.000 ljudi. Temperamentnost 'Stopnjuje še večje število žensk; v mestu je namreč
3.000	žensk več kakor moških.
Split se seveda širi proti zaledju izven obzidja obširne Deoklecijano.ve palače, kateremu silni Meštrovičev Grgur Ninskj z brega v novem mestu napoveduje v imenu novih rodov dokončno propast. (Poprej je bronasti kip stal v Peristilu nad Deoklecijanovo grobnico; Italijani so ga med vojno demontirali, po vojni pa so ga Splitčani postavili na omenjeno mesto izven Deoklecija-nove palače).
Pot v uredništvo »Slobod ne Dalrra i-je« v ulici Ive Ribara-Lole pelje ob obali mimo trga čez železniški podvoz. Skoraj vsakih 10 minut težko pijsopiha mimo nas vlak in se zgubi globoko pod
nami. Edina dovodna proga (enotirna) je vsekakor preobremenjena. »Kako odpraviti železniško ozko grlo tik za Splitom — mi je pozneje raz’agal tajnik trgovinske zbornice — to je izmed glavnih naših gospodarskih vprašanj.« Po izgraditvi unske proge se je železniška povezava z zaledjem zelo zboljšala, saj je bila n. pr. zveza z Beogradom skrajšana za več sto kilometrov. Hkrati so tako tudi razbremenili progo čez Liko, ki jo pogosto prekinejo snežni zameti. Toda pri Kninu se obe progi združita na en sam tir. Treba bo tudi rešiti vprašanje železniške postaje, ki je zdaleč pretesna in mora v posameznih sezonskih mesecih odpraviti tudi do
100.00	turistov in drugih potnikov.
Split je postal poslovno ini prome'no središče vse Dalmacije. Luka Plače bo privabila promet iz Bosne na škodo Dubrovnika. Split bo že zaradi svoje središnje lege kljub temu vezal ves poslovni svet y posameznih lukah ob dalmatinski obali. Poleg s’ovitih cementarn, ki izvažajo cement skozi splitsko luko po vsem svetu, so ise po vo ni razvila nova industrijska podjetja, kakor Velik kombinat plastičnih mas in kemičnih proizvodov »Jugovimi« v Kaštel Sučurcu. Ne samo nagli razyoj split-
skega gospodarstva, temveč tudi gospodarski razmah v zaledju poslavlja splitski luki nove naloge. Del prometa je že prevzela nova tovorna luka, ki se počasi gradi.
Ne .sprašujte me, zakaj nisem svoje sopotnice peljal na Marjan, ki ga je dotlej poznala samo iz toplih dalmatinskih melodij. Zakaj nisva niti iz Dubrovnika ob luninem svitu zaveslala na Lokrum? Vsaka reč ob syo‘em času in ta čas za sanjarjenje ob morju v bajni noči je za nami že za precej let.
V Solin, kjer so znamenite izkopanine iz rimskih časov in kjer je klilo bogato življenje, še preden je Deoklecijan zgradil svojo palačo konec tretjega stoletja ter s tem postavil temelje novemu Splitu, te pripelje v pol uri po avtomobilski cesti dvonadstropni londonski avtobus. O domovinskih pravicah avtobusa nista govorila samo znamka na motorju in zunanjost vozila, temveč tudi izvirni ogllasi v angleščini na notranjih stenah. Mestni upravi se je o-čitno mudilo, da pos avj vozila takoj v promet. Rad pa vsekakor priznam, da se v njih lepo voziš, ker so zelo prožna in razmeroma dobro obran'ena.
Na razvalinah nismo našli več arheologa Franeta Buliča, ki nam je nekoč
pred vojno še razkazoval ostanke stare kulture in razlagal svoja odkritja, ki jim je posvetil vse svoje življenjske sile. Sam že od leta 1934 počiva v enem izmed neštetih sarkofagov, s katerih je razbral zgodovino Solina in ki mu zdaj zvesto .delajo družbo. Avari, ki so v začetku VII1. stoletja opus ošili mesto, so preluknjali vsak sarkofag, da bi iz njega pobrali dragocenosti. Po njihovem umiku, čez dobrih 50 let so se y Dalmaciji naselili Hrvati.
Krasna južna zelenjava je pokrivala nekatera polja okoli Solina, a vmes si opazil velike pleše opuščene zem’je. Žive duše nikjer, le tam sredi polja pa laga starček zelenjavo pa voziček, ob katerem se pase mezeg. »A kje so mladi?« smo mu zaklicali od daleč. »E, go-spodine, otišlj pa šport . . .« Razlaga' nam je, da so mladi odšli v mesto za zabavo in y tovarne. Zemljo nočejo več obdelovati.
Kako dolgo jih bo ta še čakala? Zakaj so jim ljubši sivi brezi čn,i dimniki, ki sedijo pa zaprašenih cementarnah in bruha o v morje oblake prahu da včasih zatemnijo tudi žareče splitsko sonce; včasih pa, ko zaveje vetrič z morja, se la nesnaga vježe na r.m rajo-ča polja. Razložite to osamelem!! starcu sredi bujne zelenjave in čistega zraka. Do kdaj bo zaman ste.zal svoje o-kostenele roke za svojimi sinovi, »kj so odšli na šport«? (Se nadaljuje) L. B.
večanje primanjkljaja so v pesorazme -nem porastu uvoza nad izvozom. Velik del Industrijske proizvodnje nameri jene izvozu je bilo absorbirano zaradi notranjega povpraševanje, ker razpolaga prebivalstvo z več denarja.
Tradicionalni izvozni proizvodi Jugoslavije postopoma odstopajo svoje mesto visokovrednim industrijskim proizvodom in povečana! blagovna izmenjava Jugoslavije v letu 1955, z vsemi deželam^ sveta predstavlja pomemben uspeh v jugoslovanski zunanji trgovini-
Že leta 1955 so bili sprejeti ukrepi, da se odklonijo pedoslatki, ki so povzročili nekatere težave v splošnem gospodarskem pogledu. Rezultat teh ukrepov se vidi že v prvih mesecih letošnjega leta.	— j.
•V
Živahnejša izmenjava med Anglijo in ZSSR
Uradno poročilo o uspehu sovjelsko-angleških pogajanj v Londonu posveča mnogo prostora tudi vprašanju i o pe-šitve trgovinske izmenjave med obema državama. Seveda se te izmenjava ne da tako hitro povečati, kakor bi si obe strani želeli. Po ruskem predlogu naj bi Rusi v petih letih kupih na Angleškem za okoli eno mil ja, do funtov šterlingov blaga oziroma za 200 milijonov funtov na leto. Takšna pospešitev se trenutno zdi skoraj nemogoča; saj bi se moral angleški izvoz v Sovjetsko zvezo v tem primeru 6-krat pomnožiti. V prvem tromesečju tega leta so iz Anglije izvozili v Rusijo za 8.5 milijona funtov blaga; odi tega 'denarja so Rusi porabili 5,75 milijona funtov šter-linigov za nakup bakra v Londonu. Ni gotovo, ali bodo Rusi še nadalje kupovali baker v Londonu. Prav tako ni mogoče reči, ali bodo še- nadalje kupovali kavčuk s posredovanjem Londona kakor v zadnjih mesecih. Angleški re-eksport v Sovjetsko zvezo v višinj 9 milijonov funtov se nanaša skoraj izključno na sovjetske pakupe kavčuka s posredovanjem Londona.
Pospešitvi angleško - sovjetske izmenjave postavlja meje tudi proizvodnost angleške industrije, ki je seveda tudi omejena- Tako je danes treba piri naročilih ladij ali orodnih strojev na Angleškem dolgo čakati na izročitev naročenega blaga. Nekateri opazovalci gledajo tudi precej skeptično na možnost, da angleški trg prevzema mnogo večje količine sovjetskega blaga kakor doslej. Angleži uvažajo iz 'Sovjetske zveze prediv,sem les, kožuhe, ‘bombaž, mangan in v zadnjem času tudi več surovega železa in volne. Poleg tega uvažajo Angleži vezane plošče in lesovino. Povečanje uvoza ter artiklov bi utegnilo vznemiriti dosedanje dobavitelje.
Il/l&cl belimi m cfinimi laiUjcmi
Katoliški visokošolci črne polti v Franahji so na francoske katoliške akademike, ki so se v Pauu zbali na običajno letno zborovanje naslovili nenavaden poziv. Za njegovo vsebino in organizacijo, ki ga je izdala, se je takoj zanimala francoska policija, ki je poizvedovala v katoliškem zavodu v Pauu in v uredništvu parišk\ega dnevnika »Le Monden, kalem je objavil poziv.
brni visokošolci pozivajo katoliške visokošolce v Franciji, naj se jim pridružijo in naj tudi oni zahtevajo »dekolonizacijo« (proglasitev neodvisnosti) afriških in vseh dežel na svetu — tudi Alžira; kajti kolonializem ni združljiv s krščanskim naukom, ki ga oznanja Cerkev. Afriški katoliški vi-sokešoloi obtožujejo določene francoske katoliške kroge, da ovirajo vstajenje koloniziranih narodov in njihovo stremljenje za neodvisnostjo.
K stvari se je oglasil tudi pariški politični tednik »L’Express«, pri katerem sodelujejo tudi znani katoliški pisec Franeois Mauriac in nekaj pristašev Mendes-Francea, bivšega predsednika francoske vlade. List kritizira ravnanje policije. Vsako poizvedovanje o ljudeh, ki so sestavili omenjeni poziv, je odveč; saj imajo ti tudi v Paizn lastno organizacijo pod imenom Asso ciation des Btudiainls Catholigues Afri-cains, ki jo vodi francoski duhovnik V njej je včlanjenih 2.000 krščanskih afriških visokošolcev, ki študirajo v Franciji. Ti so nacionalisti, nadaljuje »L’Express«, kakor je nacionalistična vsa mladina v Afriki, bodisi v Senegalu, Dahomegu ali Kamerunu. Vsa ta mladina meni, da je nastopil konec kolonializma in da je naloga mladih rodov, da pripravijo afriške narode na svobodo. »L’Express« dodaja, da je francosko policijo verjetno razburil protest črnih visokošolcev, da francosko poveljstvo uporablja senegalske vojake v boju proti alžirskim upornikom.
Kakor omenjeno, protestirajo katolii-ški visokošolci iz Afrike zlasti proti tistim katoliškim krogom v Franciji, ki zakrknjeno vztrajajo pri zastarelih pojmih o odnosih do državljanov druge narodnosti in se prolivijo priznanju pravic drugim narodom. Takšno pojmovanje krščtnstva, ki odreka popolno enakopravnost drugim narodom, je raizširj no tudi drugod. To ni samo naša ugotovitev. Tudi »Katoliški glas« v Gorici, ki mu gotovo ni mogoče odrekati vdanost Cerkvi, očita v eni izmed zadnjih številk krščan-skodemokratični stranki, da je odgovorna za mnoge krivice, ki jih trpi slovensko ljudstvo v Italiji.
PRILIKOM VAŠEG POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
MAGAZIAf EMLESKIH ST0F0¥A
TRST - ULICA SAM MIC0L0’ BR0J 22 - TELEFUM 31-138 - TRST
PRODilJil MA FELIRO 1 MIALR 0R1CIMDLMIH EMGLESKIH ŠTUF0FA ZA MEŠRA l ŽEMSRA UR! JELA UZ MAJ Ml ŽE C i J E V E.
(t PO Svctt)
PO OBISKU PREDSEDNIKA GRON-CHIJA V i-AHl^U. Predsednika Italijanske republike Gronchija so y Franciji lepo sprejeli. .V Parizu vladajo zdaj socialisti, ki jih vodi Moliet, glavni tajnik stranke in predsednik vlade. Ti pozdravljajo prizadevanja predsedn ka Italijanske republike, da bi se vodstvo Atlantske organizacije (NATO) posvetilo bolj gospodarskim in socialnim vprašanjem, medtem ko se je doslej u-kvarjalo samo z vojaškimi problemi.
ITALIJA POVABILA NASERJA
Italijanski poslanik y Kairu je v imenu italijanske vlade izročil predsedniku egiptovske vlade Naserju povabilo, naj obišče Italijo. Italija hoče igrati aktivnejšo vlogo v županji politiki ter zlasti posredovati za spravo med Izraelci in Arabci. Italijanska pobuda, da bi se Varnostni svet OZN sestal v Rimu, pi uspela, ker so bili tudi Američani proti njej.
Vse večje povpraševanje] po rabljenih avtomobilih
Cene avtomobilov v Italiji
FRANCOZI BODO ORGANIZIRALI MAHO-SKO .VOJSKO, ginu maroškega sultana Mulaju Hasanu so francoski državniki V Parizu izjavili, -da so francoski oficirji pripravljeni organizirati maroško vojsko. Noya vojska bo sestavljena samo iz Maročanov. Jedro bodo sestavljali borci, ki so se kot gverilci borili za neodvisnost (Maroka.
ZSSR BO SE POŠILJALA OROŽJE EGIPTU? Egiptovski listi poročajo, d-a bo Sovjetska zveza še nadalje pošiljala orožje Egiptu, čeprav so njeni predstavniki izjavili, naj se med Izraelom in Arabci doseže sprava y kor.st vseh držav. Preteklo soboto so ruski mornar ji izročili egiptovski mornarici v Aleksandriji več minplovcev. To se je zgodilo v okviru sporazuma o dobavi orožja Egiptu, ki ga je sklenila Cehoslc-vaška.
ZSSR NE PODPIRA VEC ARABCEV
Arabci sp razočarani, ker je Sovjetska zveza pristala na to, da Organizacija združenih narodov reši spor med Izraelci in Arabci. Sovjetski državniki sc jasno izrazili željo, naj bi sporazum u-pošteval koristi Izraelcev in Arabcev. V tem gledišču Sovjetske zveze vidijo Arabci preobrat, ki kaže, da velike sile zavarujejo najprej la.tne korisd, medtem ko se za koristi majhn h oržav pe brigajo. V tem smislu pišem zlasti sirski listi.
‘RIM. Cene se nanašajo na 80% ohranjena vozila: Fiat 500-B (1948-49): 140 do 150.000 lir; C (1950-51): 190-240.000, (1952-53) 250-310.000, (1954) 320-370.000 (1955) 390-440.000. — Giaidine.ta (1949 1950): 180-230.000, (195.1-52) 240 do 280 tisoč, (1952-53) 330-380.000, (1954) 410 do 460.000. — Fiat 600 (1955); 500-550 tisoč. — Fiat 1100 B (1948-49): 220 do
260.000,	E (1949-50): 230-280.000, (1951 1952): 300-360.000; 1100/103 (1953); 550 do 620.000, (1954); 700-750.000, (1955); 800-840.000; T. V. (1953-54); 720-760.000, T. V. (1955); 850-950.000.
Fiat 1400 (1950); 280-320.000, (1951); 330-380.000, (1952-53): 390-430,	(1954);
700-750.000, (1955); 800-850.000. — Fiat 1900 (1950-53); 450-500.000, (.1954): 650 do 750.000, (1955); 800-900.000.
Alfa Romeo 1900 I Serija: 700-750.000, H Serija 850-950.000; (1954); .1,200.000 do 1,300.000; (1954 super); 1,350.000 do 1,450.000;	(1955 super); 1,500.000 do
1.600.000.
Lancia Ardea (1950); 200.000-250.000; (1952-53);	300-350.000;	Appia (1953);
600-650.000; (1954) 680-730.000; (1955); 750-820.000; Auredia 1750, (1952-1953); 380-430.000; B-2.1 (1951-53); 400-500.000, Vespa (1951); 15-20.000; (1952); 30-4G tisoč; (1953-L): 40-50.000; (1954-L); 50-
60.000.	— Lambretta (1950-51-0: 15 do 20.000; (1952-D); 25-35.000; (1953-D); 40 do 50.000; (1954-D); 60-70.000; (1950-51 LO:	30-45.000;	(1952-LC):	50-60.000;
(1953-LD); 30-40.000; (1954-LD); 55 do 60.000; E: 25-35.000.
AMERIŠKE MILIJARDE ZA POMOČ TUJINI. Po najnovejših poročilih iz Washinigton«a je ameriška p .moč tujim idržavam po vojni dosegla 53 milijard dolarjev. Od tega bodo tu.e države vrnile Ameriki 11 milijard. Vojaška pomoč za leto 1955 je dosegla 2 milijardi 200 milijonov, to je okoli eno milijardo manj kakor leta 1954. Nevojaška pomoč, v katero je všteta tudi pomoč tehnično zaostalim državam, je znašala eno milijardo 700 milijonov, to je 200 milijonov več kakor prejšnje leto.
EDEN POJDE V MOSKVO. Eulga-nin in Hruščev sta med svojim obiskom na Angleškem povabila predsednika angleške vlade A- Edena na obisk v Moskvo. Eden je povabila sprejel. Celotno se je obisk sovjetskih državnikov srečno zaključil, čeprav je prišlo na večerji, ki sp jo priredb pristaši laburistične stranke, do precejšnje napetosti. Vodja stranke Gaitskell je posredoval pri Rusih, da bi izpustili v vzhodnih državah nekatere socialiste. Tudi konservativni list »Dally Maib< piše, da Rusi nočejo vojne, pač pa želijo trgovati.
FIAT »500« NA REAKTIVNI POGON Odkar je prišlo na trg vozilo Fiat
»600«, se je zanimanje javnosti na mah usmerilo nasproti temu novemu avtomobilu in Fiat »500« je prišel skoraj v pozabo. Nedavno pa so postali avto-mobilski strokovnjaki zelo pozorni na ta popularni avtomobil, ki je v Italiji splošno znan z imenom »Topolimo«. Temu je vzrok vest, da pripravljajo Fiatove tvornice novo izdajo avtomobila »500«, ki naj bi bil na reaktivni pogon. Iznajditelj nove izvedbe vozila »500« je letalec Mario Bernadi, čigar zamisel naj bi pomenila preobrat v gradnji avtomobilov bodočnosti. Novi »500« ne bo poganjala turbina, s katero žele o-premjti avtomobilske tvornice svoje bodoče avtomobile. Po Bernadijevi zamisli bo namreč to vozilo izrabljalo izpušne pline eksplozijskega mo orja. V kolikor je znano, naj bi opravil kompresor 22000 do 25000 obratov na minuto, pogonska sila pa naj bi dala temu avtomobilu hitrost 150 km na uro. Pogonski agregat bo nameščen V zadnjem delu avtomobila ;njegova teža naj bi znašala 150 kg.
KAJ BO STORILA NEMČIJA. Na
pritisk javnega mnenja se je vlada Zahodne Nemčije odločila, da poskuša sto-piti v stik z Moskvo zaradi vprašanja združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije. .Zunanji minister Von Brentano je poprej obiskal London. Predstavniki nemške vlade izjavljajo, da pe bodo sklenili sporazuma z Moskvo na svojo roko, pač pa bodo o vsem obveščali svoje zaveznike na Zahodu.
USPEH AVTOMOBILSKE RAZSTAVE V TURINU
Dne 2. maja so zaprli avtomobilsko razstavo y Turinu. To je bila 38. razstava. Obiskalo jo je okoli pol milijona ljudi. Tovarna Fiat namerava še pojačiti vozila »1400« in »1900«. Vozilo Citroen DS 19 prinaša razne tehnične povosti. »Alfa Romeo 3500« se odlikuje zlasti po svoji aerodinamični liniji.
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, 30. aprila
Čeprav je bil letošnji spomladanski Zagrebški velesejem v glavnem sejem potrošnega blaga ter tudi lepše urejen kakor dosedanje prirediiltve, ni popolnoma dosegel uspeha prireditev iz prejšnjih let. Posledice dolge zime so se odražale v polni meri na tej prireditvi. Nekatera podjetja iz oddaljenih krajev sploh niso prišla na sejem; posledice zime so se še bolj občutile pri obiskovalcih. Dolga in ostra zima je finančno izčrpala prebivalstvo-, na polju se je delo zakasnilo. Tudi za časa velesejma mi bilo vreme posebno ugodno Zaradi tega je število obiskovalcev padlo na 91. 102.
Splošno gledano je prireditev po‘ka-zala vidno razliko pri ureditvi stojnic. Zboljšan je bil stik s širokimi krogi potrošnikov. Mnogo podjetij, zlasti iz prehranjevalne in kemične industrije, je dajalo obiskovalcem na pokušnjo vzorce ter na ogled podrobne prospekte. Tako so se podjetja bolj povezala s potrošniki. Cula so tudi njihove želje in kritike; proizvajalci so zvedeli za njihove potrebe. RezMltait teh stikov med proizvajalci in potrošniki se bo že videl na jesenski prireditvi, ko bodo razstavljeni novi proizvodi v skladu z željami kupcev. Poleg razstavijalcev, ki so prišli na sejem z namenom, da bi sklenili kupčije, je bilo tudi mnogo podjetij, ki so se udeležila te prireditve samo zaradi vzdrževanja stika s trgovinsko mrežo, ker so vso letno proizvodnjo že prodala na jesenskem Zagrebškem velesejmu 1955. Ni nas iznenadi-io, da so takšna podjetja v kovinski in elektrotehnični panogi; vsekakor pa je takšen pojav nenavaden v tekstilni industriji, o kateri je vladalo mnenje, da ima velike zaloge izdelanega blaga. V resnici so tekstilna podjetja dosegla največje zaključke, ter so daleč pred drugimi panogami proizvodnje. Na drugem mestu je strojegradnja, nato pre-
varna Tomos v Kopru naj bi po načrtih izdelala letno 16.000 motornih vozil in 8.000 motoskuterjev.
V mariborski avtomobilski tovarni TAM so lansko leto izdelali 2300 tovornih avtomobilov. Ceno tovornega vozila TAM, ki stane danes 3,200.000 dinarjev, sp sklenili znižati za 10%.
Izreden promet v Franciji
V Franciji prodajo na leto okoli 650 tisoč rabljenih avtomobilov, medtem ko gre v promet samo okoli 400.000 novih. Samo v Parizu in okolici se je 350 trgovin specializiralo v prodaji rabljenih avtomobilov. Državljani kupujejo rahlj-ene avtomobile pri predstavnikih tovarn, pri itrgovcih z rabljenimi avtomobili in neposredno pri zasebnikih. Trgovina z rabljenimi avtomobili je precej solidna, ker se trgovci in predstavniki podjetij nočejo kompromitirati s prodajo slabih vozil. Naj navedemo nekaj con (v frankih);
cene novega .avtomobila (574 funtov šterlingov); vozilo Ford Popular (podatki za isti čas) 95%, 99%, 96%, 91% (414 funtov šterlingov); Hillman Min 93%, 95%, 84%, 88% (706 funtov šter-lingov); Jaguar MVII 81%, 77%, 74%, 74% (1711 funtov šteirlingov); Morris Miinor 95%, 100%, 95%, 97%, (639); Rover 75, 78, 82 83, 82 % (1374 funtov šterlingov); Standard Vanguard 80, 85, 77, 78% (900 funtov šterliiingov) Va-uxhall Wyvem 93, 88, 90% (776 funtov šterlingov.)
Važne določbe Tnelloniieveoa davčnega zakon
Kakšne knjige je treba voditi
ZNIŽANJE CEN ANGLEŠKIM AVTOMOBILOM
	1954	1955
4 CV Renault	240.000	320.000
Simca Aronde	370.000	400.000
203 Peugeot	460.000	520.000
2 CV Citroen	320.000	335.000
Avtomobilska tovarna »Rootes« je znižala prodajno ceno avtomobilom »Humber Super Snipe Limousine« od 1644 na 1426 funtov šterlingov; drugem tipu te limuzine pa od 1764 na 1546 funtov šteirlingov, vključno nakupni davek »purchase tax«. — Angleška avtomobilska industrija -pripravlja nove tipe vo ziH. Znana angleška tovarna »Morris« je zgradila nov tip manjšega ljudskega vozila, ki naj bi -po zatrjevanju zgra-diteljev delal močno konkurenco- nemškemu »Volkswagenu«.
Kdo kupuje avtomobile v Nemčiji
Povpraševanje po rabljenih avtomobilih je y Nemčiji leta 1955 parastlo,
. Rabljenih avtomobilov je bilo prodanih 370.742 (leta 1954 318.702). Zanimivo je, da kupujejo vedno več avtomobilov delavci, pa tudi nameščenci po zasebnih podjetjih ter uradniki v javnih službah- Nameščenci V zasebnih podjetjih so lansko leto kupili 72.661 (leta 1954 52.100), delavci 63.848 (38.575) in javni nameščenci 17.910 (13.690). Po številu kupljenih rabljenih avtomobilov pridejo za delojemalce V prvo vrsto obrtniki, ki so kupili lansko leto 48.519 rabljenih avtomobilov in trgovci na drobno s 46.123. Veliko je povpraševanje zlasti po majhnih avtomobilih Bolj se prodajajo rabljeni avtomobili ker je postal denar po zadnjem zvišanju obrestnih mer dražji ter zaradi tega ljudje bolj štedijo.
Dc. Pavlič za povečanje trgovine z Italijo
Večje povpraševanje v Angliji
Ljudski avtomobil
tudi v Jugoslaviji
Leta 1954 je bilo v Jugoslaviji v prometu 36.778 avtomobilov; med temi je bilo 10.000 osebnih avtomobilov, 24.700 tovornih in okoli 2,000- avtobusov. Osebnih avtomobnil-ov je bilo pred vojno (1938) 13.561. število tovornih avtomobilov je po vojni narastlo za 20.000, avtobusov p-a za 1000.
V načrtu je, da se tudi v Jugoslaviji razvije proizvodnja majhnih »ljudskih« avtomobilov. V Kragujevcu izdelajo danes okoli 1000 avtomobilov na leto n-a podlagi licence Fiat. Tovarno bodo izpolnili tako, da bo leta 1965 proizvajala že 12.000 vozil na leto. Po načrtu naj bi tovarna izdelala 4370 majhnih avtomobilov. Zdaj kroži po Jugoslaviji za poskus okoli 600 -takšnih avtomobilčkov. Ako se obnesejo, jih bodo začeli proizvajati serijsko. Stremeli bodo za tem, da se cena zniža čimbolj, tako da bi avtomobilček ne stal več kakor 300.000 dinarjev.
Lansko leto- so v Jugoslaviji izdelali 14.817 ton avtomobilskih vozil, leta 1954 pa 10.200 ton. Proizvodnja motorjev z notranjim izgorevanjem se je v zadnjih dveh letih dvignila za 753%, -potniških vozil za 406 %, avtobusov za 264 %, -traktorjev za 100 % in kamionov za 54 %. Izvozili so lansko leto za 212 milijonov dinarjev tovornih avtomobilov in drugih vozil, leta 1954 za 80 milijonov. V Zemunu so pričeli izdelovati traktorje z angleško licenco Fergusso-ns-Perkiilns. Proizvodnja traktorjev v Jugoslaviji se bo stopnjevala in končno dosegla 13.200 na leto. V tovarni »Tunt« v Zagrebu bodo izdelali po 600 traktorjev na leto. — Motoma -kolesa izdelujejo po raznih licencah (Puoh, BMW, Sltd.). Letna proizvodnja naj bi v bodoče dosegla 37.000. To-
O-b nastopu toplejšega vremena se je -povpraševanje po- rabljenih avtomobilih na Angleškem povečalo. Poprej je bilo zanimanje za te avtomobile izredno majhno. Da se zdaj rabljeni avtomobili laže prodajajo, gre zasluga finančnemu mlinistru), ki je odredil, da morajo kupci novih avtomobilov vplačati najmanj 50% cene v denarju, medtem ko smejo samo drugih 50% plačevati na obroke. Cena novejših vozu je razmeroma visoka, medtem ko j!e cena delj časa rabljenih avtomobilov padla. Navajamo nekaj podatkov o kupčiji z rabljenimi avtomobili. Cene rabljenih avtomobilov je navedena v odstotkih cene novega avtomobila. Gre za rabljene avtomobile stare eno leto.
Cena vozila Austin A. 30 je znašala konec marca 1954 96%, marca 1955 99%, marca 1956 87%, aprila 1956 95%
Med Milanskim velesejmom so se sestali predstavniki Italijansko - jugcisla-vanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko - italijanske zbornice y Beogradu. Slo je za ureditev -sodelovanja med zbornicama, za katero naj bi skrbel poseben mešani odbor, sestavljen Iz predstavnikov obeh zbornic. Proučil sp tudi razne ukrepe za po'p:šitev trgovinske izmenjave med obema državama.
V okviru tega sestanka med zbornicama je imel dr. Stane Pavlič načelnik gospodarskega oddelka v državnem tajništvu za zunanje zadeve, predavanje o osnovah, na katerih temelji trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo. Govornik je med tem tudi začrtal smernice jugoslovanske zunanje trgovine. Omenil je, da znaša delež zahodnih držav na jugoslovanski zunanji trgovini 65%> medtem ko odpade na vzhodne države, vštevši Kitajsko, le 19%; delež ostalih ce’in, Afrike in Azije predstavlja 10%.
Govornik se je nato dotasnil izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, ki je V stalnem razvoju. Lansko leto je izmenjava v obeh smereh dosegla 65 milijard; ta okolnost dokazuje, kako je izmenjava sproščena. V tem je tudi dokaz, da je popolnoma neupravičen strah nekaterih, da bi normalizacija odnosov med Jugoslavijo in Vzhodom škodovala trgovinski izmenjavi z Zahodom. Dr. Pavlič je dodal, da bo Jugoslavija odstranila ovire, ki -so na- poti uvozu potrošnega blaga iz Italije, in sicer v prvi vrsti pisalnih strojev, ar.i-linskih barv, tkapin itd. Govornik je tudi izrazil željo, da bi se -uvedle zračne proge Beograd . Milan in Beograd-R-im.
a) podjetniki na splošno:
Po predpisih civilnega kodeksa morajo podjetniki voditi dnevnik (žur-nal), kamor vpisujejo zapovrstjo dan za dnem svoje posle, knjigo inventarja, kamor se vpisujejo začetni inventar in vsakoletni inventarji z bilancami ter računi dobička ip izgube, kakor tudi vse tiste knjige, ki jih zahteva narava in obseg podjetja; tu je mišljena predvsem glavna knjiga z raznimi računi (računom blagajne, računom dobavitelja, računom odjemalcev, računom blaga itd., itd.). Hraniti morajo tudi izvirnike prejetih faktur ip dopisov ter jpre-pise odposlanih faktur in dopisov.
Po predpisih posebnih zakonov pa morajo podjetniki voditi tudi razne druge knjige i-n registre, n. pr. knjigo nameščencev, knjigo plač, register faktur, register deviznih poslov (če se kot uvozniki ip izvozniki pečajo z njimi) in podobno.
Trgovske družbe pa imajo poleg navedenih tudi še knjige skupščinskih zapisnikov, knjigo zapisnikov upravnega sveta in nadzornega odbora, knjigo delničarjev ali družabnikov itd.
Razumljivo je, da si obrati majhnega obsega, vendar ne -tako majhnega, da bi jih mogla davčna oblast priznati za «mala podjetja«, ne bodo mo-gli privoščiti najetja knjigovodje, ki bi jim te knjige vodil po vseh pravilih rednega knjigovodstva in knjigoyod-stvene vede. Zato Tremellonijev zakon razlikuje med ustreznimi obveznostmi trgovskih družb in drugih ustanov, ki se obdavčujejo na podlagi bilance, po eni strani, in drugimi individualnimi podjetniki po drugi strani. .Za prvo-navedeno kategorijo (družbe in ustanove), kamor spadajo tudj vsi listi
postno pomočjo knjigayodstyenega strokovnjaka. Da kriteriji pe bodo smeli biti enaki, so se zavedali že pri razpravljanju v parlamentu; tako n. pr. beremo v ustreznem delu poroči'a senatnega odbora, ki je razpravljal o tem zakonu, približno takole;
»Seveda bo skrb davčnih uradnikov, da pd lastnikov majhnih poijetij, ki so komaj kaj večja od obrtniških, ne bodo zahtevali, da bj vzdrževali popolno knjigovodstvo s postavkami in protipo-siavkaim; tudi pe bodo mogli uradi in komisije imeti knjigovodstvo takih podjetij za neustrezno, če knjige ne bodo vidirane ali če bodo naleteli na druge majhne formalne hibe: upoštevati bodo morali značaj ip predvsem obseg podjetja; važnost bodo morali polagati mnogo bolj -pa bistvo kakor pa obliko; formalne predpise bodo morali tolmačiti kot jamstvo za dejansko pravilnost podatkov knjigovodstva, ne pa tako, kakor da bi bili tj predpisi sami sebi namen.«
po drugi strani poudarja poročilo senatnega odbora — in to naj bi veljalo za količkaj večja podjetja — da pe mo-
re biti analitična davčna prijava drUt!0 »kot plod celotne registracije gospodar skih faktov, ki tvorijo življenje pod jetja. Ce -podjetnik pe more predloži1’ popolnega knjigovodstva, je nujen zaj ključek, da se knjigovodstvo bodisi t) vodilo ali da se je vodilo neredno. ' tem in onem primeru je očitno, da t6-melji davčna prijava pa golem skleP8' nj-u ip da nikakor pe ustreza; v takep primeru bo -pobuda za ugotovitev davčljivega dohodka prešla na davčrl1 urad in bo stvar davčnega obvezniK3 da ovrže z dokazi njegovo ugotovitev* Po teh obrazložitvah in smernicah senatnega odbora bo pač moral vsa8 prizadeti davčni obveznik sam zasc premisliti ip zaključiti, ali spada v vrsto majhnih ali večjih -podjetnikov, 'P pa, kako bo svoje knjige vodil, -da pride z davkarijo v navzkrižje. Ko se bo odločil, bo moral upoštevati, snuj zgoraj povedali o posledicah, v jih ima pričakovati, če s knjigami P£ bo v redu.
dr. d. s-
(Se nadaljuje)
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
,	-----j- tudi
davčni obvezniki, ki sami zahtevajo,
naj se jim višina -dohodka ugo'ovi na podlagi bilance, so namreč predpisi novega zakona, kakor bomo -spodaj videli, mnogo strožji kakor za obveznike drugonavedene kategorije, b) indiv.dua!ni lastniki podjetij:
Za individualne lastnike podjetij (razen tistih, ki smo jih zgoraj omenili) novi zakon nima posebnih predpisov o tem, da bi morali voditi še kake druge knjige razen zgoraj navedenih, in tudi ne predpisuje, kako se morajo knjige voditi. Zato velja pač zanje pravilo, da morajo imeti knjige, ki jih predpisuje civilni zakonik in -drugi zakonski predpisi, in da morajo biti te knjige pred pričetkom uporabe paginirane in koi-kovane ter da jih mora vidirati pred pričetkom uporabe in potem vsako leto sodišče ali notar. Voditi se pa morajo tako, da bodo ustrezale svojemu namenu in -po -pravilih knjigovodstve-ne stroke.
Toda, če bodo hoteli davčni uradi ravnati uvidevno, ne bodo smeli gledati z istimi očmi na knjigovodstvo večjih podjetij, ki navadno vzdržujejo posebnega knjigovodjo, ki je vešče svoje stroke, in na knjigovodstvo podjetij manjšega obsega, ki ga bo vodil neizkušen lastnik sam, morda le s prilož-
Jugoslovanski izvozniki bodo v tem letu pospeševali izvoz končanih lesnih izdelkov in pohištva izdelanega iz vseh vrst lesa. Povečali bodo prodajo desk iglavcev, bukovine, opaževine in tudi lesa za -kurjavo. Izboljšati hočejo kakovost izdelkov in skrajšata, koliko je to mogoče rok dobav. Tako bi se jugoslovanski lesni proizvodi še bolj utrdili na mednarodnih trgih.
Izvoz celuloznega lesa, po katerem zelo- povprašuje Italija, bodo povečali v tem letu v primerjavi z letom 1955, dočim se bo verjetno- zmanjšal izvoz mehkega lesa zaradi prevelikega izkoriščanja v prejšnji-h letih. Izvoz mehkega rezanega lesa je znašal lansko le-to 350.000 kub. metrov (468.000 v 1. 1954), bukovine p-a 210.000 (244.000).
merci Tirreno-Levante) siklenil-a pov^9 ti brodanine za prevoz blaga iz Geno'*6 v Levant v -naslednjem sorazmerju: ^ blago, namenjeno na Ciper za 15%, ^ sicer s 1. majem; v Lat-akijo za 15 % S 1 junijem in za tovor, namenjen v drttfj levantska pristanišča, ki so na prog81 ladijskih družb, združenih v tej konf6' renči, za 10 % s 1. junijem. Priprav!)^ jo tudi -povišanje brodarin na linij9* Jadransko morje-Levant.
POCENITEV MASLA NA
NI#
SKEM TRGU. Na severcnemškem
gu se je maslo pocenilo od 6,20 na 6-1 DM, ker se je proizvodnja v sever11* predelih Zahodne Nemčije povečala ^
1000-2000 ton. Tujega masla ni na
VELIK IZVOZ NEMŠKEGA HMELJA
Izvoz hmelja iz zahodr.onemške republike je dosegel v zadnjih letih povprečno 6.000 ton na leto, to je -sko aj dvakrat več kakor pred vojno. Od za-hodnonemškega pridelka gre okoli 40 odst. v tujino ip- 7-15% y Vzhodno Nemčijo.
gu. T-u-di Danska je znižala cene jnasl‘) od 19. aprila dalje za 1,15 Kr. p-ri ^ tako da stane zdaj dansko maslo i1® notranjem trgu 6,50 Kr. in 6,14 Kr. f0” V trgovini z Anglijo. Nemške tovarn* so zvišale ceno margarine za 8 pfe®' gov pri kg.

ZA OBNOVITEV TERMINSKE KUPČIJE Z BOMBAŽEM
Bombažna borza v Bremenu je v posebni spomenici predložila zveznemu ministru za gospodarstvo, naj bi se zopet odprla terminska borzia- za bombaž. V Nemčiji se danes sklepajo kupčije po večini pa osnovi tečajev v Severni Ameriki.
ZMANJŠANJE DENARNEGA O®' TOKA V JUGOSLAVIJI. Pod nae-lr vom »Ugodnejši razvoj-« razpravlja D11’ šan Vukovič v »Privredpem pregled -
kupni moči jugoslovanskega preb’'
POVIŠANJE BRODARIN NA PREVOZ V LEVANT. Iz Genove poročajo, da je konferenca »Ametile« (Accordo
yalstya in kreditni politiki. Pisec P1 vaja, da se je denarni obtok v J®^ slavij! v prvih treh mesecih tega le*a skrčil za 7 milijard dinarjev. — Na žaškem trgu -se je tečaj -dinarja v za^ njem čas-u zopet nekoliko zboljšal. tem ko so pred meseci na prostem gu plačevali komaj 65-70 lir za 100 %
narjev, lahko danes v bankah izmeni1
ial
diparje po tečaju 86 lir za 100 dinarji
Velo zanimanje tujcev za jugoslovansko blago
Vtisi s spomladanskega Zagrebškega velesejma
hranjevalna industrija, (industrija stekla in keramike, elektroindustrija, radio in kemična industrija.
Ta razvrstitev je v skladu z dejstvom' da je to bil sejem potrošnega blaga, medtem ko je bila težka industrija slabše zastopana. Kratkoročni krediti in okolmost, -da še ni bil izglasovan družbeni -plan ter da so bile zmanjšane investicije, so- vplivali na višino zaključkov z domačimi podjetji; ta so pokazala sicer veliko zanimanje, vendar so dober del zaključkov odgo-d-ila do zaključka bilanc in izglasovanja družbenega plana. Z druge strani pa je bilo zanimanje tujih kupcev večje za številne jugoslovanske proizvode.
Tako so se Bolgari zanimali za gospodinjske električne aparate, trgovci iz Anglije pa posebno za električne premične svetilke; Avstrijci so nabavljali škrob, Francozi nože, brivska rezila, keramiko in folklorne proizvode, Belgijci so se zanimali za elektrotehnične proizvode, Holandci pa za pletene košarice, pleteno opremo in za artikle i-z poBviniia. Predtsavniki italijanskih podjetij so kazali zanimanje za steklo, usnje, obuvala in usnjeno galanterijo. Kitajci so stopili v zvezo s proizvajalci emajlirane -posode, Poljaki s tovarnami pletenin in čipk. Trgovci iz Sirije so -posvetili največjo pozornost gospodinjskim električnim aparatom. Švede so zanimale usnjene rokavice, medtem ko so predstavniki Turčije izbirali tekstilne proizvode, nože, brivska rezila, garderobne omarice, aparate, precizno mehaniko in električne aparate za gospodinjstvo. Poleg tega so se Švedi pričeli pogajati za dobavo tekstilnih proizvodov.
Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo skušnje, ki so jih zbrali razstavljale! na tej prireditvi, Jale koristne pobude za zboljšanje proizvodov, znižanje cen in ustalitev trga.
M. V.
Za -povojni razvoj in stanje bančništva v Jugoslaviji je značilno zlasti dvoje: prvič ,da banke pove Jugoslavije nimajo ničesar skupnega s predvojnimi bankami, in drugič, da se je bančni sistem in aparat -sproti prila-gojeval spremembam y -gospodarstvu. Zato lahko ločimo -tudi več razvojnih faz bančništva v novi Jugoslaviji, od katerih ima vsaka svoje značilnosti.
Preden bi prešli na kratek prikaz razvoja bančništva v Jugoslaviji in njegovih posebnosti, bi se radi zadržali na enem razvojnem pojavu, ki mu je težko najti primere y zgodovini borb narodov za osvoboditev. Slovenski narodnoosvobodilni svet je namreč že 12 marca 1944, to je v času najhujših borb izdal odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije. Ta zavod naj bi za časa vojne opravljal funkcije regulatorja denarnega gospodarstva in vse e-misijske -posle, s čemer naj bi s svoje strani podpiral vojne napore za osvoboditev. Čeprav na videz neverje no, kot je bilo takrat marsikaj, je ta Zavod kmalu razširil svoje poslovanje po vsej osvobojeni in neosvobojeni Sloveniji. Tako je ob osvoboditvi poslovalo pet njegovih podružnic, pod njegovo kontrolo pa mnogo krajevnih hranilnic ali kreditnih zadrug, ki jim je sploh omogočil poslovanje.
Podružnice Denarnega zavoda Slovenije so bile ob osvoboditvi v Sloveniji jedro in osnova novega bančnega sistema, ki se je začel ustvarjati na ruševinah starega. V -spremenjenih razmerah je bilo to lahko, saj ni b.lo potrebno več, kot je to bilo prej, ko je bilo treba podružnice Zavoda zaradi borb -seliti s kraja y -kraj.
Kot je bilo -uvodoma rečeno, so začele y vsej Jugoslaviji takoj po osvoboditvi poslovati nove banke, -sprva organizirane po republikah. Te banke niso imele ničesar skupnega -s -starimi. Večina starih bank namreč ni dob la več dovoljenja za poslovanje druge so bile zaplenjene in likvidiran-e, nekatere pa sp prišle pod sekvesie.r. Stare banke bi pač ne mogle služiti- zahtevam in potrebam socialističnega gospodarstva'. To ima prarv v bankah močno oporo za svoj razvoj. V prvem letu po vojni in kasneje je bilo tako likvidiranih skoro 800 starih kreditnih podjetij, to je bank hranilnic in podobno.
Nova bančna organizacija izvedena sprva na pokrajinskem načelu, kmalu ni mogla več zadovoljevati -potreb ip zahtev enotno vodenega scc.alishčne-ga -gospodarstva. Postalo je namreč o-čitno, da je nemogoče na ta način pravilno plasirati sredstva- in kadre, ki jih je tu bilo -preveč, drugje pa premalo. Zato je že -pred prehodom na prvi petletni plan prišlo y letu 1946. do prve velike spojitve vseh republiških bank z Naredno banko FLRJ. Slednja je -takoj organizirala poleg -glavne trale v Beogradu in central y glavnih mestih republik svoje podružnice na vseh okrajih v državi in tudi v večjih gospodarskih središčih. Tako je končno mreža njenih podružnic presegala število 500.
Narodna banka FLRJ, ki je postala nosilec bančnega sistema in aparata v Jugoslaviji, je prevzela nase y.e funkcije v zvezi s kratkoročnim poslovanjem. Sprva je namreč poleg nje poslovala tudi posebna Državna investicijska banka FLRJ, ki je opravlja a posle finansiranja in kreditiranja investicij. Obe banki sta bili v službi planskega vodenja gospodarstva tako,
Razvoj in naloge jugoslovanskih bank
da je prva opravljala za gospodarske organizacije vse posle kratkoročnega kreditiranja po planskih načelih, ves notranji in zunanji plačilni promet; prj njej so se zbirala vsa kratkoročna sredstva in drugo. Druga pa je opravljala zopet po planskih načelih finančne posle v zvezi z gradnjami velikih objektov, ki jih je vseboval prvi petletni plan-
Kmalu se je pokazalo ,da tak bančni aparat ne more zajeti vsega, zlasti ne lokalnega gospodarstva in kmetijstva. Zato so bile v letu 1948 ustanovljene nomjinalne bamte in mestne oziroma krajevne hranilnice ter državne banke za kreditiranje Kmetijskih zadrug.
Po velikih naporih -se je bančni a-parat v Jugoslaviji kmalu utrdii tako, da je predstavljal najmočnejšo im tudi najbolj organizirano oporo pri vodenju gospodarstva. Zato ni nič čudnega, če je začela zlasti Naredna banka dobivati vedno nove naloge, tudi take, ki nimajo z bančnim poslovanjem nobene zveze. Upoštevati moramo, da je bančpi aparat v socializmu samo orodje za dosego postavljenih ciljev. Zato ni nič čudnega, če je Narodna banka postopoma prevzemala funkcije kot so izvrševanje državnega proračuna, razne kontrole, kot je devizna in druge -posle v zvezi z razdeljevanjem živilskih in industrijskih nakaznic, dokler so bile v veljavi in končno tudi družbeno kontrolo oz. e-videnco. Morda je slednji tudi s klasičnega vidika o razdelitvi bančnih poslov gledano, eden njenih najvažnejših nebančnih poslov, ki ga še sedaj o-pravlja v Jugoslaviji Narodna barka FLRJ.
Kaj je bistvo družbene evidence in kontrole? Ko -gremo iz predpostavke, da je družba lastnik vseh najvažnejših proizvajalnih -sredstev, da -sp tovarne, rudniki, trgovine in drugo las: države, je jasno, da družba — država zahteva vpogled v to, kako vsi ‘i gospodarijo tako z osnovnimi kot z drugimi družbenimi sredstvi, ki so jim poverjena. Družba mora imeti tudi vpogled v to, kako se izpolnjujejo plani, da lahko v primerih nepravilnosti takoj intervenira-. Eno izmed orodij, s katerim naj se to doseže, je omenjena družbena evidenca in kontrola preko finančnih pokazateljev V banki. Upoštevati je namreč treba, da morajo vse gospodarske organizacije imeti pri banki svoj tekoči račun, preko katerega morajo o-pravljati vse svoje finančno poslovanje. Svoje naloge, ki jih dajejo n. pr. podjetja banki morajo zato, da ji omogočajo pravilno vodenje evidence jn kontrole, šifrirati glede na namen, za katerega dajejo banki naloge —• dispozicije. Seveda mora banka v ta namen voditi za vsako podjetje posebno knjigovodsko evidenco. Kontrola na podlagi takih podatkov pi težka.
parat, kot ga y Jugoslaviji še ni bilo.
Kmalu pa se je pokazalo, da tako velik bančpi aparat, ki ni bil obsežen samo zaradi velikega š.evila podružnic, temveč in še bolj zaradi ogromnih poslov, ki jih je moral opravljati, pe bo mogel dolgo služiti hitremu razvoju gospodarstva. Vedno bolj očj.o je postajalo, da je nemogoče dovolj -elastično in pravilno obvladovati celo ne problematiko in posle, ki so se postavljaj! pred banko. Tako je postalo jas-po, da trpi delo v zvezj z investicijskimi krediti, lokalno gospodarstvo, kmetijske dejavnosti, zlasti pa zunanja trgovina, -kar vse zahteva specialno obdelavo. Najhuje pa je to, da pi bilo moči priti do nekega več ali manj popolnega sistema po kalerem bi se o-dobravalj krediti, zlasti kratkoročni. Upoštevati je namreč treba, da igrajo V socialističnem gospodarstvu v bistvu drugi elementi glavno vlogo za presojo kreditne sposobnosti kot v ka ita-lizmu, kjer je vedno odločilen predpogoj rentabilnost posla. Cesto je namreč treba kreditirati posel, ki ni rentabilen, ker obstoje v socializmu družbene potrebe in ne potrebe posameznika.
pjen pomen pa je v tem, da mora Jugoslavija z vsemi silami povečati svojo zunanjo tngoyipo, če hoče uravnovesiti svojo plačilno bilanco, ki je pasivna. .Vsi ti posli zahtevajo posebno obdelavo ip posebni strokovni kader.
INVESTICIJSKA BANKA
V kratkem lahko pričakujemo ustanovitev Investicijske banke, ki bo prevzela vse posle V zvezi z dolgoročnim kreditiranjem in finansiranjem. Obseg poslov te banke bo izredino velik, saj je znano, da dosegajo sredstva, ki so namenjena za kreditiranje gradenj, o-grompe milijarde letno, kar je razvidno iz vsakoletnega družbenega plana. Letos je n. pr. samo iz Splošnega investicijskega sklada določenih v ta namen 114 milijard, kar je le del vseh sredstev v ta namen. Pravilno plasiranje teh sredstev, kontrola njih trršenja ip seveda tudi prevzem s'arih zadev, je naloga pove Investicijske banke.
Sloveniji že zelo obširna ip bo k1®8 , popolna. Nove komunalne banke P9’ stajajo namreč povsod tam, kjer u’*’ nja Narodna banka svoje podružnic.' S krčenjem poslov postajajo naiP1'8 za Narodno banko njene številne družnice odveč ip je zdaj predvide®8, da bodo ostale le pa sedežih okiajev’® V večjih gospodarskih centrih. Za lf[ družne hranilnice in posojilnice p® c značilno, da so dosegle v Sloveniji s svojo organizacijo že zaključeno cel0*8 Ustanovile so v Sloveniji tudi posefc® Zvezo zadružnih hranilnic in posojil®18' ki ni le. njihov koordinacijski org8’’ temveč opravlja tudi bančne posle ^ sti s tem, da razdeljuje kreditni g’0*'3, kj ga dobi od Narodne banke in ki ! namenjen za kreditiranje zadružn:Stv Predvidena je še ustanovitev Po:eI ne Kmetijske banke, kar je zlasti v‘.
LIŽI®'
KOMUNALNE BANKE
Nekako vzporedno z zahtevami lo-
USTANOVITEV BANKE ZA ZUNANJO TRGOVINO
Kot rečeno, je bilo treba tako velik bančni aparat reorganizirati ,ker zahtevajo posamezne gospodarske stroke poseben način reševanja njihovih zahtev, zlasti pa je pri nekaterih nujna hitrost. Zato je bila že lami ustanovljena posebna Jugoslovanska poslovna banka za zunanjo trgovino ali k: a'ko Jugobanka. Čeprav še pi pričela poslovati y vsem predvidenem obsegu je očiten njen velik pomen glede r.a dejstvo, da vzdržuje Jugoslavija t~goyin-ske stike z nad 40 državami. Poseben
kalnega gospodarstva in kmetijskih zadružnih organizacij ter lokalnih potreb, so že lani začele rasti komunalne banke ter zadružne oz. mestne hranilni e. Mreža komunalnih bank je posebno v
no za druge republike, kjer zadrt® . štvo pi tako razvito. Vendar pa bi Pr kazana slika predstavljala nekako ^ loto in osnovo novega bančnega ta v Jugoslaviji. Temeljno je, d® * Narodna banka postala kot emisij*^ banka le regulator denarne in kre°t ne politike v državi, torej banka kot se često poudarja. Seveda pot ® tega ne bo piti lahka niti krakai/ij, prav v zadnjem času po vseh rep®® kah hite s prilagojevanjem banč®e»j aparata novim zahtevam in prik®®8 shemi.
- žj -
A. BOLKO
mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi in kemikalij0 TRST - Ul. 1 ORREBiANGA 21/11
TELEFON 31-315
SPOJITEV BANK
Brez dvoma je, da je prav zaradi u-vedbe družbene kontrole in evidence preko banke ip zaradi lažjega vodenja denarne in finančne politike sploh, prišlo v letu 1952 do druge velike spojitve bank v Jugoslaviji. Od tedaj je poslovala samo Narodna banka FLRJ s svojo široko razpredeno mrežo podružnic. Postala je ogromen bančni a-
FIERA INTERNAZIONALE Dl ZAGREB
ZAGREBAČKI VELESAJAM
7. ■ 20. IX. - 1956.
¥
7. - 20. IX. - 1956.
Uprava Zagrchačkog velesejma obavješčuje sve interesente za sndjelovanje na jesen* skom sajmu 1950., da je zadnji rok za do* stavn prijava za izlaganje
La Direzione detla Fiera di Zagreb ha Ponore di avvertire gli enti italiani interessati alla partecipazione alla Fiera entnenale 1950, che gli avvisi debbono essero inviati ontro il
15. maj 1Q5G.
Zajedno sa prijavom valja poslati i upitnibe za Katalog. Pravodobna prijava osigurava bolje nvjete izlaganja.
Interesenti, boji ješ nisu dobili pozive, neba ih bitno zatraže od
UPRaUE ZAGREMČK0G lELESAJMA, ZAGREB, SAVSKA 25
15 magrgio 1956
Assieme alfavviso dove esser trasmesso anche il qnestionario per il Calalogo.
La partecipazione italiana šara organizzata daiPICE in un padiglione proprio. Si pre-gano gli interessati italiani di trnsmettere urgentemente gli avvisi allo ISTITET0 KAZI0MLE PER IL C0MMERCI0 ESTERO - ROMA, VIA TORINO 107
JIQ Reki Vstol0 sodobno pristanišče
Iz ruševin
Se vedno mi je pred očmi prizor iz tolacHh let: neitevilnj leseni kapvi, gozd Jamborjev in križev, a na obzorju blesk Diorja. Kakor da še vedno oujeni škrl-fanje ladijskih bokov, ki se drgnejo f»ug ob drugega, pljuskanje valov med jadrnicami in hrup v luki, To je bila ^eka mojega deda. Ako prelistate sta-to statistiko, boste našli zapisano, da fe bil v reški luki y tistem čam živahen promet, ki je y letih na^večjega tazmaha dosegel 2,200.000 ton.
Poslej je krivulja na graf kcnu resnega prometa dolgo vrsto det padala in °stala na najnižji točki. Reška luka je hila sicer označena na zemljevidih, v tesnici pa je ostala samo še zemljepis-M pojem ter pi izvrševala svoje gospodarske vloge. Prve bombe, ki so po ka-Mt.ulacjji Italije padle na pristanišče, so poškodovale železniško postajo in i s&žgale petrolejsko čistilnico. Napovedale so, da prihajajo še težji časi. Ko Je leta 1945 vkorakala jugoslovanska Vojska, so lahko meščani govorili sa-‘tto še o nekdanji luki. Ostalo je le žalostno spričevalo uničevalnega besa: fiad 3.000 zrušenih in poškodovanih hiš. v luki vsaj 50 potopljenih ladij in jadrnic, vse tovarne porušene . . . Kdor io pred desetimi leti gledal te ruševi-i fte, je res podvomil, ali bodo te ulice | ^aj zopet oživele. Ni si mogel zamisliti, da se bo promet v pristanišču še kdaj dvignil do ravni iz »zlate dobe«, lit vendar je bil ta uspeh dosežep, pro-ttiet čez Reko je celo prekosil mekda-' ftjo najvišjo raven.
1 v Bil sem na Reki v času njenega mu-1 čeništva, prisostvoval sem njenemu po-' nižanju; živel sem v njej in pozneje bil 1 Večkrat na poti skozi njo y času pje-1 tega vstajenja in občutil vrtoglavo br-Zino, s katero se je na smrt ranjeno •desto dvignilo po svojem vstajenju.
1 Lahko rečemo, da je bilo reško prisla-ttišče vse na novo zgrajeno in prenre-iepo. Pristanišče še vedno dopolnjuje-’ )o, da bi lahko obvladalo promet, ki j že več let prekaša največji promet iz j Najboljših časov v preteklosti, j Danes lahko pristane ob obali reške-. Sa pristanišča hkrati 25 ladij. Moderne , hitre ladje narekujejo brzi tempo pa-klanJanja in razkladanja blaga, a prav , ^kšno brzino zahtevajo uvozna in iz-j Vozna podjetja. Tudi v čssu, ko reško ( Pristanišče ni bilo dovolj mehanizira-. Po, se delo ni ustavilo ne z-vL-čevclo. Oanes razpolaga reško pristanišče s 40 dvigali z zmogljivostjo 1,5-5 ten in me-, hanizacija se še vedno nadaljuje. V lu-J ki pomagajo tudi tri plavajoča dviga-ts, med katerimi imata dve zmoglj vost , Po 30 ton, a tretje 60 ton. Poleg tega
so v luki zgradili potrebna skladišča; površina pokritih skladišč doseže 150 tisoč ky. metrov, medtem ko se skladišča za rude, les in druge velike tovore razprostirajo na površini 200.000 kV. m. Železniški tiri dosežejo vsako obal in pomol, tako da je povsod možno direktno nalaganje z vagonov na ladjt in obratno. Pet vlačilcev (vsak z zmogljivostjo 250-600 konjskih sil) opravlja službo v. reškem pristanišču. Ladje si lahko preskrbijo pogonsko gorivo (nafto in premog )iji potrebna živila za prehrano. V kratkem dobi Reka še vrsto sodobnih dvigal za vkrcavanje in izkrcavanje množičnega blaga. Posamezne obale ‘bodo uredili kar najino-derneje, zgradili bodo tudi sodobni silos.
Leta 1954 je promet v reškem pristanišču dosegel 2,675.842 ton ,y prvi polovici lanskega leta pa 1,700.000 ton. Tako računajo, da bodo končni podatki pokazali, da se je lanski pomorski promet približal prometu Trsta v njegovi »zlati dobi« (leta 19.13 3,450.000 ton). Kako važno je reško pristanišče, se vidi že po tem, da je pomorski promet vseh jugoslovanskih luk leta 1954 znašal 5,400.000 top. Leta 1954 je v reško pristanišče prispelo 16.399 potniških in tovornih ladij; od teh 830 tujih, največ italijanskih, ameriških in grških. Ladje so prevozile poleg omenjene količine blaga gotovo tudi okoli milijon potnikov.
Poleg tujih ladij prevažajo blaco ladje obnovljene jugoslovanske mornaric« Ni treba posebej poudariti, da je bilo treba tudi v tem pogledu pričeti popolnoma znova. Jugoslovanska mornarica, ki je bila med vojno v službi zaveznikov, je bila med operacijami povečini potopljena, tako da ni Jugoslavija leta 1945 razpolagala niti is tretjino svoje prejšnje mornarice. Število ladij se je kmalu dvignilo, ker je podjetje »Brodospasi« mnogo ladij dvignilo z morskega dna ter so bile te obnovljene v domačih ladjedelnicah.
Jugoslovanska plovba ,se je po drugi svetovni vojn; osredotočila na Reki kjer je sedež Jadranske slobodne plo-vidibe (ki ima 31 ladij z 21.000 ton nosilnosti), Obalne plovidbe (33 ladij s 6.200 ton nosilnosti), Jadranske I nij-ske plovidbe (57 ladij z 19.778 bru!o-registrskih ton) in 18.232 po‘niških mest) ter Jugoslavenske linijske plovidbe.	a
Jugolinija je do nedavnega, dokler ni bila izvršena reorganizacija jugoslovanske mornarice (»Gospodarstvo« je o tem že podrobno poročalo), razpola-
gala s 54 enolami (352.388 ton nosilnosti). Med temi je bilo 20 novih ladij. Jugolinija bo v kratkem dobila še 3 nove ladje; tako bo njeno brodovje, odkar je bila izvršena reorganizacija po večini popolnoma novo.
M. V.
(Konec prihodnjič)
ll!ll!lll!llllllllllllllillllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!llllllllillll!llllll!llllllllllllll
Užitne in neužitne gobe
*	Bela mušnica (Amanita mappa) -agarico citrino - bljela i i žučkasta pu-
pavka — To goto, ki jo večkrat srečamo po gozdbvih in gtmovju, jo nabiralci gob kar radi pustijo in gredo mimo kljub njeni privlačni lepoti. Uspeva od pomladi do jeseni. Njen klobuk je po-marančastorumen ali zelenkastobel, posut z belimi luskinami. Podklobučni lističi in steblo alj kocen pa belkasti ali rumenobeli. Kocen je pri tleh hruškasto odebeljen in navadno liči v kož-nati lupini. Ima belo meso in prijeten okus, le duha je neprijetnega.
Bela polževka, polžarica (Limacium eburmeum) - lumaoa biianca - bijela pu-ževica — Srečavamo jo ob gozdnih poteh in obronkih pozno v jeseni. To je vitka, srednje visoka goba, na sli ar o-bnnjena s klobukom, ki je slonokoščene barve. Pri vlažnem vremenu je njen klobuk sluzast, od tod njeno ime. Meso ima belo in prav okusno nekoliko diši po gobah. Je primerna za juho in prikuho.
*	Bljuvna golobica (Russula eme i-ca) - colombina rossa - bijuvara — Ta
goba je podobna v mladosti pogačici, V starosti pa dežniku, ki ga je hurja obrnila navzgor. Barve je krvavorde-če, seveda, po klobuku. Srečavamo jo po senčnatih mahovitih krajih, od avgusta do novembra. Ze sam kraj v katerem raste nam da slutiti, da ni za človeško prehrano. Meso je sicer v notranjost; belo, toda duha zoprnega in okusa pekočega. Prav kmalu po zaužitju te gobe čutimo posledice zastrupitve. Zato jo ne nabirajmo!
Brezov goban, brinov ded, kapuci« ar-ka (Boletus soaber) - po cirello, albe-rello - hrapav ec, djed, pasji vrganj —
Raste pod brezami, brinjem in med i Bijem od junija do pozne jeseni- Le klobuk, ki je svetlorjave ali usnjatorjave barve, je podoben gobanom, medtem ko je kocen precej visok, od spodaj debelejši, od zgoraj tanjši in uokrit z luskinami. Meso je belo, na zraku počr-
ni, zato ni primeren za sušenje, ampak je užiten.
Bronasti goban ali brcnas i jurček (Boletus aereus) - porcino r.ero - m e-denjača — Ze ime nam pove, da je podoben jurčku, le barve je temno, jave. Pod klobukom in po kocenu je žveple-naste barve. Raste po mešanih gozdovih od avgusta do oktobra. Je ravno tako vsestransko uporaben in cenjen kakor jurček, le bolj redek je. M jegovo meso je belo, prerezano ali prelomljeno pa porumepi.
Opomba: Gobe, označene z zvezdico, so neužitne.
ll!llilllllllllllNlllllllllllll!lllllllll!il!llll!l||ll|||[|||(|||||||!lli;i!ll|]llllllll!ll!lll|[||i;il[||
Vloga sodnikov in odvetnikov
Na razpravi o družbenem planu in proračunu pred Ljudsko skupščino LR Slovenije je predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher omenil tudi, da so ukrepi glede sodstva, ki so bili sprejeti y preteklih letih, rodili velike uspehe. Sodstvo se je močno uveljavilo kot samostojna funkcija v državnem mehanizmu. Tako se je dvignila zakonitost kot eden osnovnih pogojev resničnega utrjevanja in razvijanja svobode državljana in s tem demokratičnega reda. Sodstvo se je kvalitativno zelo dvignilo; močno je zrasla njegova avtoriteta, postalo je resnično neodvisen činitelj y utrjevanju socialistične demokracije.
Dosedanja praksa je pokazala, da je sodstvo številčno preslabo zasedeno in da je še vedno premalo sodnikov. Za o bo treba povečati kadrovske zasedbe sodišč in ustanoviti še nekatera ok aj-na sodišča. Treba bo tudi poskrbeti za nadaljnjo izpopolnitev zakonodaj, ki je ponekod še pomanjkljiva in s pravnimi določbami še ne ščiti zadostno koristi skupnosti.
V zvezi s sodstvom je govornik opozoril na vprašanje advokature, »brez katere si ne moremo zamisliti uspešnega uveljavljenja sodstva kot neodvisne funkcije v našem državnem mehanizmu.« Tudi advokatura se je vzporedno s sodstvom uveljavila- v zadnjih letih v celotnem jugoslovanskem družbenem mehanizmu; vendar je ostala po svojih oblikah še vedno preveč naslonjena na oblike buržoazne družbene u-reditve. Samo to dejstvo ovira advokate, ki so pokazali ves interes, dia se vključijo v socialistični sistem. V pr,-hodnjih letih bo treba zato resno misliti na spremembe, ki bodo mogočile, da dobi advokatura v celo'; svojo' pravo mesto kot javna služba v družbenem sistemu.
Kaj nam pove proračun dolinske občine
Proračun dolinske občine za leto 1956 se na splošno le malo razlikuje od proračunov prejšnjih let, kakor tudi od proračunov drugih občinskih uprav na Tržaškem ozemlju. Razmeroma nizkim občinskim dohodkom stojijo nasproti sKoraj triKrai v«čji izcnUki, za katere mora iskati občinska uprava državno kritje, ker bi sicer že močno obremenjeno gospodarstvo ne zmoglo tako visokega davčnega bremena. Štiri petine vseh občinskih dohodkov prinašajo občinski davki, od katerih največ trošarina.
Prebivalci se bavijo s kmetijstvom, delno pa so zaposleni v tržaški industriji. Glavna pridelka sta vino in mleko. Industrijskih obratov ni, če izvzamemo kairrinolom v Boljuncu. Tudi turizem in gostinstvo sta še malo razvita, čeprav je v občinj slikovita dolina Glinščice z gorskimi stenami, soteskami in slapovi. Za izkoriščanje tega naravnega bogastva je potrebno dost; denarja, potrebne so tudi prevozne zveze in seveda časopisne in druge propagande in reklame. Vsega tega primanjkuje, kakor kaže že sam občinski proračun. Res pa je, da je celotno o-zemlje dolinske občine prekrižano z dobrimi, večinoma asfaltiranimi pes'turni, ki povezujejo še tako majhne zaselke s središčem občine.
Kakor po drugih slovenskih občinah, se tudi v Dolini na prvi pogled ugotovi, da so bilj izdatni prispevki k pre š-njim občinskim primanjkljajem koristno naloženi y razna javna dela, kakor na primer za izboljšanje javne razsvetljave, vodovodnega omrežja, javnih pip in napajališč, javne kopalnice, telefonskega omrežja, šolstva itd., itd.
Omenim naj še, da se ob robu dolinske občine, v Domju, vedno bolj širi tržaško industrijsko področje, ki je že prekoračilo občinsko mejo pa zahodu :'n se zajeda globoko v notranjost občine, Tam bodo tudi zgradili novo veliko naselje, k; bo štelo več duš kot vsa dosedanja občina. To so vprašanja bližnje bodočnosti, katerim bi moral posvečati občinski svet že danes vso svojo pozornost.
Oglejmo si zdaj na kratko dohodke in stroške, kakor jih predvideva osnutek proračuna za leto 1956:
a)	izdatkov	70,150.805
b)	dohodkov	25,577.888
Primanjkljaj	znaša	Lir	44,572.917
Predvideni dohodki so naslednji:
1.	za trošarino ter občinske
davke ipi doklade (Od tega samo za trošarino Lir 11,700,000)	20.722.321
2.	prispevek	za	javno	šolstvo 1,850.000
3.	povračilo soc. prispevkov
— dajatve	1,137.467
4.	povračila za stroške bolnišnic	1,000.000
5.	najemnine za kamnolome,
lovišča in nepremičnine	546.600
6.	raznih dohodkov	321.500
Skupno dohodkov Lir	25,577.888
Predvideni stroški (redni in izredni) so naslednji:
1.	za občinsko osebje in soc.
zavarovanje	12,607.678
2.	za vzdrževanje	šolstva	9,764.234
3.	za bolnišnice in zdravila
revežem	6,828.600
4.	za potrebe obč.	urada	6,052.500
5.	za napeljavo telefona v
Mačkovlje in Prebeng ter razširitev omrežja v Dolini jp Boljupeu	5,000.000
6.	stroški obč. tehničnega u-
rada (osebje in drugo)	3,705.786
7.	primanjkljaj uprave občinskih vodovodov	3,187.199
8.	za javno razsvetljavo u-
porabo električne sile	3,072.160
9.	za javno ‘uporabo vode ter
za napajališče y Borštu	2,501.398
10.	zdravniški konzorcij, živi-
nozdravnik m babice	2,324.980
11.	za stroške letošnjih volitev	2,028.000
12.	primanjkljaj za leto 1955	1,889.767
13.	trošarinski urad za izterjevanje trošarine	1,877.036
14.	za cestna popravila in za
nabavo novega stroja	1 821.100
15.	raznih stroškov	1,738.099
16.	za vzdrževanje obč. nepremičnin in kurjavo	1,268.604
17.	občinska knjižnica	1,200.000
18.	podpore za 'nezakonske
otroke	860.864
19.	stroški za občinsko kopalnico (oprema itd.)	845.000
20.	gledališki oder (nov)	700.000
21.	potnine in honorarji županu in obč. odbornikom
22.	za javno tehtnico
23.	vrnjena posojila
Skupno izdatkov Lir
639.030
228.000
10.800
70,153.8 5
Glavni dohodki ki j;h predstavljajo občinski davki ip trošarine, ne krijejo niti stroškov za občinsko osebje ter za vzdrževanje šolstva. Vse ostale izdatke je morala občina doslej in namerava tudi v bodoče kriti z državnim prispevkom, ki znaša letos nad 44 milijonov lir. Ce bi morala občina ta primanjkljaj kriti z izposojilom, bi seveda takoj zabredla do vratu v dolgove, medtem ko bi morala za ozdravitev proračuna naložiti prebivalcem neznos-
na davčna bremena, kar bi presegalo njihovo gospodarsko zmogljivost. Vendar bi bilo prav in koristno, da bi že zdaj dolinska ;n druge občinske uprave skrbele za skrajno znižanje izdatkov, kar bi vsaj delno znižalo visoke primanjkljaje, da se morda jutri ne znajdejo pred nepremostljivimi gospodarskimi vprašanji.
V osvetlitev že objavljenih proračunov za Trst, Zgonik, Devin-Nab-ežipo in Dolino, paj služijo naslednji podatki o primerjavi davčnih bremen na posameznega prebivalca v omenjenih štirih občipah :
Davčna obremenitev na prebivalca
znaša (v lirah):
1.	v	tržaški občini	13.023
2.	y	idevinsko-nabrežinski občini 6.491
3.	y	dolinski občini pribl.	3.900
4.	v	Zgoniku	3.348
Državni prispevek pa prebivalca (v lirah) znaša:
1.	v	Zgoniku	18.381
2.	y	Trstu	9.500
3.	v	Dolini približno	8.400
4.	y	Devinu-flSTaforežini	7.362
Skupni strošek na prebivalca je torej naslednji (v lirah):
(davčno breme in državni prispevek)
1.	v	Trstu	22.523
2.	v	Zgoniku	21.729
3.	v	Devinu-Nabrežipl	13.853
4.	v	Dolipi	12.318
Sodeč po višini državnega prispevka je občina ,Zgonik najrevnejša. V resnici je tudi tako, ker se prebivalci bavijo predvsem s kmetijstvom, in sicer na neplodni kraški zemlji.
— fon.
PODRAŽITEV SUROVIN V LONDONU
V marcu so cene bazičnih smovip napredovale, kakor se vidi iz mesečnega indeksa urada za trgovino (Board of Trade). Napredovanje znaša 0,6%; indeks je y marcu dosegel 155,8 (30. jupija 1949 — 100). Ta povišanje je v zvezi s skokom cene lanenemu 0'ju (7,5%), bakru (4,6%) ip surovemu bombažu (3,9%). 'Poskočila je tudi cepa svincu (1,5%) in cinku (1,2%). Padla je cena surovega gumija (6,9%) in sizala iz Vzhodne Afrike (5,5%). Cena materiala, ki se uporablja v mehanični industriji in tovarnah za električne stroje, je v prvem primeru napredovala za 0,9%, v drugem pa za 17%. Medenina je poskočila za 5% ip baker v palicah za 4,4%.
Poravnaile naročnino!
*
-
f
i*
a
h
k
(-
5
£
Ll
f
!<
Č
I,
3
SPLOŠNA PLOVBA
KOPER
SEDEŽ PIRAN
Predmet poslovanja; pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek; Ljubljana - Tel. 23=147 Komercialni oddelek: Ljubljana ~ Telex 03-185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
LA GORIZIA1V A
G0RIZIA - VIA DUCA DA0STAN. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo

IMPORT - ILVUOUT
d. d.
Vseli vrst lesa, trdili goriv in strojev za lesno Industrijo
THST - Sedež : ni. Cicerone 8/U - Telefon: ul. Cicerone 30*14 - Scalo Legnami »C71C
^uldha
SILA JOŽEF
Uvoz	\zvoz
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les. jamski les in za kurjavo
^RST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
JUGOLINIJA
RIJEKA - Poštni predal 379 M«grami:	Telefoni j
^GOLINIJA - RIJEKA	26-51, 26-52, 28 53
Teleprinter: JUG0LIIVIE 02526
VZDRŽUJE REDNE RLJGOENE IN POTNIŠKE PROGE
Z/N3 JADRAN — SEV EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec HRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
^stopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LDZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tet: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l
TVRDKA
KNEZ WAETER
IVIABR EŽIKd
Vam nudi:
Šivalne stroje Singer Radioaparate Philips Kolesa Legnano - Wolsit in druga
Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele. Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kotdarila za Jugoslavijo po znižani ceni IBCOBUAEUB - Tulefon 22-523

Gostilna ...
g £ -» -j T,*
f/ib, S ul. carducc! ii
1'^

Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
-siCma.=-
IMPORT
EXP0RT
TRST - TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni Uradi št. 84-252 privatno 26-364
TVRDKA
IMPORT-EXPORT
ZASTOPSTVA IN KOMISIJE
Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in druge države
TELEGRAM :	SICMAMARE
Trst - Ul. Torrebianca 19
Tel. 37-839 P. 0. B. 384
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
„Gondrand“
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
JRANS - TRIESTE" s. a r.
TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode LIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
-SMDARO-
SREDICI J SK^ TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 98-847
SCALO LEGNAMI -PROSECCO
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADuPEDIT
ISTA"
TRST. II. CMICC115 • TEL 29-85G
Bogata izliira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
POTOVALNI URAD
Adria Portorož
Tel. št. 12
Filiala Koper tel. 64 Menjalnica blok Škotije
TV
Hotelske sobe, prodaja vseh vrst vozovnic, izleti po morju in suhem, služba menjalnic in potnih listov
I.E.U1T.
IMPORT-EXPORT
Trst-Trieste - Via F. Filzi 23
Tel, 29-970 Telegr. lELMAT-Trieste
Kupuje: odpadke metala, les za predelavo in kurjavo. P.r o'd aj a: stroje in tehnične predmete.
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica = Ul. Croce 4
Teleion pisarna 34-97 „ dom 20-70
Golob Jvo
GORICA - TrgE. DE AMICtSl Telefon 21-38
Prodajo in izVaža nadomestne dete in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa
Javor
I> i v le a
Z UBRATI;
v Pivki
Ilirski Bistrici Prestranku, Baču
m POSLOVALNICAMI:
v Ljubljani Zagrebu in Beogradu
IMPORT - EXPORT
.SUMIJMIE'
Ljubljana - Čopova št. 50
Tel. 23-303	Tel. 23-303
izvaža: sveže sadje in zelenjavo ter sadne izdelke uvaža: agrume in kolonialno blago
IZVAŽAMO
]D HLiM Fk T	KE
ribje konzerve v olivnem olju. Sardine, fileti, tuni, skuše, papa-line i. t. d.
V svetovnih znamkah :
Medaillon, Istra, Dalma, Adria, Arena, Moresba, Consue, Opatija i. t. d.
Slane sardele in sardelna pasta. Morske gobe in korali.
Zagreb - Jugoslavija = Trg Republike 8
JUCrORIBA
EXPORT	IMPORT
S P Ij © S M A
TRGOVSKA
UVOZ		
	IZVOZ	
KOPER
(CAPODUSTRIA)
TEIiEFOST 48 In 100
ZASTOPSTVO ZA TRST:
ADAMIČ
UL. VALDIRIV0 13, tel. 28 449/31-996
KMETOVALCI IN VRTNARJI. OBIŠČITE NAS I
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - 'Irte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine
Zadružna hranilnica in posojilnica
z. z. z n. j. Koper
s podružnicami v Postojni in Sežani
Trgovsko podjetje za prevoz z lesom in gradbenim materialom
BOR
K OP IL R (postaja)
Telefon štev. 90
izvaža vse vrste lesa ter vrši kvalitativni in kvantitativni prevzem
vseH vrst lesa v F. L,. R.. J. za domača in inozemsKa podjetja
______________________

Stran 4
QQSFOf>ARS£EVO
Petek, 4. maja 1956
■ti
s
Po Soški dolini v «planinski raj»!
Kdor 'koli premišlja v tem času, kam bi krenil na nedeljski izlet ali morda za nekaj dni, si ubija glavo po nepotrebnem. Odločitev je preprosta: V Soško dolino seveda! In zakaj prav tja in zakaj prav spomladi? Vrsta razlogov govori za to.
Keka Soča izvira sredi Julijskih Alp
V	visoki alpski dolini Trentj. Po' mestoma ozki, drugod' nekaj širni dolini se prebija med gorskimi hrbti proti jugu, proti morju. Pri Gorici stopi na Goriško polje in se pri Tržiča izliva v Jadransko morje, niti ne 70 'km stran od izvira. Na tej kratki razdalji se menja pokrajina, se spremeni podnebje, so drugačni 'ljudje. Soška dolina združuje in povezuje dva ekstrema: Zgornji tok Soče je vklenjen med gorske velikane, kot so 'Triglav, Mangrt, Kanili in Krn; med njimi si išče reka pot po globoki dolini. Zrak je tam oster in svež, to je področje gorskih pašnikov, domovina znamenitih gorskih vodnikov in mnogih divjih lovcev. Ob spodnjem toku Soče pa je gričevje, kamor sega vpliv bližnjega morja. Tu rastejo mandlji in češnje, breskve in fige, tu uspeva vinska trta, ljudje so veseli, šagarvi.
Kdaj pa je razlika med obema skraj-nostima, med divjimi gorami in sončno Goriško, največja? Kdaj je pot po Posočju najbolj zanimiva in najlepša? Prav gotovo spomladi, ko so gore še vse vkovane v led in sneg, na Goi iškem so pa mandlji že odcveteli, cvetejo in morda že dozorevajo češnje. Tedaj lahko v enem dnevu napravimo izlet iz pomladi V zimo in spet nazaj v pomlad. In ima ta izlet vas povabimo!
Svojo pot začnemo y Gorici, kjei prestopimo majo- Smo y starem gori-škem predmestju, v Solkanu, ki sto.i na prehodu z Goriške ravnine v Soško dolino. Soča teče tu stisnjena med Sabotin in Sveto goro, vrhova, znana iz bojev V prvi svetovni vojni. Preko nje je v drznem loku zgrajen znameniti solkanski železnišik most. Prvi kraj ob Soči navzgor so Plave. Tu se od.epi cesta y Brda, kamor je sicer enostavnejši dostop naravnost iz Gorice. Brda ,so gričevnat svet, ki navzdol polagoma prehaja y Furlansko nižino. Znana so kot sadonosno in vinorodno področje. Kaj je bolj privlačnega, kot zobati na Kojskem češnje ali piti v Medani zlato rebulo pa pri tem poslušati zgodbe zgovornih Bricev-
Navzgor ob Soči je Kanal, izredno slikovito, v mediteranskem slogu g a-jeno mestece tik nad Sočo. Tu še rodi vinska trta in še uspevajo lige. Pri Ci-ginju se PPt cepi: Lahko gremo po kra. ši naprej, bolje pa je napraviti kratek ovinek do Mosta na Soči. Soča je tam zajezena za hidrocentralo y Dohtarju
V	jezero, ki še povzdiguje lepoto pokrajine. Kopališče, čolnarna, možnost ribolova, vse je tu na razpolago za počitek. Lahko sicer napravimo skok po
Slovenija
Vabi m-srt!
■ ;■
iliiSKbS
HOTEL »PLANIKA« - AJDOVŠČINA
ima lepo opremljene sobe s tekočo mrzlo vodo; nudi prvovrstno domačo hrano in pristna vina.
HOTEL »KRN« - TOLMIN (kat. C) razpolaga z 41. udobnimi ležišči; nudi penzion od din 720 do 750.
HOTEL »PLANINSKI OREL« - TRENTA (kategorija B)
udobno urejen hotel s tekočo toplo ip mrzlo vodo v sobah; izhodiščna točka za visokogorske ture.
GOSTISCE »SOČA:: - SOČA leži y prekrasni skalnati dolini Soče in nudi gostom prijetno domačnost.
HOTEL »SABOTIN« - NOVA GOBICA
ima 15 moderno opremi j enih sob s tekočo vodo, lepo restavracijo z velikim vrtom. Cena penziona od 880 do 900 din.
HOTEL »SOČA« » KANAL OB SOČI
leži v izredno slikovitem', v mediteranskem slogu grajenem' mestecu tik nad Sočo. Nudi penzion od 550 do 600 din.
HOTEL »ZVEZDA« - KOBARID
nudi 10 prijetno urejenih sob, prvovrstno domačo kuhinjo in dobra vina po zmernih cenah.
HOTEL »GOLOBAR« in HOTEL »KANIN« - BOVEC
stojita v turističnem središču Soške doline, ki je izhodišče za d\e n&jlep-ši dolini v Julijskih alpah: Trenta ii (Koritnica. Nudita penzion ol 700 do 850 din-
GOSTISCE »MANGRT« - LOG POD MANGRTOM
y lepi alpski vasi in prijetnem letovišču. Izhodišče za Mangrt, kamor pelje pajvišja alpska cesta v Jugoslaviji do višine 2.072 m. Penzion od 700 do 800 din.
dolini Idrijce in proti Cerknemu ali po Baški grapi pod Crpo p.ist in Porezen, ne prvega, ne drugega nam ne bo žal, vendar nas čaka še veliko lepot. Zalo moramo naprej ob jezeru v Tolmin, središče zgornjega Posočja. Tolmin je še tipično pnimonsko mesto, za slikovito ozadje pa so mu že vrhovi Julijskih Alp. Nekoč so tu gospodovali Goriški grofje, tod je bila domovina; tolminskih, puntarjev. Tolmin je izhodišče za izlete po dolini 'Tolminke navzgor proti Bogatinu in na Knn. Nedaječ stran drži čez globoko tesen Tolminke Hudičev most, tik nad njim je Zadlaška ali Dantejeva jama.
Onstran Soče leži ob glavni cesti kraj Volče, tolminska prafara, znana po zna. meniti cerkvi v romanskem slogu iz 11. stoletja s freskami iz 16. stol. in po gotskem znamenju z vodnjakom iz .15 stol. Od Tolmina do Kobarida je Soška dolina široka, nad njo se dviga po gorje Krna. Vrsno pod Krnom je rojstni kraj »goriškega slavčka« Gregorčiča. Kobarid leži ob stičišču Soške in Nadižke doline, tu je potekala v prvi svetovni vojni fronta, o čemer priča še danes grobnica nad mestom. Kobarid ima ob Nadiži nav dol preko mejnega prelaza pri Robiču neposredno zvezo s Čedadom in Vidmom.
Nad Kobaridom se začne cesta hitro dvigati, .daleč spodaj ostane Soča ki v hitrem in divjem toku spodjeda velika melišča in ustvarja sotesko. Nepozaben je pogled s ceste na Krp. Prispemo v Srpenico, zadnjo vas, ki ima hiše grajene v sredozemskem slogu, tako da ima človek vtis, da je še vedno nekje na Krasu ali na Goriškem, čeprav je že sredi gora. 'Naslednja vas. Žaga je popolnoma drugačna na pogled. Hiše niso več tako stisnjene, krite niso s korci, ampak s skodlami, ostrešja so visoka. Izginil je zadnji videz Mediterana, prišli smo y Alpe.
Pred nami se dviga masiv Kanina, izpod njega šumi tik nad cesto ogromni slap Boka, poleg ceste se vijuga zelena Soča med belimi prodovi. Prihajamo v Bovec sredi širše kotline. Nad njim 'Se dviga Rombon, za ozadje mu
je šilasti Svinjak — bovški Matterhom. Bovec je turistično središče Soške doline, ima vrsto hotelov ter je izhodišče za dve najlapši dolini v Julijskih Alpah: za Trento in Koritnico.
Ce za Bovcem zavijemo po desni cesti, gremo ob Soči navzgor. Dolina je ozka in skalovita razširi se le ob iztoku Lepenje, idilične doline, kjer gre pot do Krnskega jezera ip na Krn. Vozimo se ob Soči, občudujemo njeno srna ragdnozeleno barvo v nasprotju z belimi melišči, njen divji, razpenjeni tok. Ce se za trenutek ustavimo, zagledamo v njej polno postrvi, in to kakšnih. Idealna je priložnost za ribolov. Pred nami je Trenta, dolina med Triglavom in Jalovcem kjer izvira izpod Mojstrovke Soča v močnem slapu. Ustavimo se bodisi Na Logu, od koder gredo planinske poti po dolini Zadnjici pa Triglav ali do Križkih jezerc pod Razor-jem, bodisi pri cerkvi v domu gorskih vodnikov Tožbarjev. Sem je hodil na svoje neštevilne ture ip med prijazne Trentarje znani alpinist, Tržačan dr. Julius Kugy. Po njem' se danes imenuje aipinetum Juliana, nedaleč naprej pa mu je bil postavljen spomenik. Cesta se začne zatem vzpenjati in po mnogih serpentinah doseže prelaz Vršič, kjer se prevesi v Savsko dolino proti Kranjski gori.
Druga dolina od Bovca naprej je Ko-ritnica, y njej leži Log pod Mangrtom, mirna alpska vasica in prijetno letovišče. Za njo se dvigajo Loške stene pa Jalovec in Mangrt. Cesta pelje naprej preko Predela V Rabelj in Trbiž, mi pa zaključimo izlet pod vrhom Man-grta. Tja namreč pelje najvišja alpska cesta v Jugoslaviji do višine 2072 m. Razgled je nepozaben: Ne le bližnja Jerebica in Kanin pa dolino Neyejo in Viš ter Montaž, videti je tudi Dolomite ip Grossglockper, tik pod sabo pa kot dve zeleni očesci dvoje Mangrtiskih jezerc. Ko človek gleda take lepote o krog sebe, pozabi na povratek in bi kar ostal v tem »planinskem raju«.
Prot. PLANINA J.
Kriza (mu v tržaški trgovini z znamkami
S takimi in podobnimi izjavami po jaspjuje trgovec z znamkami današnje stanje trgovine te vrste V Trstu. Kakor je kriza zajela splošno vse gospodarsko življenje, tako je tudi v trgovini nastal zastoj, ki resno ogroža obstanek nekaterih solidnih in še pred kratkim dobro tekočih trgovin, ki so lepo us^ e-vale za časa Zavezniške vojaške uprave, katera je izdajala svoje znamke. Tedaj je 'Svobodno tržaško ozemlje veljalo kot posebno filiateibtičnp podreč-je s precej razvito notranjer ip zlasti zunanjo trgovino. To je danes prenehalo, ostali pa so visoki davki ip takse, odmerjeni po prejšnjem cve očem prometu. Kriza je tako resna, da je neki trgovec že likvidiral; neki drugi se je preselil v Rim, medtem ko se tretji pripravljajo na tiho likvidacijo, to je na »začasno zaporo« lokala zaradi pičlega prometa in zaslužka.
Zelo hud pritisk izvaja na trgovi o z znamkami tudi prevelika konkurenca. V Trstu je preveč filatelističnih trgovcev, ki se redno pečajo s trgovino z znamkami. Vseh je enajst, dočim so v Bepetkah samo štirje, v Veroni eden, a v drugih mestih največ po dva do štiri. Edino v Rimu in Milanu jih je v vsakem mestu okoli 20 do 25. Kriza torej uničuje tudi filatelistično trgovino. Nikakšnega upanja pa ni pa izboljšanje.
Vzroki so, kakor smo videli, v prvi vrsti v spremembi političnega položaja na Tržaškem ozemlju, ki je poleg vsega povzročila hudo borbo za obstanek med številnimi konkurenti. Nato so javne dajatve vseh vrst. ki ne ustrezajo novim razmeram .Pravi trgovec z znamkami, to je poslovni človek, ki ima svoj lokal, svojo tvrdko, morda tudi pomožno osebje, in je registriran ter se s to trgovino peča poklicno ip ima potrebno strokovno znanje, plača sledeče davke; 5% davka na poslovni promet (IGE) pri nakupu znamk in 3% pri prodaji, davek na čisti dobiček (do hodnino - ricchezza mobile) po posebnem ključu davčnega urada ter 4% dopolnilnega davka. Poleg teh davščin sc še mestne dajatve kakor družinski davek, davek na dobiček, iaksa pa zunanjo razsvetljavo' lokala ter za odnos smeti. K tem javnim dajatvam pa je prišteti še posebne režijske stroške, kakor n. pr. za razsvetljavo, telefon, najemnino, čiščenje lokata in izložbe, socialno pomoč, za Društvo slepih ip invalidov itd-
Mimo redne trgovine v lokalih je precej razvita tudi zamenjava znamk po klubih, kakršen je Slovenski filatelistični klub L. Košir, in na rednih sestankih po barih in kavarnah (Faforis in Štern), kjer se filatelisti redno sestajajo in izmenjujejo znamke, ki eo jim za zbirko potrebne. In šele, če jih tu ne dobijo, se obrnejo na trgovca. Precej znamk prodajo tudi trafikanti in pa posebni zakotni prodajalci, ki svoje večkrat malovredno blago nudijo po hišah. Resen filatel st bo seveda t koga ponudnika zavrnil, ker mu 'Zajamčeno pristno blago more nudili le pravi trgovec. Mnogi začetniki pa le nasedajo takim precej številnim prodajalcem, ki ne delajo samo konkurence, ampak tudi kvarijo trgovino s slabo
kvaliteto znamk in falsifikati. Takšna trgovina je danes v Trstu zelo razslojena ip močno otežujejo solidno poslovanje.
'Poleg teh specifičnih pojavov pa je še splošni pojav pomanjkanja denarja. Mnogi se dvakrat premislijo, preden vložijo svoj denar v znamke, m to kljub veliki ljubezni do njih. Denar potrebujejo za življenjsko nujne stvari, znamka pa je za marsikogar že razkošje Vsega tega še pred 'dobrim letom ni bilo.
Za katere znamke je največ zanimanja? V prvi vrsti so iskane, izvzemši domače znamke, izdanja Švice, Nizozemske, angleških d°mihijonoy, Zahodne Nemčije, Avstrije, Izraela in Egipta, ki jih zbirajo zahodni filatelisti predvsem zaradi stalnosti valute in cep ter solidnosti izdapj. Precejšnje povpraševanje je nastalo za Stalinove znamke, ker se filatelisti boje, da bodo vzete iz prometa, kakor se je že zgodilo v Vzhodni Nemčiji z peko znamko s Stalinovim likom. Ce bi se uresničila taka predvidevanja, bi utegnila vrednost takšnih znamk znatno poskočiti zaradi večje redkosti. Tako bodo na koncu koncev še najviše cepili Stalina — filatelisti.
Tuji filatelisti iščejo pri pas zlasti takozvane »tematske« znamke. To so znamke, ki predstavljajo določena področja iz živalstva, rastlinstva, spo ta glasbe, ladjedelništva ali znamke z verskimi motivi ter narodne noše. Nadalje so iskana izdanja Rotarv, UPU snno Mariano, desetletnica Združenih narodov itd.
Pred Londonskim sporazumom je bil živahen promet z bivšo cono »B« in Italijo. Danes je trgovina z jugoslovanskim tržiščem precej omejena zaradi visokega službenega tečaja dinarja in nihanja cen, čeprav so jugoslovanska izdanja lepa in pa umetniški višini Koristna bi bila revizija dosedanje e-misijske in prodajne politike, k čemur bi »Jugofilatelija« lahko prispevala v precejšnji meri.	V. J.
POLITIK IN NOVINAR
Na zborovanju Zveze komunistov Hrvatske v Splitu je Ljubo Prvan govoril o gledišču, ki ga je treba zavzeti nasproti tisku. Izrazil je mnenje, da bi morali časnikarji še ostrejše kritizirati posamezne nezdrave pojave; seveda bi se pri tem morali zavedati svoje odgovornosti in vloge javno pol.tič-pega delavca. Treba je menjati dosedanje odnose nasproti krajevnemu tisku in tega podpreti. Se vedno se dogaja, da morajo časnikarji, ki bi radi pisali o določenem vprašanju, prosjačiti za podatke, kakor da bi to bila miloščina. Se vedno se dogaja, da se imajo mnoge stvari za tajne, ki V resnici niso, medtem ko so novinarjem potrebne informacije, da bi lahko pisali, kritizirali ali podčrtali pozitivne stvari. Dobro bi bilo poklicati časnikarje pa razne sestanke in jih seznaniti z raznimi vprašanji. Tako bi se seznanili s problematiko posameznih sektorjev družbene dejavnosti. Ob takšnih priložnostih bi jim lahko prišepnili, o čemu naj pišejo in kako naj pišejo. Na tej osnovi bi morali novinarji kot politični delavci prevzeti neodvisno odgovornost.

PROPAGANDA ZA TURIZEM V ŠOLAH. Pokrajinska ustanova za turizem v Bellunu je založila knjižico o lepotah pokrajine, ki sta jo napisala .dva domača učitelja. Knjižico bodo razdelili brezplačno učencem v osnovnih šolah, da bi se seznanili s korist-mli turizma.
PO CESTI IZ LJUBLJANE NA BLED je 54 km, v Bohinj 83 km, v Vršič 98, Bovec 136, Postojno 55, Koper 128, Portorož 143, Opatijo 120, Kamniško Bistrico 33, Logarsko dolino 77, Rogaško Slatino 107, Ptuj 153, Maribor 179, Novo mesto 77 in v Zagreb 158 km.
SOVJETSKI TURISTI V JUGOSLAVIJI. Te dni pričakujejo prihod v Jugoslavijo 770 sovjetskih turistov, ki bo do ostali v jugoslovanskih letoviščih 15-20 dni. »Putnik« je organiziral zanje krožna potovanja Beograd-čr-no-gorsko Primorje - Reka - Zagreb-Beo-grad. Doigovor je bil sklenjen s »Pu-tnikom« in sovjetsko tumilstično agencijo »Inturist«, ki jo vodi Ankudinov.
LEPOTE JUGOSLAVIJE. »Veličastne črnogorske planine so napravile name naj lepši 'Vtis, posebno okolica Dovčema, potem izredna lepota dalma tinske obale, Istra in Julijske Alpe s svojimi jezeri. Miločer in Sv. Stefan so pravi biseri Jadrana, Opatija prijetno počivališče, Bled idlillično mestece, a prav teko tudi Kotor. Ne, od vseh je najlepši Dubrovnik, toda nobeno izmed omejenih tunistiiičnih mest ne zaostaja v ničemer za tujimi. CVVilliam Berry, glavni tajnik Ameriškega avtomobilskega kluba American Automobile Touring Albance).
15 MILIJARD LIR OD TURIZMA. Predsednik Ustanove za turizem v Benetkah dr. Valmarana. je izjavil, da je lansko leto turizem vrgel Benetkam okoli 15 milijard lir.
V ANGLIJI NI PROSTORA ZA AVTOMOBILSKE IZLETE. »Automobile A&sociatiom« ceni, da bo letos okoli 150.000 Angležev z 'avtomobili odšlo v tujino na počitnice. Avtomobile bodo prepeljali po morju ali po zraku. I Z avtomobilom bo zapustilo Anglijo 4-krat več turistov kakor lansko leto. Menijo, da je tega kriva gneča na angleških avtomobilskih cestah. Turisti pojdejo predvsem v Francijo, Španijo in Avstrijo.
LETALSKE PROGE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Od junija dalje bo uvedla JAT — Jugoslovanski aero-transport letalsko progo Beograd-Za-grelb-Milam In Beograd-Rim. Zveza B eo grad-Z agreb-Milan bo tedenska; prvo jugoslovansko letalo na tej .progi bo odletelo iz Beograda 5. junija. Uvedli so tudi sezonsko progo Beograd Dubrovnik-Rim, in sicer dvakrat na teden od 15. junija do 15. septembra.
AMERIŠKI TURISTI V EVROPO Z LETALI. Znana ameriška družba za letalski promet Pan American World Aiirways je objavila, da je dala na razpolago 100.000 prostorov na svojih letalih v mesecih juniju, juliju in avgustu 'ameriškim turistom namenjenim v Evropo, to je za 20 % več kakor v prejšnjem letu. Prostari, ki jih nudi P.A.A., predstavljajo' 25 % vseh prostorov za prevoz čez Atlantik, ki so jih dale na razpolago ostale družbe Skupaj, Na podlagi iteh podatkov predvidevajo, da bo z letali prišlo v Evropo 400.000 ameriških turistov. Ker računajo da .porabi v Evropi vsak turist okdli 400 dolarjev, bo samo letalski ameriški turizem prinesel Evropi 160 milijonov dolarjev ali 100 milijard lir.
Med Italijo in tujino
SPROSTITEV ITALIJANSKEGA UVO-
ZA Z DOLARSKEGA PODROČJA
Z ministrskim odlokom' z dne 29. UT., ki je bil uveljavljen 7. aprila, je bila izdana nova tabela »A Import«, ki pred stavlja seznam tistih artiklov, ki se lahko uvozijo čez carinarnico pro'i plačilu na izvoznem in rimesnem deviznem računu iz tistih dežel dolarskega področja, s katerimi m y veljati kak poseben plačilni sporazum.
Liberalizacija uvoza je bila s tem odlokom znatno razširjena in bo obsegala sedaj namesto do-sedanjih 25% ka^ 40% italijanskega uvoza iz ZDA; tud V odnosu s Kanado bo sprostitev znatna.
Zlasti je bila liberalizacija razširjena na številne proizvode kemične in farmacevtske industrije, na surove pe-krznarske kože, na razne vrste proizvodov lesne industrije, pa Imterje ter na razne, poimensko naštete orodne stroje, na računske in druge pisarniške stroje ter razne aparate.
PROIZVODNJA ALUMINIJA V ITALIJI NARAŠČA. V letu 1955 se je proizvodnja aluminija v Italiji še nadalje dvignila. Znašala je 61.698 ton; tako se je v razdobju 1946-1955 dvignila od 11.000 na 61.700 ton. V primerjavi z letom 1954, ko so proizvedli 57.197 ton, se je lanska proizvodnja dvignila za 7,8 °/o.
List iz slovenske gospodarske zgodovine
Pomen vode v slovenskem gospodarskem razvoju 1
(0b knjigi prof. Strune : ,.Vodni pogoni")
Na pragu novega leta je izšla v Ljubi Ijiani knjiga, ki je vzbudila doma in po svetu veliko pozornost. Doma zaradi tega, ker imamo Slovenci le še prav malo knjig, posvečenih naši gospodarski zgodovini, in doslej še nobene, ki bi obravnavala pomen vode in njenega izkoriščanja y našem gospodarskem razvoju; v svetu pa predvsem med strokovnjaki, ki jih 'to vprašanje za rima in ki med dosedanjimi viri v tujih jezikih niso našli objektivnega opisa o gospodarskem razvoju na naših tleh od najstarejših časov do danes. Knjiga o vodnih pogonih pa Slovenskem, ki jo je napisal prof. inž. Albert Struna (v izdaji Tehniškega muzeja Slovenije ia založbi Litostroja v Ljubljani, str. 4501 si prizadeva izpolniti obe ti vrzeli; saj najdemo y njej razen zgodovinsko-rnz-vojne podobe vodnih pogonov, čemur je posvečeno predvsem tretje poglavje (Zgodovinski razvoj vodnih pogonskih strojev), tudi bogato ilustrirano zbirko gradiva o gospodarskem razvoju na slovenskih tleh sploh. To je avtor skušal še bolj ponazoriti s topografskim prikazom paše obrti in industrije rd prvih začetkov do danes (z abecedno razvrstitvijo vseh gospodarsko pomembnih slovenskih krajev ne glede na sedanje državne meje), v tem ko je za tujce dodan še zelo izčrpen povzetek v francoskem jeziku s francoskim seznamom objavljenih fotografij.
DOKUMENTI 'NASE TEHNIKE
Tehniški muzej. Slovenije je s to knji-go dodal svojim dosedanjim publika«, jam, ki jih izdaja y zbirki »Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije« in v kateri so med drugim izšle doslej zanimive razprave o slovenski peči, idrijski »kamšti«, klavžah nad Idrijo itd., v pripravi pa so še druge, pomembno delo z obsežnim gradivom za našo gospodarsko zgodovino. S tem je ta ustanova, ki smo jo Slovenci dobili šele po drugi svetovni vojni, najlepše izpričala potrebnost svojega obstoja in ko istnost svojega dela. Namen Tehniškega muz:-ja je namreč »širiti in poglabljati spoznavanje in razumevanje razvoja proizvajalne in predelovalne tehnike na o-zemljn LR Slovenije«. Ta svoj namen pa dosega z zbiranjem in urejanjem zgodovinsko pomembnega tehniškega gradiva vseh vrst s potrebno' dokumentacijo (zadevne zbirke ima lahko tudi v krajih izven Ljubljane kolikor so posebno značilne za tehniški razvoj posameznega kraja ali pokrajine), z znanstvenim proučevanjem zgodovinskega tehniškega gradiva, z izdajanjem znanstvenih m poljubnih publikacij s področja razvoja proizvajalne in predelovalne tehnike itd. Lahko rečemo, da je Tehniški muzej na Slovenskem pr v
Sodobno čišoeoio želoznišl vagonov
Uprava nemških železnic je zgradila na postaji v Monakovem prvo mehansko napravo za čiščenje vagonov. Dočim obratujejo v Zapadni Nemčiji številna podjetja, ki so specializirana v iz. Piran ju avtomobilov z zelo učinkovitimi mehaničnimi pralnimi napravami, uporablja uprava nemških železnic v ta namep še vedno človeško silo. Ravnateljstvo postaje v Monakovem. je pa u-vedlo na tem področju nekaj novega; po lastnih načrtih so zgradili napravo, ki y kratkem času temeljito opere veliko število železniških vagonov.
Naslednji vzroki so prisilili upravo monakovske postaje, da je postavila čistilno napravo: kratkotrajni postanki osebnih železniških vagonov na slepem tiru, racionalizacija obrata, znižanje stroškov, želja po čim temeljitejšem izpiranju zamazanih vagonov, primanjkovanje čistilnega osebja.
Ce pomislimo, da potuje skozi mona-kovsko postajo vsak dan nad 900 osebnih vlakov, je razumljivo, da postane tudi čiščenje vagonov problematika železniškega prometa. Izpiranje vagc,-nov se vrši v več stopnjah. Najprej pe-rejo spodnjo stran vagonov. Po tri vagone brzega vlaka zapeljejo nad betonsko izpiralno plošča, y kateri so vgrajene šobe; iz teh prične brizgati voda, ko je bil zapeljan nad nje vagon. Hkrati izpirajo delavci z brizgalkami stranišča. Le šest delavcev je potrebnih, da ia naprava opere spodnjo stran treh vagonov v petih minutah.
Dočim se razvija ta pastopek pa prostem, opravijo nadaljnje čiščenje vagonov na pokritem prostoru. Medtem ko se pomika vagon s hitrostjo 0,2 do 0,25 metrov na sekundo po »iZpiradnem tiru«, izvedejo na njem številne čistilne postopke. Najprej odstranijo z zunanjih sten močno sprijeti prah. To opravijo brizgalke, ki z močnim curkom oblijejo površino vagonov s posebnimi kemičnimi čistili. Zatem zavozi vagon med vrteče se krtače, ki se močno -oklenejo stepe vagona. Medtem ko kr-
krepko zaoral v to ledino, na kateri nas čaka še mnogo dela.
Prizadevnost Tehniškega muzeja je z založbo Strunove knjige vsestransko podprl »Litostroj«, ki z zalaganjem najbolj potrebne strokovne literature s področja strojništva, kjer je pomanjkanje slovenskih virov še vedno tako občutno, po svoje pomaga mašiti vse te vrzeli. Njegov »Strojniški priročnik« ki je v priredbi prof. inž. Krauta' izšel lani, je že razprodan. Skupaj z Društvom strojnih inženirjev ip tehnikov izhaja od lanskega leta »Strojniški vestnik«, ki ima 'tudi posebno prilogo o delu ip življenju Litostroja. S proizvodi te velike tovarne y neposredni zvezi pa je prav najnovejša Strunova knjiga o vodnih pogonih, ki nam med drugim dokazuje, da je tradicija izdelovanja turbin pri pas daljša kakor si sami mislimo. V tem pogledu bo Struno-va knjiga poučna tudi za tujce, ki o naši gospodarski dejavnosti v pre: oklesti sploh nimajo prave pre:’s ave.
Poučna pa je ta knjiga predvsem za pas. Kratek sprehod po njeni vsebini nas o tem brž prepriča. Nekaj avtorjevih uvodnih in zaključnih misli kar sili k objavi tudi na tem mestu.
RUDE, GOZDOVI IN VODA
Tri elemente — rudo, gozdove in vo do — je dala-narava y roke bistremu ip marljivemu narodu — našemu človeku, ki je nato skozi stoletja z umom in rokami začel pisati zgodovino slovenske industrije ip jo potem nadaljeval. Ta znamenita knjiga pa še ni končana.
Prebivalci današnje slovenske zemlje, Kelti, Slovenci ali kdor si bodi, so prav gotovo pridno delali v železarstvu. Noriško železo je slovelo že dolgo pred rimskimi časi. Topilnice na Gorenjskem so z železom zalagale druge de žele — predvsem Italijo — že mnogo stoletij pred našim štetjem. Po propadu rimskega imperija v petem stoletju je starodavno rudarstvo in fuži -ar-stvo pri nas zastalo za več stoht Kje ip kdaj so se Slovenci priučili fužina c-skih veščin, bo pajbrž os'alo neraziskano, vendar je veliko vredna ugotovitev, da so — leta 712 (?) — Siovanj (Ven-di) obnovili rudne jame v Eisenerzu na Zgornjem Štajerskem ,ko so z juga prišli v one kraje. To dokazujejo imena raznega orodja in rudarskih postopkov, pa tudi krajev, ki so ohranjena.
SEST PLAVŽEV V FRANCOSKIH ČASIH
Zgodovinski podatki se potemtakem ujemajo y tem, da je bilo v slovenskih deželah rudarstvo in fužinarstvo žeto pomembno že v predzgodovinskih in rimskih časih ter je pozneje italijanski
tačijo steno, brizga nenehoma vanje voda. Te krtače merijo y premeru 4G cm. Zatem pridejo na vrsto daljše krtače, katerih premer meri 1,20 m. Z njimi čistijo in izpirajo vrata. Ko je vagon dobro izkrtačen, zapeljejo vagon pod močan tuš, ki odstrani s strehe nesnago. Končno se pomika vagon še med vrstami pokončnih izpiralcev, ki odstranijo poslednje ostanke nesnage. Tako očistijo osebne vozove y razmeroma kratkem času. Na monakovski postaji očistijo dnevno po 300 vagonov na izpiralih plošči (izpiranje spodnje strani vagonov), nad 10o železniškim vagopom pa očistijo vsak dan stene in streho.
Mp
OGREVANJE ŽELEZNIŠKIH KRETNIC S PROPANOM
Mraz povzroča mnogotere neugodnosti y železniškem- prometu. Te neprijetnosti opažamo predvsem na železniških kretnicah. Z željo, da bj. preprečili za-mrznjenje kretnic, so uvedli na kolodvorih v Garmisch-Partenkirchen in Muenchen-Pasing poskusno ogrevanje kretnic s plinom propanom. Železniške, mu osebju ni treba do kretnic, da bi odprli plinsko, zaklopko ter prižgali izhajajoči plin. Naprava za dovajanje pli' na in vžiganje deluje avtomatično. Poročajo, da so poskusi uspeli. Poleg tega so pa prišli tehniki tudi do zaključka, da je ogrevanje kretpic s propanom mnogo cenejše kako/ električno gretje. Ta ogrevalna naprava je na kretnici tako montirana, da jo v poletnih mesecih lahko odstranimo v najkrajšem času.
SIEMENS-M ARTINO V A PEC
Ameriška družba Weirton Steel Co. je dala nalog za izgradnjo velikanske Siemens-Martjnove peči, ki naj bi b la naj več j a tovrstna peč na svetu. V tej peči bodo hkrati izdelali okoli 550 ton jekla. Zgradila jo bo Loftus Enginee-ring Corporation (Pittsburgh in to y VVeirtonu v zapadni Virginiji.
vpliv občutno -prevladoval tja dp sred* 1 2 3 4 5 njega veka. Sredi 14. stoletja je bil° pridobivanje železa pri nas že na evropski ravni, če je ni celo prekašalo- { Višek razvoja pa je ta panoga dosegla t proti koncu 16. stoletja. Za časa Fran- ! cozov (1809-.1813) je bilo na osi ednje.n l) slovenskem ozemlju šest »visokih plavžev«; Javornik, Bohinj, Sava, Pasjek \ Dvor in Kamniška Bistrica ter šest Pe‘ ^ či na volka: Zagradec, Kamna gorica, t dve v Železnikih in dve v Kropi. Za h plavže v dolini je oharnjena najstarej- K ša letnica nastanka 1422. Do ircde 19	|*
stoletja so y času prihoda Keltov iz-kopali na ozemlju Slovenije pad 20 mi- L lijonov ton železne rude.
V	času, ko se je naše staro železar- ; stvo polagoma izpopolnjevalo in so se i začeli ustanavljati tudi drugi obrtni- j ški obrati, kakor sukparski, usnjarski 'j in drugi, so bila povsod v njih potreb- t na tudi vodpa kolesa, medtem ko je ! mline in žage gnala vodna moč že ve- ] liko poprej. Zato se ni treba čuditi, da 1 je zgodovina rudarstva in fužinarstva j najbolj tesno povezana z zgodovino vodnih koles, ki jo pisec podrobneje U razpreda v poglavju »Voda y službi človeka«.
Ves večstoletni razvoj naše industri- j; je je šel kljub vsem težavam svojo po1 |l naprej, tako da smo si ustvarili ti dne , temelje. Z ugodnimi županjimi pogoji ; (zaloge rude, obsežni gozdovi ip obi- i lica vodnih sil) sp naši ljudje s syojo delavnostjo ip vztrajnostjo pripomogli domovini do pomena in imena v zgo- P dovini tehnike. Valič temu pa so tuj- I ci, dokler je le šlo, najrajši govorili ” ip pisali, kakor da sta ta svet m t° ljudstvo avstrijsko, kranjsko, ilirsko in kdo ve čigavo še . . .	,
Dr. B. V.
(Konec prihodnjič)
_	' I
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVA in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. ^ 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25. t za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA-' letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 j KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsaK m/m višine v širini enega stolpca 40 Ih'
za inozemstvo 60 Ur.
Odgov. urednik dr. Lojze Berce
Založnik: Založba »Gospodarstva«
—
V	AMERIKI ŽE PRODAJAJO šTl' RIOGLATA JAJCA. V Ameriki izdelujejo umetne lupine za jajca iz pl^' i stlične mase. Posebni stroji razbijej0 naravno lupino jajca, beljak in h1' menjak padeta v prozorno štiriogl®' ) to plastično vrečico-, ki se hermetičh0 j zapre. Prostornina štiriogilatiiih jajc Je 1 za polovico manjša od. okroglih; jajce
v plastični vrečici ostane delj časa sveže, se ne razbije, oziroma razpok pri kuhanju. Zaradi vseh teh prednosti pred naravnimi jajci, so na neW-yorškem trgu prve pošiljke »prozor- i nih jajc« zelo hitro razprodali'. Za se- 1 daj jim je cena enaka kot okrogli®: 1 pozneje pa bodo štirioglata jajca cenejša, ker z njimi prihranijo 50% pre- !
voznih stroškov.	1
,
NOVA SINTETIČNA MASA NAME' e STO PERJA. Tehnikom kanadske to- J varne »Canadian Industries L. t, h.« | se je posrečila izdelava vlakna, ki ie podobno naravnemu perju. To je na®" 1 reč vlakno terilena, močno skodrano po termičnem postopku, zrezano na majfhme koščke. Tako se dobi mehka ‘ elastična snov, kot nalašč za izdelav0 | blazin. Nova masa je mehka kot Pe' rje, se ne stlač/i z uporabo, ne uhaja skozi platno, ter ne vpija prahu. T® di cenejša je kot perje ter ga bo P° . mnenju te tovarne popolnoma iEP°' > drinila.
MODERNIZIRANJE PODJETJA ZA PREDELAVO OLIV IN SADJA V BARU	,
Kakor poroča »Pobjeda« (Titograd)- t bodo za moderniziranje kombinata »Primorka«, ki predeluje olive in sadje I; potrošili 178 milijonov dinarjev. S te® l denarjem bodo kupili nove najmoder- 'i nejše stroje y prvi vrsti za predelavo h oliv v olje. Tako se bo povečala pro- n izvodnja tovarne, a hkrati kakovost 1 Ija. Doslej so pridobivali iz 100 kg oliv $ le 18-20 litrov olja, dočim bodo z noVi- li mi stroji pridobili 20-21 1. Izbol šali b°- it do tudi stroje za rafiniranje olja ®	1
pridobivanje eteričnih olj. Zamenjal ( bodo tudi stroje za predelavo sadja v t razne sokove, ip sicer pp najmodertnei t ših metodah, tako da se sadni Vitana®1 i' ne uničijo. Ker je le ošnji mrciz pobia! ^ ves letošnji pridelek oliv in južnega ( sadja, je to podjetje ostalo brez suro- * vin. Zato pridobivajo iz odpadkov sul-fidno olje, važno surovino za izdelovanje pralnega mila.
te n n lene
A
J
9
l
lutna Amerika
dežela
neizčrpnega
bogastva
Oglejmo si nekaj podrobnosti iz pestrega demografskega sestava Južne Amerike! Kot čistokrvne elemente moramo upoštevati;
1.	Indijance, katerih odstotek je v anidiskilh republikah (Peru, Bolivija, Ekvador) še sedaj najVdšji. (Dobra polovica).
2.	špansko-portugalske priseljence (criollos-kreoZe). Pirenejski polotok je 300 let pošiljal svoj živelj v čezmorske koliomije. Koliko jih je bilo tega mi mogoče ugotoviti. Gotovo čez 5 mflijamov. Danes so kre-oliii 'temelj lin vir vsega političnega, gospodarskega in kulturnega udejstvovanja 'latinskoatneriških. držav. V nekaterih deželah, kot v Argentini, v Urugvaju in v južni Braziliji so kreoli v absolutni večini. V Andih pa tvorijo nekako elito ali svojevrstno aristokracijo.
3.	črnce. Za časa špiansko-portuigalskega kolonializma so prignali okoli 12 milijonov afriških sužnjev. Črnski element je posebno številen v severni Braziliji, v Vemezueli, v Kolumbiji in v Ekvadorju.
4.	Evropejske (ne španske) priseljence ali emigrante 'in njihove potomce'. Evropska (ne španska) emigracija je zajela posebno južne predele (Argentino, Urugvaj, Brazilijo in čile); v manjšem obsegu tudi Vemeciuelo, Bolivijo iti Peru.
5.	Japonce in Kitajce. Zadnje čase se je v znatni meri pojavilo naseljevanje Japoncev in Kitajcev zlasti v Brazilijo in na tihomorsko obalo (Ferii, Ekvador). Teh čistih Azijatov računajo na pol malijona. Poleg čistokrvnih predstavnikov različnih ras, 'naletimo na dolgo lestvico mešancev in 'križancev :
Mešanec balih in indijanskih staršev je mestic; belih in črnih je mulat; sambo je križanec med črncem in Indijanko. Colo bi bil sin belih in na poil barvanih staršev. V Braziliji kličejo »kvarteron« sina belca in mulatinje itd. Iz že mešanih rodovin sledijo seveda še novi tipfi], ki nimajo posebnega imena.
Ako pomislimo, da je vsak teh narodov doprinesel svoj delež ma-gnenj, šeg in navad, si lahko predstavljamo, kako pestra in bogata mora biti južnoameriška »folklora«, žal, da nam kratka zasnova tega opisa ne dopušča širše razprave tako zanimivega vprašanja, Ogledali si bomo le nekaj značilnih -potez posameznih elementov.
O INDIJANCIH
Indijance imenujemo vse prvotne domačine Amerike, torej vse narode in plemena, ki so živela v Ameriki že pred odkritjem Novega sveta in seveda tudi njih sedanje čistokrvne potomce. Dandanes vsak ljudskošolski otrok ve, da je -ime Indijanec v tem smislu zgrešeno, ker nimajo prebivalci Amerike in Indije nič skupnega. Zgrešil je bil Krištof Kolumb, ko je ob prihodu v Ameriko, menil, da je dospel v Indijo. Pa ne samo zgrešeno-, "tudi nekako krivično je to ime, ker stavi pod isto označbo narode, ki se med seboj po 'izvoru in kulturni stopnji zelo razlikujejo. Med omikanim Inkom in primitilvniim Bororom je vsaj toliko razlike kot med naprednim Evropejcem in zaostalim Zulukaf-rom.
V sami Ameriki beseda Indijaneč — »indio« — nima nobenega točnega ne stalnega pomena. V Mehiki so »indios« edinole dotična plemena, ki še živijo v gorah po starih plemenskih navadah ter upo-
rabljajo v družinskih odnosih indijanski jezik. V Boliviji »indio« postane »mestizo«, ko menja običaje in obleko; v Kolumbiji je »indio« psovka, ki jo uporablja belec ali mešanec za človeka, ki je temnejše -barve od njega, pa naj si bo- Indijanec, črnec, mulat ali mestic.
OD KOD INDIJANCI?
Prvo vprašanje, ki si ga lahko stavimo, ko govorimo o ameriških domačinih, je vprašanje njihovega skrivnostnega izvo-ra. Odkod in kdaj so prišli ljudje v Ameriko? Na to nam znanost ne ve nič točnega odgovoriti. Vse se suče okoli več ali manj verjetnih domnev ali teorij.
»Indotogija« je namreč težka veda, kateri se tudi v Ameriki posveti le malo strokovnjakov. Redki so tisti, ki obvladajo vsaj eno in-dijlamsko narečje, da bi jih kdo obvladal več, je pa skoraj izključeno. Znanstveno delo se otežuje zaradi nedostopnosti nekaterih divjih plemen in pa dejstvo, da so nekateri važni indijanski jeziki seginili, drugi pa naglo izumirajo. Kljub temu imamo nekaj dobro utemeljenih podatkov: Predvsem je treba poudariti, da človek ni nastal v Ameriki, temveč je v Ameriko prišel. Trditev ne velja samo za naše pojmovanje ki darwindzem načelno odklanja; to priznavajo darwinisti sami. Ameriško živalstvo je namreč v primeri z živalstvom drugih celin na najnižji stopnji biološkega razvoja.
Neoporečno dejstvo je tudi, da so vsaj nekatera plemena dospela iz Azije. To se je bržkone zgodilo v večkratnih valih, iki so sd sledili v presledkih celih tisočletij. Za druga plemena stvar ni tako jasna. Kolumbijski »ideolog« Triana je prepričan, da so karibski1 in deloma bra. zilski divjaki atlantskega porekla (Atlantida? Feničami? Starodav® Mavritanci?). Slednjič ni izključena še tretja pot čez južne Oceanije> čeprav je Šved Hyerdahl z znanim podvigom splava rtKon-Tikijav. dokazal, da je lažje priti iz Amerike v Oceanijo kakor iz Oceanije v A®e’ roko. Skrivnost megalitičmilh stebrov, ki so jih odkrili na Velikonočne® otočku (Isia de Pasc-ua) 4500 km zapadno od Čila, bi bila talko razjasnjena.
-t
:
:
:
K
>
S
* *
Narodi, ki so prišli v Ameriko, so verjetno vsi že imeli določen0 J stopnjo 'kulture. Toda, medtem ko so tisti, ki so se biilli naselili v ugod; < mih razmerah na planotah, v svojem kulturnem razvoju še napredoval' * ter se dvignili do popolnejših oblik človeškega sožitja (Azteki, Inka®- * Maja), so- narodi v nižjih, vročih pokrajinah ostali na primdtivnejš® J osnovah omike; za nekatere je dokazano, da so še celo nazadovali i® podivjali. (Izkoprilne na otoku Marajo sredi ustja Amaoonke).
»V Andih, pravi Trliana, je človek podjarmil milejšo prirodo; v pragozdih je premoč narave podjarmila človeka.« Ko govorimo o I® t dijanaih, je torej potrebno, da strogo- ločimo kulturne narode na Andih ( (dasi je njiilh kultura deloma propadla) od divjih plemen, ki so živela ali še živijo v osrednjih nižavjih Južne Amerike (Porečja OrinokA : Amaconke, Paragvaja itd.) ali na brazilskih planotah.
o
"	► ,	t
i živeli so na otokih Karibskega ali Antllskega morja,	*
LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje)
SEDEŽ. TRST
Ul. ICA FABtO PILZI ST. «0/1.
TELEFON ST. T«.0S
SPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Nove Moke doklade ia indosiniske oanieSdeoce
' APRIL-MAJ veljajo za indu «IJSKE NAMEŠČENCE NASLEDNJE DRAGINJSKE DOKJ.ADE: “RADNIKI (mesečno)
	kategorija kategorija:	M. 3.120	Z. 3.120
	“ad 21 let	2.353	2.028
	20-21 let	2.041	1.742
	tbd 20 let kategorija A:	2.041	1.742
	“ad 21 let	1.755	1.503
	20-2l let	1.677	1.417
	'9-20 let	1.612	1.274
	18-19 let	1.482	1.183
	'7-18 let	1.274	1.092
	18-17 let	1.183	1.014
f**} 16 let kategorija B:		975	£97
	aad 21 let	1.482	1.274
	20-21 let	1.417	1.222
	19-20 let	1.378	1.144
	18-19 let	1.287	1.014
	'Ms let	1.092	923
	16-17 let	1.027	871
	t>od 16 let	819	767
	^ecialma kategorija (vmesni) Alegorija:		
	»ad 21 let	2.275	1.963
	kO-21 let kategorija:	2.015	1.703
	Had 21 let	1.729	1.495
	20-21 let	1.651	1.417
	19-20 let	1.599	1.261
	18-19 let Klavci	1.482	1.183
	, Moški	dpev. pov.	urni poy.
	dializi rani delavci:		
«ad 20 let	63 —	7.87
•8-20 let	61 —	7.62
•6-18 let klilicirani delavci:	54 —	6.75
»ad 20 let	56.50	7.08
•8-20 let	55 —	6.87
^-18 let	48 —	6 —
tod 16 let tetalizirani težaki:	40 —	5,—
»ad 20 let	53.50	6.68
•8-20 let	50.—	6.25
•6-18 let	39,50	4.93
ited 16 let ''adnj težaki:	31,—	3.87
»ad 20 let	50,—	6.25
•8-20 let	47 —	5.87
•'»d 16 let	26 —	3.25
Zenske	dney. pov. kategorija:		urni poy.
"ad 20 let	47.50	5.93
18-20 let	40 —	5 —
•6-18 let	37.50	4.68
»»d 16 let kategorija:	33 —	4.12
aad 20 let	45,—	5.62
•8-20 let	37.50	4.68
•6-18 let	33.50	4.18
ted 16 let kategorija:	29 —	3.62
»ad 20 let	42 —	5.25
•8-20 let	35.50	4.43
*6-l8 let	32,—	4 —
Sod 16 let	25.50	3.13
Za naše ptice dobroi-nice
kjultiurpo visoko razvitih in napred-deželah imajo ptice za svoje dra-življenjske spremljeval;e in zatrdi skrbijo zanje, kot da bi spada-njihovemu domu oziroma h gospostvu. To njihovo prizadevanje za o-Jldtev ptičjega rodu ima svojo ute-JJiitev, gospodarsko ip. moralno. V jeklarstvu povsem odvisnem od pri-ptih pojavov, kot je zemijedeletvo ^etijstvo, vrtnarstvo in podobno), so sodelavci neprecenljivega pome-kaj in koliko nam nudijo y moral-pogledu (veselje, zabava) od po-adi do jeseni, občuti vsakdo sam. Ne ^etno si misliti prirode brez teh letalcev. Slabo znamenje za jie, kjer jih ni.
■ Poslednjih letih so v vseh civiii-fanih deželah rnjiožijo opomini češ, ' Ptičjj r°d izumira. Cim višja civi-^cija, tem manj teh naših dragocenih ^tnljevalk. Trebljenje gozdov, teste, kznice, rudniki, ogromna naselja, io-itd. so njih sovražniki. In vojne? ostra zima ,kaikršna je razsajala je njihova zatiralka. In končno ^ spravil nanje še človek, torej piav Ai bi jih moral ščititi.
je katero ozemlje siromašno na kah, je to tržaška pokrajina. Vzroki .la dlani in jih ne bomo navajali. : Pa naj z vso resnostjo podčr.a.no, 4 je to mnogo težji pojav kot pa si ga razlagamo. Dovolj je, če gledamo ie tepodarskega vidika. Prepričani smo, 4 ni človeka, vsaj ene deželana, ki bi i bilo vseeno, če so v njegovem oko-Ptice ali ne.
ere torej za vprašanje jistreanih u-ebOv, ki naj pripomorejo, da se nele N»eči zatiranje ptic, ampak da se * Poskrbi za nemoteno razmnoževa-f teh naših dobrotnikov. Cim manj ^ ie, tembolj se moramo boriti proti praznemu mrčesu. In obratno: čim ; Ptic, tem manjša je ta paša borba. Aatere ptice (kosi, vrane) trebijo te .“dljivce v zemlji, druge na drevju ** sadnem zlasti sinice in brglezi, na Jrdnem žolne, detli i. dr.), tretje v *ku (lastovke, hudourniki itd.). Ce Preračunali gospodarsko korist, ki fb jo ptice y teku leta napravijo n.
' * * * * v * 8 območju one vasi, bi preseneče-Pbstrmeli.
/R Pa dovolj, da to korist priznamo, ^io se pticam moramo tudi oddolžili smo to že kakorkoli poskušali?
, Pretiravamo, če trdimo, da pLmo ss^j storili še ničesar. Sicer pe ziah-^jo ptice od nas druge zahteve f .to, da jih pustimo v miru. Naša lžnost pa sega mnogo dlje: da jih tu-..Pred njihovimi sovražniki čimbolj r^itimo. V naprednih deželah jim 'Skrbijo zaščitne hišice, krmilnice, u-’* za gnezda itd. Državna, pokra;im.-;,a in občinska uprava se z ustrezni-bkrepi zanimajo zanje in podpira-Posebna združenja za varstvo kolkih ptic. Pa se vprašamo kako je s Zadevo pri nas!
^to pa vedno bolj tožimo, da nam 4Ces uničuje pridelek. Kot je oblast ,;a za druga kmetijsko - gospodarska Nšanja, tako gre mimo tudi te za-/e. Tudi tukaj si moramo torej po-„8ati sami. V mislih imamo občine.
t . cerkvCi vaške izobražence in ^ne vaščane. Le-ti morem s
tanina sodelovanjem vrllti zelo ko
na-
■oji
Sp
nalogo.
J. F.
NOVI ODLOKI VLAD. GEN. KOMISARIATA
PRISPEVKI ZA GRADITEV GOSTINSKIH OBRATOV V Uradnem vestniku št. 12 z dne 21, aprila 1956 so bili objavljeni tudi: odlok št. 107 v prid hotelske in turistične industrije. Ta odlok določa, da je čas za vložitev prošnje za prispevke za izgradnjo, obnovitev in razširitev hotelov in drugih gostinskih objektov do 30. junija 1956. Omenjeni prispevki se bodo priznali le za dela in opremo, kj bodo dovršene do 30. junija 1957. Za hotele, ki so na dan objave tega odloka rekvirirani, se omenjeni rok za pravočasno vložitev prošnje podaljša na 60 dni od dneva odločbe o derekvizi-ciji. Vsa plačila, ki se izvršijo na podlagi pogodb o oddaji dela, so izvzeta od davka na poslovni promet. Vsi ki izvršijo navedena dela do 30. junija 57 se oprostijo rednega davka cd poslopij in dotičnih občinskih in pokrajinskih doklad za dobo 25 let. Toplo priporoča našim članom, da se poslužijo ugodnosti, ki jim jih nudi ta odlok za obnovitev že obstoječih gostinskih obratov.
Odlok št. 109, ki določa izenačenje plačilnih listin, ki jih izdajo občine, pokrajine in druge javne korporacije v
prid ministrstva za državni zaklad, generalnih ravnateljstev blagajne »Ca:sa depositi e prestiti« in zavodov za so-sialno zavarovanje z neprenosljivimi plačilnimi listinami, kar zadeva ikolko-vane pristojbine.
Poslovni koledar
Do. 5. maja morajo proizvajalci in grosisti sodavic, umetnih in naravnih mineralnih vod, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodaje tega blaga izvršene prodajalce™ na drobno v mesecu aprilu 1956,
Do 10. maja morajo trgovci, poprav-Ijalnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radio-električne aparate in material predložiti koncesioniranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu aprilu 1956.
Da 10. maja morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce za mesec april 195fi in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavarovanje.
.Vsak petek: Trgovci ip industrijci, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet s tedenskim nakazilom, morajo plačati ta davek na prodaje izvršene y preteklem tednu.
NOVA UREDITEV
OBMEJNEGA PROMETA
Jugoslovansko-italijanska mešana komisija je v Vidmu zaključila syoJe četrto zasedanje. Razgovori so trajali dva
dni; potekali so v medsebojnem razumevanju. Rešena so bila vsa vprašanja
v pretresu. Komisija se bo prihodnuč sestala v Ljubljani. Dr. Fabian, ki na-čeljuje italijanski komisiji, jr novinarjem izjavil, da je preč st s vi al najvažnejše vprašanje prenos živ 1 čez mejo
V	carinskih uradih bo izpostavljen seznam stvari, ki se sme o pae. es i: širokogrudno pa bodo pregl dovali živila, namenjena bolnikom. G.ede .vamtc so se sporazumeli, da bo doyo jen p & nos 3.500 din iz Jugoslavije in 7.000 lir iz Italije.
KOLIKO SM£S PRENESTI CEZ MEJO
Mešana italijansko-jugoslovanska komisija je pa zadnjem sestanku v Vidmu določila, da se lahko prenesejo' čez obmejne bloke naslednja živila: 1 kilogram kruha, pol kilograma mesa ali rib, 400 gr. mesnih izdelkov, 250 gr. masla alj sira, 1 kilogram in pol sarja ali zelenjave, 200 gr. slaščic ali čokolade, 50 gr. kave, 6 jajc, 1 liter v na ali 2 decilitra žganja, 500 ,gr. testenim, riža ali ječmena.
Do sedaj je bilo izdanih na obeh področjih skupno 145.000 propustnic.
V	prvem tromesečju letos pa je prešlo mejo v obeh smereh pr.bl.žnp 600 tisoč oseb.
PREHODNI BLOK pri Repe.Tabru, ki je bil odprt do 30. aprila do 7.30 zvečer, bo odslej odpit do 9. u e zvečer. Odpravili so tudi pristojbino 110 dinarjev, ki so jo morali plačati potniki za »karnet«.
NOVA OBČINSKA STAVBA NA
OPČINAH. Na stroške tržaške občine je bila zgrajena večja stavba, v katea bodo namestili občinski urad (delegata), nadalje zdravniško ■ambula.uco in župnijsko pisarno. Poleg tega bodo stanovanja za občinskega del&ga a, župnika in dva kaplana. Stavba je s ala o-kolt 20 milijonov lir. Giadi o jo je domače podjetje Pahor od Sy. Ivana.
TRŽAŠKA HRANILNICA (Cassa di Rispaimio) je pa Opčinah kupila dvonadstropno hišo od lekarnarja dr. A. Ghirra ter plačala zanjo 33 milijonov lir. Dr. Ghirra si zdaj gradi novo hišo na istj parceli, v kateri bo lekarna, a poleg tega bo prostora za dve stanovanji.
PRED UZAKONITVIJO SLOVENSKEGA SOuSTVA. Po poročilu iz Rima je minister prosvete Ro si sestav 1 zakonski načrt za uzakonitev slovenskih šol na Tržaškem in v Gori i. Gre predvsem za ureditev položaja slovenskih šolpikov.
STAVKA. Sind kalne o-ganizacite v Italiji so napovedale 48-urno stavko vsega bolničarskega o-ebja, in to zaradi nepopustljivosti FIARO. Ta stavka bo 3. in 4. maja in predet vija nadaljevanje prve, ki se je vršila v torek, 24. aprila.
PROCES FROTt SKEDEVJSI I'l ANTIFAŠISTOM. Dne 19. jotli a se bo pred tržaškim porotnim sodiščem začela razprava proti šestim anti ašistom Slovencem iz Skednja. Dpe 11. junija se bo začela razprava prod dr. AIo zi-ju Sosiču, ki je obdolžen vojnega umora, zagrešenega 3. maja 1945 v času vojnih operacij v Trstu. Cernu o vznemirjanje javnega mnenja po tolikih letih, odkar je prenehalo medsebojno obračunavanje?
SLOVENSKI ŠTUDENTJE V ITALIJI. V Padovi študira 11 slovenskih fantov, ki so končali srednjo šo o v Trstu ali Gorici. Od teh je šest vpisan h na medicinski fakulteti, trije pa farmacevtski, eden ha kemični in eden na geološki fakulteti. Povečini se ti štu‘ dentje hranijo v študentski menzi kjer plačajo 200 lir za ob ok; s!anujejo pa pri zasebnikih- Precej slo/ep kih študentov je tudi v Bologni in Milanu; ti so vpisani na medi inskih fakultetah.
NOVE CIGARETE. Ravnateljstvo državnih monopolov je izjavilo, da se je začela razprodaja povega tipa cigaret: »Stop-King Svize«. Cigarete so nekoliko daljše od običajnih in stanejo v zavojčkih po dvajset kosov 220 lir.
PISATELJ Dr. METOD TURNŠEK,
ki je več let poučeval na slovenskih srednjih šolah V Trstu, odide te dni na Koroško. Vodil bo faro Reherco pri Železni Kaplji.
ODHOD »VULKANIJEsi. V četrtek, 26. aprila je odplula motorna ladja »Vulkani j a« s 165 potniki, od katerih potuje 130 čez ocean. V Benetkah se je vkrcalo nadaljnjih 225 potnikov, ol katerih je 145 čezoceanskih. Iz Sredozemskega morja bo ladja odplula s 1350 potniki.
ObnsilelošnieoalHeDaveleseiiiia
Priprave za letošnji velesejem v Trstu so že tako napredovale ,da je že danes mogoče podati glavne obrise te važne tržaške gospodarske prireditve. Mednarodni tržaški yz01čni velesejem bo od 24. junija do 8. julija. Prireditelji stremijo za tem, da bi organizirali sejem v skladu s posebnimi nalogar mi tržaškega pristanišča, ki veže srednjo Evropo s tržišči v čezmorskin deželah in Padski nižini. To bo osmi velesejem, katerega se bodo udeležili razstavljale! iz 23 držav. Uradne kolektivne izložbe bo priredilo osem dižav. Obeta se mnogo bolj obširna jugoslovanska razstava; nadalje bo tu avstrijska kolektivna razstava, zahodnonem-ška, madžarska, grška, sirijska, libanonska in jordanska.
Poleg splošne razstave, ki bo privabila vse vrste blaga, razne stroje in po-trošno blago, bomo tudi letos imeli nekatere posebne razstave. Med temi je zlasti treba omeniti V. mednarodno razstavo lesa. Te se bosta udeležili Jugoslavija in Avstrija, ki izvažata največ lesa čez Trst n® Sredozemlje. Posebna pozornost bo posvečena gospodinjskim električnim aparatom in televiziji, šivalnim strojem in živi om. Poleg tega bodo zastopani tudi izdelki domačih artiklov pa tudi opreme za gostinske obrate.
Uprava velesejma je obiskovalcem in razstavljalcem preskrbela običajne popuste na železnicah in po mor^u.
Slovenski liuiim so vzeli zimlio
Lanska 'jesen so marali slovenski 'kmetje izročitll zemljo v Povrni ustanovi »Ente per la rinascita delle Tre Venezie,« ker jo hoče ustanova obdelovati v lastni režiji. V rokah ustanove je celo bivše Fogarjevo posestvo, (kjer je doma bivši tržaški škof). To meri približno 106 hektarov več ali manj Sme zemlje, to se pravi približno 220 njiv. Naši kmetje so imeli v najemu zemljo od leta 1943 do lanske jeseni.
Zemlja je v neposredni bližini mesta in kmetje bi jo lahko izkoristili tudi za pridelovanje zelenjave za go-riški in pa tudi za tržaški trg. Zemljo so obdelovali delovni Ojuidje Pevme, Oslavja, šentmavra in celo Steverja-na. Nekatere družine so se preživljale izključno s tem. Te so seveda ostale sedaj brez zaslužka. Moramo reči, da v Pavmi sedaj ni več obdelovalcev zemlje ker je pač nimajo, kajti ostala zemlja je last nekaterih fevdalcev, (Taoco, Teufenbach, Formentini). Po-
sestvo- te ustanove vodi sedaj neki agronom. V ta namen je najel uradnico ter štiri stalne delavce. Seveda delajo s stroji. Preorano zemljo so povečini posejali z žitom. Posekali so tudi stare vinograde in zemljo preorali. ■Pustili so samo tiste, ki so 'bili v dobrem stanju. Na zemljišče so napeljali tudi vodo z namenom, da bodo namakali polja. Pevmoem se je zdelo čudno, ko so videli da izsekujejo velike površine akacijevega in kostanjevega gozda. Zdi se, da so s tem poplačali delno stroške za nabavo strojev, ostalo pa so porabili za mezde delavstvu, 'ker v začetku pač niso mogli imeti še nobenih dohodkov.
Hlevi v gospodarskem poslopju so še vedno prazni. Za zdaj ne kaže še, da si mislijo nabaviti plemensko živino. Lansko otavo, ki jo je dala pokositi že ustanova so letos prodali.
Našim ljudem je bila storjena velika krivica, ker so ijdm odvzeiliii pravico do obdelovanja zemlje. Namesto dokončno razdeliti zemljo med kmete v stalno last, jo tiščijo skupaj. Kdaj bo izšel v Italiji zakon, kli bo odpravil sedanje stanje? Goriški okoličani bodo verjetno še dolgo čakali!
G.
POSESTVO NA DEBELEM RTIČU
Koper, aprila 1956
Kmetijsko posestvo Škocjan - Ankaran, ustanovljeno pred dvema letoma z odločbo koprskega okrajnega ljudskega odbora, se je združilo z vinogradniškim, sadjarskim in vrtnarsk m posestvom na Debelem rtiču. Posestvo tvorijo razna prejšinia občinska a i po a-grarni reformi razlaščena zemljišča in nepremičnine lastnikov, ki so se odselili. Združeno posestvo bo obsegalo približno 1.400 ha obdelovalne zemlje na ankaranskih hribih od skrajnega konca Debelega rtiča, izboljša n zemljišča med Ankaranom in Koprom ter vsa zemljišča dosedanjega posestva v Škocjanu, a bavilo se bo s kmetijstvom, vinogradništvom, sadjarstvom in vrtnarstvom ter z živinorejo, zlasti tudi z rejo plemenite goveje živine. Združitev bo omogočila večjo racionalizacijo obratovanja na obeh delih poiestva.
V lanskem letu je bilo zasajenih na treh hektarih posesiva na Debelem i tiču 1.500 breskev, leios pa jih bodo na devetih hektarih zasadili še 4.500. Na 4 hektarih bodo zasadili vinske tite. ki dajejo kvalitetna vina. Zaposlerih ja na združenem posestvu nad 80 oseb.
Vodstvo podjetaj bo začasno še v Škocjanu, predvideva se pa njegova premestitev proti središču posestva v bližino Ankarana.
K mednarodnemu žitnemu sporazumu
V	Ženevi je bil končno dosežen sporazum o podaljšanju veljavnosti mednarodnega žitnega sporazuma, ki izteče meseca julija, bo leta 1959. V bistvu ostane osnova sporazuma enaka prejšnjemu sporazumu, le cene se nekoliko spremenijo. Novost je V tem,, da je na sporazum pristala tudi Velika Britanija, ki je odrekla svoj pristanek prejšnjemu sporazumu za razdobje od 1953 do 1956. Po novem sporazumu, ki velja za razdobje 1956-59, bo znašala maksimalna cena pšenice (No. .1 Norte Itern Manitoba, ex-Fort William) 203 stotink dolarja (2 dolarja), to je 5 stotink manj, kakor je veljala za sporazum, ki izteče letošnjega julija; minimalna cena je bila pa ,določena na 150, to je 5 stotink manj, kakor je znašala do sedaj. V sporazumu za razdobje 1949-53 je bila določena maksimalna cepa na 180. minimalna na 15°- ■Za 1951-52 je bila pozneje maksimalna cena dvignjena za 6 stotink, medtem ko je minimalna cena že po prvem letu padla za 10 stotink. Po sporazumu so se Združene ameriške države obvezale, da dajo na razpolago za izvoz 132 milijonov bušlov (po prejšnjem sporazumu 196 mil. in po prvem 253); Kanada 103 mil. (153 in 235); Avstralija 30 mil. (45 in 89); Francija 16 mil.; Argentina 15 in Švedska 6 milijonov bušlov. Argentina pe sporazumu še ni pridružila. ,
• * •
Uradne vesti iz Jugoslavije
ZDRAVSTVENO NADZORSTVO NAD ŽIVILI
V	Uradnem listu FLRJ z dne 18. a-prila je bil objavljen in se bo začel čez tri mesece uporabljati novi.temeljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili. Z živili je mišljeno vse, kar uporabljajo ljudje za hrano ali pijačo v nepredelanem ali predelanem stanju
prav tako pa tudi začimbe in vse druge snovi, ki se dodajajo živilom, da se konservirajo, da se jim popravi videz barvo, okus ali vonj, da se obogati njihova sestava ali doseže kaka druga lastnost.
Daši je razumljivo in tud; predvi.de no, da bo natančnejše predpise za izvajanje zakona izdal Zvezni izvršn svet, prinaša že sam zakon poleg ka zenskih sankcij obsežna oraviia o ka kovosti in higienski neoporečn sti živil in surovin o barvan u in obogatitvi sestave živil, o nj hov, opre ai za promet, o dekilara ij; (označbi) ž:vil njih registraciji in reklami, o žago o-vitvi higienske neoporečnosti, o organih zdravstvenega nadzorstva, o zdravstvenem pregledu in preizkusu živil in surovin pri podjetjih, ki proizvajajo živila na industrijski način, in v drugih primerih, o evidenci preizkusov, o zdravstvenem nadzorstvu nad prostori in napravami in nad zaposlenim osebjem, o ukrepih za varstvo zdravja prebivalstva ter o povračilu škode za primer, če bi višji nadzorni organ dokončno ugotovil neutemeljenost ukrepa, k’* ga je izdal nižji inšpekcijski organ.
Zakon vsebuje določbo, da mora kakovost uvoženih živil ustrezati pogo jem, ki so za taka živila predpisani v Jugoslaviji.
KONTINGENTIRANJE IZVOZNIH PROIZVODOV
Dodatno k odločbi o prepovedi izvoza in o kontingen 1 iran j u proizvo dov, namenjenih za izvoz z dne 30. 12. 1955 je Zvezni izvršni sv el z odločbo z dpe 5. aprila t- 1- uvrstil med proizvode, ki se smejo izvažati samo v mejah določenih kontingentov, tudi surov svinec iz panoge črne metalurgije.
(Ur. list FLRJ št. 17 z dne 18. 4. 1956).
SPLOVITEV V TRSTU. V soboto, 28. aprila so v tržaškem pridan šču splovili motorno ladjo »Barberina«, ki jo je zgradilo podjetje^ »Officina Lili Pippa« za tržaško družbo »TERNAVI Sari«. Ladja, ki meri v dolžino 55,6 m in v širino 9,6 m, je bila zgrajena v točno sedmih mesecih in je bila postavljena v vodo s pomočjo veiikega žerjava »Ursus«. Po končanih ddih bo ladja nastopila svojo pot, t. j. blagovni promet med Trstom in Srednjim Vzhodom _ Rdečim morjem.
Kdo nastopi na občinskih in pokraiinskih volitvah
V nedeljo, 27. maja in naslednjega dne do 14. ure bodo na Tržaškem prve povojne pokrajinske ter tretje občinske volitve. Prve občinske volitve so bile leta 1949, druge pa leta 1952 pod Zavezniško vojaško upravo, zdaj bodo prvič pod italijansko. Volivci bodo istočasno oddali po dve glasovnici na i-s.tem volišču: eno za izvolitev pokrajinskega zastopnika, drugpi za izvolitev občinskih svetovalcev.
Posamezne občine so po številu volivcev razdeljene v večje ali manjše število volišč. Vseh volišč je 356, v samem Trstu 324; sledijo Milje z 12, Dolina z 8, Devin-Nabrežjna tudi z 8, Zgonik s 3 in Repentabpr z enim samim voliščem. S številom volišč raste tudi število občinskih svetovalcev. V Trstu je občinski svet sestavljen iz 60 svetovalcev, V Miljah iz 30, v Dolini in De-vinu-Nabrežini iz 20, v Zgoniku in Re-pemtaboru pa po 15 svetovalcev.
Različen je tudi volilni ustroj. V Trstu in Miljah, kjer živi nad 10.000 pre* kivalcev, so volitve po čistem proporč-nem sistemu. Seštejejo se vsi oddani glasovi za vse kandidatne liste y občini ter se skupni rezultat deli s številom svetovalcev za dotično občino, to je y našem primeru: v Trstu s 60, v Miljah pa s 30. V ostalih slovenskih občinah Tržaškega ozemlja, pa bodo volitve po večinskem sistemu. Tista kandidatna lista, ki prejme relativno največje število glasov, pa čeprav en sam glas več, ima pravico do štirih petin svetovalcev. V našem primeru v Devinu-Nabre-
žini do 16 občinskih svetovalcev, enako tudi v Dolini, ter do i2 občinskih svetovalcev v Zgoniku ali Repentabo-ru. Ostali štirje svetovalci y Devinu-Nahrežini ali Dolini ter po trije svetovalci v Zgoniku in Repentaboru, pa se dodelijo drugi po številu glasov najmočnejši kandidatni Ušli. Tretja in morebitne ostale kandidatne liste pa ostanejo brez vsakega zastopnika y občinskem svetu.
Za izvedbo pokrajinskih volitev na Tržaškem se je vladni komisar za ekel k spremembi italijanskega pokraj n-skega zakona. Ta določa, da mora imeti podeželje v pokrajin kem svetu polovico neposredno izvoljenih s e oval-cev, glavno mesto pa tudi po ov'co. Iz strahu, da bi podeželski sve oval i z mestno opozicijo lahko p: evladali v pokrajinskem svetu, je na škodo Slovencev spremenil ustavni zakon ter tako razdelil volilna okrožja, da j:h je odpadlo kar 14 na mesto Trs . Ostalima dvema podeželskima okrožjema, to je miljskemu in devinsko-nabrežin-ke-mu, pa je dodelil še po nekaj mestnih volišč.
Pokrajinski svet za Tržaško ozem’je šteje skupno 24 sye'ovalcev, od katerih izvolijo 16 neposredno volivci v omenjenih 14 mestnih in dveh podeželskih volilnih okrožjih, os'alih osem pa posredno na osnovi vseh oddan h glarov V pokrajini po čistem proporcu. Volilna okrožja so enoimenska, kar pomeni, da sme vsaka stranka predlagati ie po enega kandidata za vsako okrožje. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi v volilnem okrožju relativno največ glesov.
Zdaj si ogtejmo še števTo volivcev ter kandidatnih list, ki bodo nastopile na bližnjih volitvah:
	Število volivcev				
Trst	206.068	(200.486)		+	5.582
Milje	8.630	(	8.939)	—	303
Devin - Niab. 3.580		(	3.131)	+	449
Dolina	3.478	(	2.954)	+	524
Zgonik	823	(	794)	+	29
Repentabor	395	(	370)		20
Skupno	222.974	(216.674)		+	6.306
V oklepaju število volivcev za občinske volitve leta 1952.
KANDIDATNE LISTE ZA OBČINSKE VOLITVE Občina Trsi: 1. Komunistična partija; 2. Italijanska liberalna stranka; 3. Neodvisna socialističmta zveza (dr. Dekleva); 4. Italijanska repub ikanska strapka; 5. Italijanska socialistična str. in Ljudska enotnost (nenijevci); 6. Ra^ dikalna stranka; 7. Krščanski demokrati; 8. Narodna monarhistična stranka; 9. Italijansko .socialno gibanje; 10 Narodno gospodarsko gibanje; 11. Slovenski demokrati (dr. Agneletto); 12. Italijanska socialno-demokratska stranka (Saragatovci).
Predložila je kandidatno listo tudi Tržaška neodvisna zveza, ki je pa prej-
šnjih volitvah nastopila kot Fronta ?a neodvisnost s tržaškim blokom ler dobila skupno 26.907 glasov (15% vseh oddanih glasov). Zdaj jo je volilna komisija izločila zaradi malenkostne formalne napake. Letos sta na tej Isti kandidirala tudi dva Slovenca kot pred, stavpika Slovenske krščansko sociape z.veze in skupine neodvisnih.
Omeniti je treba tudi, da znaša odstotek volivcev od celotnega števila pre bivaicev y Trstu kar 73%, medtem ko je ta odstotek v podeželskih občinah povprečno za 10% nižji, to je le 63%, kakor povsod drugod pod Italijo. Značilno je nadalje, da se je število volivcev povečalo, kljub odhodu kakih 8 tisoč oseb v Avstralijo. Od prejšnjih volitev je bilo črtanih iz volilnih seznamov 30.874 oseb (umrlih in odseljenih), pa novo vpisanih pa 36.349, od katerih je odpadlo le 14.359 na pove volivce, kar 21.990 pa na isirske begunce in nove naseljence z juga. Število kandidatnih list v Trstu se je od zadnjih volitev zmanjšalo od 14 na 12. Odpadle so tri neodvisne liste ter kvalunkvisti, na novo pa nastopajo radikali in Narodno gospodarsko gibanje.
Milje; 1. Komunistična partija; 2. Italijanska socialno - demokratska stranka (saragatovci); 3. Italijanska republikanska stranka; 4. Krščanska demokracija.
Devin - Nabrežina’: 1. Zveza italijanskih demokratov; 2. Občinska demokratična enotnost; 3. Slovan ka Ihta.
Dolina; 1. Občinska demokrat čpa e-notnost; 2. Italijanska ‘socialistična str. (nenijevci); 3. Slovenska lista; 4. Krščanska demokracija.
Zgonik; 1, Občinska demokratska e-
potnost in 2. Slovenska neodvisna lista.
Repemnbor: 1. Občinska demokratična enotnost in 2. Neodvisna gospodarska skupnost.
KANDIDATI
ZA POKRAJINSKE VOLITVE Občana Trst; V ,14-ih volilnih okrožjih za pokrajinske volitve v tržaški občini nastopa od najmanj sedem do največ deset kandidatov raznih polit-čnih strank in gibanj. V vseh okiožjih je predložila svoje kandidate samo krščanska demokracija. Neodvisna socialistična zveza nastopa s svojimi kandidati le v II., III., XI., XIII. in XIV. volilnem okrožju. Slovenski demokrati pa y IH., XII., XIII. in XIV. vp.ilnem o-krožju. Kandidati Tržaške neodvisne zveze pa so bili izločeni tudi iz vseh okrožij za pokrajinske volLye-Devin-NaDreziiua: 1. Rinaldi Doro za krščansko demokracijo; 2. Drioli Luigi za italijansko ,republikansko stranko; 3. Grbec Danijel za komunistično partijo; 4. Terčon Josip za slovensko demokratsko listo; 5. Sonzogno Giuseppe za italijansko socialno gibanje in 6. Fo-ger Florenzo za italijansko socialnodemokratsko stranko.
Črtana pa je bila zaradi malenkostne formalnosti kandidatka Neodvisne socialistične zveze dr. Mašera Sonja.
Milje: 1. Postogma Giovanni za komunistično partijo; 2. Viezzoii Dome-nico za Italijansko iepublikansko stranko; 3. Košuta Jus za komunistično pa,-tijo . BIS; 4. Sosič inž. Milan za slovensko demokratsko listo; 5. Marorco Mario za italijansko soclalpo g banje; 6. Kosmina Milko za Neodv.sno socialistično zyezo; 7. Robba Pierp za italijansko socialno-demokratsko stranko.
DoM razstava thanin v Ijnbiiani
Ljubljana 28. amila
Danes je odprlo Gospodarsko razstavišče kot prvo v letos j. sezon I. trakovno razstavo tekstila z mednar d .o udeležbo.
Razstava obsega vse pros'ore ra stavnica, zastopane pa so vse y s ro. o spadajoče panoge. Cez 100 raznih tvrdk je razstavilo svoje izdelke, oziroma z-delke tvrdk, ki imajo v Jugoslaviji svoja zastopstva. Večira razstavl.ialcev je iz Slovenije, kakih 30 iz ostale J go-slavije, samostojno pa razs avljata še po ena češka in ena nemški tv dka. Zahodnonemško blago rezst vljajo tudi tukajšnja zastopstva, ki skoraj izključno v tej stroki zas opejo nemške tvrdke. Razs lavi je prik jučena še rez-stava otroških oblačil, ki pod naslovom »Za mladi rod« kaže raznovrstna odJa-čila za otroke od dojenčka do 14. leta starosti. Namen te razstave je, vzpodbuditi proizvajalce k večji in boljši proizvodnji otroških oblačil. Razstavljenih je tudi nekaj strojev in razna barvila in kemikalije za tekstilno stroko.
Ko takole hodiš od paviljona do paviljona, se oko kar ne more piuži i vseh teh krasot: kot vetrič lahkega jyi-lenega blaga nežnih barv, pestrih izdelkov trikotaže, pohištvenega blsga, tkanih zaves, raznega dekorat ymega blaga - toda saj ni mogoče navesti niti približno vsega, kar je tukaj razstavljenega. To je pester izbor najlepšega in najboljšega kar nudi tek; ilna st o-ka in če bi se hotel podrobno ogledati vse to, bi potreboval ure In ure.
Razstava tkanin je prikaz najpomembnejše panoge posebno slove sre industrije. Okoli 20% izdelkov industrije je iz te stroke, zaposluje pa približno 90.900 deluvcev in nameščencev, poleg tega pa še oktog 30.000 takih, ki posredno delajo za to stroko. Poraba tekstilnih izdelkov pa je v Jugoslaviji razmeroma majhna, saj je n. pr. povprečna evropska potrošnja znašala v letu 1955 7,1 kg teks i!ij. v ZDA celo 18 kg, medtem ko je znašata poraba v Jugoslaviji povprečno samo 3,5 kg. Zaradi tako majhne domače po roš.tije se odpirajo še velike možnosti za nadaljnji razvoj tekstilne industrije v Jugoslaviji. Pri tem moramo upoštevati da je bila tekstilna industrija pred p -vo svetovno vojno v naših deželah kaj slabo razvita in se je šele po nas anku nove države močno razboho ila. posebno se je razširila V Sloveniji industri-
ja bombaža. Danes obsega 8 predilp c s skupno 157.816 vreteni. Trikotaž, p o-izvaja Slovenija 580 ton letno, vendar pa ta panoga industrije ni popolnoma izkoriščena. V Sloveniji je uidi 5 tovarn za izdelavo konfekcijo. Vred ost tekstilne proizvodnje v Sloveni,i je bila v le u 1954 38 2% celotne prui vod-nje v JuL.oslaviji to ej najvišja od vseh ostalih republik Jugoslavije, Naša tekstilna industrija tudi izvaža precej svojega blaga, tako n. pr. leta 1954 16 milijonov kv. m., le a 1955 pa 14 mi ijo-nov kv. m bombažnih tkanin in t a i i iz staničnipskega predivu. Poleg tega se izvažajo še volnene tkanine, volnene pletenine, nogavice iz sintetičnih vlaken, klobuki i. dr. Uvažamo pa i ajveč bombaža, staničninskega prediva, volne in jute.
Stroje za tekstilno stroko Jugos'avl-ja skoraj v celoti uvaža, isto tako tudi barvila in pomožna sred tva. Vr dn st uvoženih pomožnih sredstev in barvi! znaša letno okrog 980 milijonov din,
Ob taki razstavi se samo po sebi pojavljajo razna vprašanja, ki zazevajo tehniko in racionalizacijo dela v tekstilnih tovarnah. Tako n. pr. so ugotovili, da je na 1000 vreten v tekstilnih tovarnah ZDA zaposlenih 2,38 delavca, povprečje v Evropi pa znaša 4,2 delavca, medtem ko je v Jugos ayiji zaposlenih pri tem delu 7,2 delavca. V
8 urah izdelajo v ZDA na eni statvi 7,4 m tkanin, v An; liji 6 3 m, pri na? pa le 5,2 m. Tudi število sta ev ia enega delavca je v ZDA skoraj trikratno (7,10) od našega (2,56). Vse to so vprašanja, kj jih bo treba temeljito osvetliti in napraviti primerne zaključke.
Na koncu naj še omenimo, da se bodo v času razstave vršila razna posvetovanja in predavanja, pri čemer bodo sodelovali tudi razni inozemski str okovnjaki. Prirejena bo tudi večkrat e-lit,na modna revija, ki bo pokazala pove vzorce tkanin. Pri tem bedo sodelovale tekstilne tovarpe in obrtniki.
— om —
NAJVEČJE LEŽIŠČE BOKSITA V JUGOSLAVIJI. Strokovnjaki Zavoda za geološka istraživamja v Zagrebu so na področju Maslenice v zadrskem okraju preisikaili ležišča boksita in ugotovili, da obsegajo 7 milijonov ton rude. To so največja ležišča boksata v Jugoslaviji. Izkoriščanje rudnika bo lahko, ker so ležišča ob morski obali. V Zahodno Nemčijo' so že odpeljali po morju 50.000 rude.
D R Spoljna guma sa 2152 teleskopska pipka u obliku okruglih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuje prednosti lakog kretanja, kočenja i dugotrajnosti.
A N Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mogočnost sigurne vožnje po visokom snegu, a da se ne mora pribeči starom sistemu upotrebe lanaca.
S G 510 Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi pietstavljaju blato, pesek, neravan i rdjav teren.
R 50	Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu.
C D	Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečem površinom i jako pojačanim bočnim siranama, koja če svuda odstraniti Vaše
probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog istrošenja.
Dislributori u Jugoslaviji: AUTOSRBIJA Beograd, AllTOGUMA PROMET Zagreb, EXPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljana,
ISTRA IMPORI EXPORT Rijeka, JADRAN DRVO;Rijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT Postojna, SPLOŠNO TRGOVSKO D. D Koper
PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J.	TRANS T R I E S T E
UFFICIO VENDITE PER LA R. F. P. J. VIA DONOTA 3/1 - tel. 3S-S27 - 31-QOO
Dr. O.
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. V zadnjem mesecu so cene kave nestalne. Za zdaj tudi ni mogoče preidvidevati nadaljnjega razvoja kyo-tacij tega blaga.
Cene pripravljene kave na tržaškem tranzitnem trgu fco prosta luka, za 50 kg so naslednje: Rio 3 50 prostih dolarjev odnosno 55 dolarjev y kliringu; Minas 2 51-52 dol. odnosno 56-57 dol.; Rio 5 47 odnosno 51,50; San os extra prime 68-71 odnosno 75; Uganda 275 šilingov; Kepya A 550-600 šil.; Tamgani ka A in AA 535-560 šilingov; Kostarika HGA 59fM320 šil.; Kostarika SHB 660-do 700 šilingov.
Ze vkrcana kava1 ali pripravljena za vkrcanje na viru proizvodnje kvplira: za Rio 5, Rio 3, Minas 2, Santos, Ke-nya A in Kostarika veljajo cene navedene za kavo pripravljeno na trgu; Uganda 260 šil.; Tanganika A 530-56G šil.; Tanganika AA 540-560 šilingov.
Cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg lob: Rio N.Y. 5 48,50; Rio N.Y. 3 51,50; Santos superior 69-70; Santos ex-tra prime good to large bean 72-74; Victoria 5 good to large bean 45; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 57; Salvador naravna 68,50; Kostarika 87,50^92; arabska kava, v šilingih za 50 kg cil: Girn-ma 410; Moka Hodeidah 1 455; afriška kava, y šilingih za cwt cif: Uganda o-prana in prečiščena 260; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali robusta 10-12% nečistoče 250.
Povprečne cene ocai injene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska kava; Rio N-Y. 5 1400; Rio N.Y. 3 1425; Santos superio: 1655; Santos extra prime good to large bean 1690-1720; Victoria 5 good to large bean 1360; srednjeameriška kava: Haiti naravna XXX 1600; San Salvador 1735; Kostarika 1900; arabska kava. Gimma 1530; Moka Hodeidah 1 1635; afriška kava: Uganda oprana in prečiščena 1260; indonezijska kava: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1235.
POPER
TRST. Trg s poprom je miren; cene so nekoliko popustile. Vrsta Tellicher-ry kvotira 242/6 šilinga proti vkrca ’ju v aprilu-maju za cwt cif Trst; Mam-bar 237/6 šil.; Sarawak speclal 187/6; Sarawak faq 182/6; Sararvak beli 241; Mountok beli 242/6.
Italijanski frgr
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ini bilo v zadnjem tednu veii-k.h sprememb. Cene mas a, ki so ne-kaj časa padale, so se zdaj us al le. Sedanje cene so letos aa ck.og 120-140 lir pri kg nižje od lanskih v tem času. Na mnogih tržiščih je večja yonu .br zelene krme povzroči.a manjše povpraševanje po senu; tako so cene sena po dolgem času pričele popuščati.
Večje je povpraševanje po trdi pšenici. Normalno je trgovanje z mehko pšenico- Cene koruze se krepko držijo. Živahno je na trgu s kiavno živino. Cene so precej visoke. Manj ss prodajajo prašiči, bodisi za rejo ali pa za zakol.
Povečalo se je povpraševanje po trdem siru; tako so se cene nekoliko dvignile. Olivno olje se težko prodaja, ker so trgovci zelo previdni pri nakupovanju zaradi izredno visokih cen; na drugi strani proizvajalci ne s ih jo preveč svojega pridelka, ker se zavedajo, da so zaloge čistega olivnega olja zeio omejene.
Ugodne so razmere na trgu z vinom; cene so krepke. Živahno je na trgu s svežim sadjem in sezonsko povrtnino. Mirno je na trgu z limonami in suhim sadjem; aa pomaranče je zanimanji precejšnje.
ŽITARICE
ROVIGO. pšenica fina Poiesipe 7100 do 7200 stot, dobra 6900-7000; pšenična moka tipa «00» 8900-9400, Upa «0» 8400 do 9000; tipa «1» 8000-8700, tipa «2» 7000 do 8300; bela ali rumena koruzna moka 7700-7900; rž in ječmen 5400-5500; oves 5700-5900; pšenični otrobi 4700 do 4800.
VERONA. Neoluščeni riž: Arborio 7000-7500; Vialone 7200-7500; R. B. 6600 do 7200; P. 6 6200-6400.
Oluščeni riž: Arborio 14.400-15.000; Vialone 14.700-15.400; R. B. 12.600 do 13.200; P. 6 11.500-12.100.
ŽIVINA
MODENA: Klavna živina: telički 420 do 470 lir kg; teleta od 1 leta starosti 360-440; pad 1 letom 280-330; junci in junice do 4 let 320-360; voli nad 4 leta starosti 320-360; krave nad 4 leta starosti 220-290; biki 300-350.
Prašiči: prašički za rejo 12-20 kg 490 do 500 lir kg; 21-25 kg 470-480; 26-29 kg 460-470; suhi prašiči 30-50 tog 400-410, 51-80 kg 360-370; 81-100 kg 340-350; debeli prašiči 101-120 tog 335-340, 12-150 kg 340-345, 151-180 kg 345-350, nad 180 kg 350-360.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane 750 lir kg; maslo iz drugih krajev Lombardije 710 čajno maslo 800; sir g,rana proizv. 1954 595-625; proizvodnje 1955 455-515; 1-30 dni star 130-335, 30-60 dpi star 365-375; Sbrinz svež 410-430, postan 530-570; Em-menthal svež 460-490, postan 520-580; Provotlone svež 410-430, postan 470-500;
Gorgonzola svež 240-250, postan 450-4701; Italicp svež 360-370, postan. 400 do 420; Taleggio in Quartirolo svež 280 do 310, postap 370-390.
KRMA
CREMONA. Seno majske košnje I. v razsutem stanju 330-3600 lir stot; detelja 2800-3000; seno z namakanega travnika 3300-3600; pšenična slama stlačena 800-900.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci I. 900-920, II. 800-850; inozemski piščanci 540-570; zaklani piščanci 1100-1150; možem, zmrznjeni piščanci 550-700; žive kokoši 683 do 750; žive inozemske kokoši 530-550; zaklane kokošj 850-950; inozemske kokoši zaklane v Italiji 750-760; inozemske zmrznjene kokoši 550-650; zaklani kopuni 1000; zaklane pegatke 1100; zaklani golobi 700-900; inozemske zmrznjene pure 500-600; inozemski zmrznjeni purani 450-500; zaklane race 550 do 600; živi zajej 460-480; zaklani zajci s kožo 620-650, zaklani brez kože 600 do 680.
Sveža jajca I. 25-26, navadna 24-25; inozemska sveža jajca 22-24.
OLJE
BARI. Povpraševanje po olju je popustilo zaradi velike ponudbe semenskega olja. Olivno olje extra do 0,80% kisline 90-98.000 lir stot; do 1.20% kisline 87-94.000, do 2,50% kisline 81 do 90.000; do 4% kisline 80-83.000, 5-10% kisline 70-73.000; dvakrat rafinirano tipa A 79.000-81,500, tipa B 66-72.000.
KOŽE
MILAN. Surove kože: krave do 30 kg 235-240, nad 30 kg 230-240; voli 40 do 50 tog 220-230, nad 50 kg 210-220; biki nad 40 kg 160-170; teleta brez glave in parkljev do 40 kg 880-900, 3-6 kg 880-900; 6-8 kg 680-710; žrebeta do 12 kg 320-340; konji 200-220; mezgi 140 do 150; osli 100-110; jagnjeta (bele kože)
Popuščan je cene pe ka er in b .r . a-sfim kovinam, kakor bakru je značilno za razvoj med n: rodnega trga v zadnjem tednu. Popušča tudi cena žitaricam; sodijo, da mednarodni sporazum c žitu ni vpliva! na gibanje cene žitaricam. Popuščata tudi kava in sladkor,
ŽITARICE
Podaljšanje mednarodnega sporazuma o žitu za dobra tri leta približno na istih osnovali ni vplivalo na razvoj cen na mednarodnem, trgu. Cena pšenici je pričela padati ter je y Chicagu v tednu do 27. aprila nazadovala od 240 1/8 na 236 1/2 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi y maju. Zabeležili so tudi padec čepe koruzi, in sicer od 152 3/8 na 151 1/8 stotinke dolarja za bušel.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorju v New Yorku proti takojšnji izročitvi je sicer ostala neiz-premenjena pri 3,30, vendar je mnogo bolj čvrsta; cena proti kasnejši izročitvi je napredovala od 3,26 na 3 34 stotinke dolarja za funt. Kuba je dala na razpolago za izvoz 200.000 ton sladkorja, to je manj kakor običajno. Računajo, da so razpoložljive zaloge manjše. Zdi se, da je Japonska nakupila večje količine kubanskega sladkorja po1 višjih cenah kakor so na mednarodnih trgih. V tednu do 27. aprila je kava v New Yorku nazadovala od 68,65 na 67,35 stotinke dolarja proti izročitvi v maju. Padle so cene y Kolumbiji; zaloge v pražarnah so precejšnje; v ZDA je potrošnja. nazadovala. Po ameriških , informacijah se bližamo svetovni super-produkcjji kave. Poročilo Ameriške organizacije o položaju opozarja prizadete, paj to okolnost upoštevajo. Kakao je v iNew Yorku popusdl od 24,10 na 23,15.
VLAKNA
V New Yorku je cena bombaža v tednu do 27. aprila popustila od 36,85 na 36,65 stotinke dolarja za funt. V Liverpoolu je cena ostala peizpremenjena pri 25,15 penija za funt proti izročitvi
V	maju in juniju za amerški nrddling
V	Aleksandriji iso cene nenavadno poskočile: karnak je notiral 101,50 talarja za kaptar (93,17 teden poprej); prav
770-820; jagnjeta (kože drugih barv) 500-550; kozlički 26-31 tog 1400-1600, ped 31 kg .1600-1800; koze 820-870 lir kg.
Kože iz čezmorskih dežel, fco italijansko skladišče: Cordova Sfer ra 350-360; Buenos Aires 350-360; Capo 370 do 380; Capo osoljene kože 275-285; Addis Abeba 280-345.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Karčofi 15-25; cvetača 70-100; rdeča in zelena solata 200-250; cikorija 12:0-140; krompir Bintje 70-80; Ma-jestic 70-75; nov krompir 130-140; grah iz Sicilije 100-120; paradižniki 400-500; peteršilj 100-200; zelena 400-500; špinača 100-120.
Jabolka Delicious 110-140; Morgen-duft 65-85; pomaranče a-deče 120-125; limone 120.
IZVOZ ŽIVEGA SREBRA IZ ITALIJE SE JE NEKOLIKO DVIGNIL. Izvoz živega srebra iiz Italije, ki je v 1. 1955 močno padel v primerjavi z letom 1954, se je v prvih dveh mesecih tega leta znatno- dvignil. V tem času je namreč dosegel 418 ton proti 184 ton v istem razdobju lanskega leta. še vedno pa lilzvoz v tem obdobju ni dosegel onega te leta 1954, ki je znašal v istem razdobju 629 ton. Letos so največ živega srebra izvozili v Združene države in na Japonsko, dočim se je zmanjšal izvoz v Nemčijo in Francijo. Izvozne cene so letos bile nekoliko nižje od onih iz leta 1955.
TEKSTILNI SEJEM V LESKOVCU bo od 15. do 22. VII. Lansko leto je sejem obiskalo okoli 25.000 Ijiudi iz Jugoslavije in tujine. Kupčij je bilo. zaključenih za 5 milijard dinarjev. Na sejmu razstavljajo tkanine in tekstilne stroje. Med tujimi podjetji so se letos ptljjavila podjetja iz Zahodne Nemčije, Švice, Belgije, Italije, Vzhod-ne Nemčije in Poljske. Letos montirajo nov paviljon s površino 1600 kv. metrov.
tako je poskočil ašmuni od 77,85 na 83,75. Računajo, da napovedujejo sj-to) letino v Egiptu. — Volna je y New Yorku nazadovala od 154,5 na 154 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. To nazadovanje spravljajo y zvezo s poročilom gospodarske komisije Britanske skupnosti o svetovni proizvodnji y sezoni 1955/56, ki napoveduje proizvodnjo 4.810 milijonov funtov surove volne, to je okoli .5% yeč kakor je znašala v prejšnjem letu. Samo y dominionih naj bi striža vrgla 4.037 milijonov funtov, to je 4% več kakor prejšnja leta. Avstralija bo proizvedla 1.414 milijonov funtov (9,8% yeč). Na londonskih dražbah je avstralska volna vrste merinos v tednu do 27. aprila pridobila 2,5%. V Londonu je cena za vrsto 64is B napredovala p.d 107 % na 109 % penija za funt. Tudi v Franciji je cena poskočila od 1030 na 1035 frankov za kg.
KAVČUK
Cena kavčuku je v New Yorku popustila od 31,80 na 29,30 stotinke dolarja za funt; y Londonu od 26 5/8 na 25 5/8 penija za funt pri kupcu in 26 7/8 na 25 7/8 penija za funt pri prodajalcu. Cena popušča, ker so preprečili stavko trta malajskih nasadih.
KOVINE
Cene nekaterim barvastim kovinam, kakor bakru in činu polagoma popuščajo. Računajo še z nadaljnjim popuščanjem, vendar me z velikimi padci, V primeri z najvišjimi cenami, ki so jih letos dosegli, je baker v Londonu nazadoval za 20%, cip za 15%, svinec za 12% in cink za 9%. Ameriški proiz-vajaci zahtevajo uvedbo carine na u-voz cinka im svinca, da bi zaščitili domačo proizvodnjo. V tednu do 27. aprila je cena elektroilitičnega bakra padla od 44,95 na 44,60 stotinke dolarja za funt; cena cina od 98 na 97, medtem ko je svinec v New Yorku ostal pri 16. Antimon Laredo neizpremenjem pri 33 (stotink dolarja za funt, lito železo neizpremenjeno pri 59, Buffalo pzi 59 dolarjev za tono; živo srebro neiz-premepjeno pri 265-268 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin y Zah Nemčiji 28. aprila: svinec 148,86 D;M za 100 kg, cink 125,60 in čisti cip 928 DIM za .100 kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	3. 4.	18/4	2. 5.
Pšenica (stot. dol. za bušel) .......	• • -	2303/4	2377*	228
Koruza (stot. dol. za bušel)	 NEW YGRK	■ • • 1427*	1487*	152
Baker (stot. dol. za funt) ........	. . -	51.	48.-	45.-
Cin (stot. dol. za funt)		. . • 100.75	08'87	06.12
Svinec (stot. dol. za funt)		. . . 16.—	16.-	16,—
Cink (stot. dol. aa funt)		. . •	13.50	15.25	13.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . .	25.90	22.-	25.00
Nikelj (stot. dol. za funt)			. . .	64.S0	64.50	64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	36.80	36 85	36.65
Živo srebro dol. za steklenico		. . . 260.—	268.-	270,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)	......	...	55 25	57.25	57.50
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono) 		394.-	362-	340.7*
Cin (f. šter. za d. tono)		. . .	7877*	7627*	'755 —
Cink (f. šter, za d. tono)		. . .	08 Vz	977»	07 7«
Svinec (f. šter. za d. tono)		1207s	112 Vi	112 Vi
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . - 436,—	472.50	461.40
VALUTE V MILANU
17. 4-	1056	30. 4,1056	Min.	Maks.
Dinar (100)	80	85	80	87
Funt šterling	6.425	6.450	6 425	6.450
Napoleon	4,625	4.600	4.600	4.625
Dolar	630.	- 638	636	039
Franc, frank (100)	360,-	- 150	150,—	160—
Švicarski frank	340.50 140,—		148.75	140.50
Funt št. papir	1.710	1.710	1.700	1.700
Avstrijski šiling	25 -	. —.—	—	—
Zlato	725	722	722	725,-
BANKOVCI V CURIHU
30. 4. 1956
ZDA (1 dol.) 4.2874 Anglija (1 f.št.)	11.55
Francija (100 ir.) 1.06 l/2 Italija (100 lir) 0 677,, Avstrija (100 š.)	16 43
Cehoslov.	11.—
Nemč. (100 DM) 101.60
Belgija (100 fr.) 8.38 Holand. «00 fi.) 112 25 Švedska (100 kr.) 79.15 Izrael (1 f.št.)	],00
Španija (100 pez.) 9.75 Argent (100 pez.) 11,10 Egipt (1 Ut.)	10.70
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
18. 4. 1056	26. 4.1956 Min. Matos.
Južna železnica	1.610
Splošne zavarov.	18.350
Assicuratrice	4.250
Riun. Adr. Sic.	6.000
Jerolimič	8,600
»Istra-Trst«	605
»Lošinj«	11,300
Martinolič	0,000
Premuda	22.900
Tripkovič	16.050
Openski tramvaj	2.550
Terni	268,—
ILVA	365,-
Zdr. jadr. ladjedel	332.—
Ampelea	1,450
Arrigoni	1.000
1,618	1.570	1.625
18.680	18.350	18.680
4,260	—.—	—.—
6,000	—	—
8.600	—.—	—.—
645	645	665
11.300	—	—.—
6.000	—.—	—.—
22.000	—.—	—.—
16.050	—.		—.—
2.550	—	—.—
260,-	260	274.*-
571	565	571.—
332,-	—»—	—.—
1.450	—.—	—.	
1 000		.—	— —
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ; TRST - ULICA FASIO FIIZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54758
Brez reklame ni uspeha
Uničujmo plevel čimbolj!
Vlaga, toplota in svetloba povzročajo bujno rast vseh rastlin. Vsaka rastlina potrebuje neko določena količino vode, da ei zgradi svoja tkiva in se normalno nazvija. Za posamezne rastline obstajajo različni transpiracij stol koeficienti, ki izražajo količino vode potre* bno za tvorbo ! kg. suhe snovi. Neke rastline potrebujejo več vode, druge manj. V naših krajih je gospodarjenje z vodd izredne važnosti. Ne sme nam biti, vseeno če vodo, katero) imajo rastline na ra p« go, potrošijo za svojo rast razni pleveli. Zato se moramo, boriti
otrpele nobene škode, dočim šjrokolLtne rastline <o bile več ali manj poškodovane. Največ je bil poškodovan plevel, manj pa or rastline, ki imajo manjšo listno površino.
Ti poskusi so bili napravlje-t ni na Bledu, torej v takih podnebnih razmerah, ki imajo med letom precejšnjo količino padavin; vsled tega se pleveli močno razmnožijo. Tudi na naših travnikih in na, naših njivah bi bila vredno napraviti podobne poskuse. Zavedati se morama dejstva, da omejeni preparati ne pridejo v poštev za uporabo na vrtovih, ker tu gojimo širor
proti plevelom s tako vnemo kolistne. rastline, ki bi bile rav-
kot se borimo proti drugim škodljivcem, ki napadejo kmetijske rastline. Pleveli črpajo iz zemlje vodo lini hrano ter krčilo življenjski prostor gojenim rastlinam.
V	temi času* ko se narava prebuja, sili med sejanimi rastlinami na dan tudi plevel. Navadno kaže plevel večjo burnost In večjo žilavost kot gojene rastline. Večkrat vidimo, da je ves posevek močno za-pleveljen in, da mu grozi propast. Ce ne; posežemo pravočasno v neenako borbo, ki se bije med raznimi pleveli in gojenimi rastlinami, le-te večkraifi podležejo. Tako nam ne preostane drugo kot preorati njivo.
V	poletnem času, ko naše sejane rastline kličejo po vodi in ko naši) vrtnarji pridno zalivajo zelenjavo, večkrat prezrejo dejstvoi da bi si lahko prišteidili precej' dela, če bi Pridno uničevali plevel. Sedaj je že čas da začnemo čistiti grede. To delo opravimo z lahkoto, posebno če grede hkrati tudi okopi jelo (četoamo). Zelo nespametno ravnajo vsi oni, ki pustijo* dla ®e! plevel razbohoti in gre v seme. V nobenem primeru ne smemo dopustiti, da nam gre plevel v seme, ker se tako se še bolj razmnoži.
V	čistem posevku se tudi bolezni težje razvijajo in s *em dosežemo dvojni učinek. Ce grede pridno okopavamo in razbijemo skorjo, ki se napravi po zalivanju, preprečimo izhlapevanje vode in s| tem se borimo proti suši. Kot sem že omenil, se razni pleveli različno razmnožujejo. Tiste plevele, ki se razmnožujem s semenom, zatiramo tako, da Jim preprečimo razvoj semena, one pa, ki ae razmnožujejo tudi s podzemnimi deli, najbolje uničimo tako, da v sušnih dneh spravimo te dele nal sončnoi pripeko. Tako (Se borimoi posebno proti pesjaku, ki preprede zemljo' s svojimi živicami.
Uničevanje plevelov na vrtni površini je lažje kot na njivi, posebno še na žitni njivi, si lahko predstavljamo kako težko Je zatiranje plevela na ovseni, rženi ali ječmenovi njivi. Tudi za take primere poznamo že sredstva, ki so se izkazala v praksi. V trgovini dobimo že več takih preparatov, ki uničujejo plevele.
Herbicidi so preparati, ki delujejo selektivno, to se pravi, da uničujejo plevele, ne da bi kakorkoli škodovali posevkom. Ce uporabljamo te herbicide na žitnji njivi, bomo z njimi uničili vse širokoMstne plevele, ki odvzemajo hrano, vodo in življenjski prostor posej anim rastlinam. Na močno zapleve-Ijeni njivi se razvijejo razne bolezni, posebno nožne bolezni žit, ki povzročajo poleganje posevkov. Naj navedemo nekaj primerov, ki pričajo o uspehih z uporabo teh herbicidov.
Pri poskusih so ise praktiki omejiti le na manjše! površine. Poskus ,so napravili še na ječmenovi njivi, ki je merila 2 hektara, ravno nal .taki površini, posejani) z ovtstom ter na 50 arov obsegajoči parceli, posejani s prosom iin na 30 arov obsegajočem travniku. Pri poskusnem škropljenju so uporabljani fenoksilen, in sicer 0,75 litrov na 100 litrov vode. Škropili so z motorno škropilnico in so uporabili 600 litrov škropiva nfc/ hektar.
Ječmienova) njiva je bila žeto zapleveljenai z osatom in zlatico, pa tudi drugih plevelov ni manjkalo. 2e v naslednjih dnleh je začel osat veneti in (odmirati. Kar ga je še ostalo, je imel tako ožgane liste, da je bil njegov nadaljnji razvoj popolnoma anemegačen. Ob žetvi skoraj ni bilo opaziti plevela; če ga je kaj ostalo, ni utegnil razviti semena. Rast ječmena je bila zelo dobra in pridelek je dosegel 22 stotov na hektar.
Se boljši usipeh so zabeležili na ovseni' njivi, ki je bila močno zaplaveljena z dresnijo. Dre-sien se je čez nekaj dni popolnoma posušila, tako da je bila njiva popolnoma čista. Pridelek ovsa je tudi dosegel 22. stotov na hektar,
Na travniku so škropili z 800 litri škropiva na hektar. S škropljenjem so uničili približno 90% plevela. Zelo 'e trpela tudii travniška detelja. Prva košnja 'e ala nekaj manj sena kot na netpoškropljenem travniku, toda druga košnja je bila na poškropljenem travniku mnogo boljša kot nal nepoškro-pljenem. Naslednje leto ni bilo na poškropljeni površini opaziti nobenega plevela in detelja se je začela1 počasi vraščati. K vraščanju detelje pripomoremo tako, dia ji leto po škropljenju gnojimo z dobro, preležanim kompostom |aii s Thomasovo žlindro.
Tudi prj prosu se je poskusno škropljenje dobro obneslo. V vseh primerih, ozkolistne gra-mineje (žita, trave itd.) niso
no tako prizadete kot pleveli.
Se; nekaj o imenih, pod katerimi se ti preparati pojavijo v trgovini. Vsi preparati vse-
bujejo diklor-fenoksiocetno kislino, vezano z drugimi kemičnimi spojinami. Pri Erbitox S 40 je kislina vezana z natrij e vol soljo, pri Erbitox W 40 je vezana na organske kemične spojine, pri Wedone 40 je kislina ravno tako vezdna z organskimi spojinami (estri). Vse tri preparate uporabljamol v 1-2% emulziji z vodo. (Na vsakih 99-98 litrov vode damo 1-2 litra preparata).
Pri uporabi teh Sredstev se moramo popolnoma ravnati po (navodilih, tovarne. Da ne bo nobenih nevšečnosti,, naj škropijo vestni in zanesljivi! ljudje.
Takšno zatiranje plevela se že v precejšnji meri uporablja v naprednih državah.
Tudi mi se moramo zanimati za novosti, ki nam jih nudita znanost in tehnika. Edino; tako bomo lahko zvišali pridelke na svojih njivah.	P.
Kmet in vrtnar v maju
Na njivi: To je mesec oskrbovanja posevkov in borbe proti plevelom. Qb okopavanju trosimo nekaj nitrata, da posevki veselo rastejo. Posebno po teh deževnih aprilskih dneh nas bo 'njiva klicala na pomoč. Na zemlji se je napravila- ,skorja, katero moramo razbiti, če nočemo, da nam izhlapijo velike količine vode, ki bodo v poletnem času prepotrebne posevkom. Obenem uničujmo plevele z plevenjem ali s hormonskimi preparati, kjer koli je to) možno. Okopavanje ,se ne sme omejiti le na strganje nastale skorje, ampak moramo seči vsaj 5 cm. globoko, da ustvarimo rahlo pozemljino, ki ščiti vodo pred izhlapevanjem.
V	sadovnjaku: Ce je potrebno, skrbimo za redno zalivanje letos posajenih dreves. Tui dl tu okopljemo kolobarje in gnojimo s sestavljenimi gnojili ■ali s kompostom. Dobro bo tudi, če gnojimo z gnojnico, kateri dodamo 3-6| kg. superfosfai tja na vsakih 10Q litrov gnojnice. Veliko skrb moramo posvečati zdravstvenemu stanju dreves, zato skrbimo po odpadanju cvetja za pravočasno! škropljenje z bordorško brozgo ali z drugimi bakrenimi preparati.
V	vinogradu: moramo spremljati rast trte. Ko mladike dosežejo zadostno dolžino, jih moramo privezati, da nam jih veter ne zlomi. Ze sedaj odstranjujemo pogani ke, ki se razvijajo iz pomožnih očesc, da ne bi vsled teh trpela rast glavnih poganjkov. Slediti- moramo toplotnim spremembam in dnevni količini padavin, ker se lahko že v tem času pojar vijo prvi napadi peronolspore. Ne smemo čakati na napad bolezni, ampak moramo preprečiti njen nastop.
Na vrtu: Imamo delo z okopavanjem in zatiranjem plevela. S tem pripomoremo k vzdrževanju vlage v zemlji. Sadimo fižol iin sejemo kumare v razdalji 10 cm. Ce semena dobre! vzklijejo, bomo posevek redčili na 20 cm zm vsako rastlino. Kapusmice sadimo tako, da pridejo klicni listi tik nad zemljo. Grah dkoplj.emoi in mu postavimo natičje. Paradižnike sadimo na prosto. Vi podnožje kompostnih kupov posadimo kumare in buče, da poganjki zasenčijo kompost.
Na travniku: Prva košnja detelje bo malo zakasnila, vendar opozarjamo naše kmetovalce, da nastopi najugodnejši čas za košnjo tako deteljišč kot travnikov, ko so rastlino; v polnem cvetu. Ce opravimo košnjo v tem času, bomo dobili seno z visoko krmno vrednestjo.
vinska razstava. Prvo podobno razstavo so priredili letal 1896. Na razstavi razstavljajo vsako leto vina prejšnje letine. Tudi letos so kupci pokupiti vse vino. Z Južnega Tirolskega gre vsako leto okoli 190.000 hektolitrov v. Švico, 63.000 v Zahodno Nemčijo in 36.000 v Avstrijo. Delež izvoza vina iz bocenske pokrajine je leta 1955 dosegel 50% vsega izvoza italijanskega vina v Švico, izvoz iz bo-cenistoe pokrajine v Avstrijo 60% in v Zahodno Nemčijo 45%. Vrednost izvoženega vina iz bocenske pokrajine doseže ok-dli 700 milijonov lir in predstavlja 25% izvoza vin iz vse Italije. V bocenski pokrajini pridelajo na leto okoli 450.000 hektolitrov vina. Razprodajo ga brez posebnih težav. V pokrajini je 45 vinarn in 22 zadružnih kleti.
PREMALO SONCA Nad slabim vremenom se| tožijo meščani in kmetje. Redko kdaj v zgodovini so je dogajalo, da ja na kraških njivan ostajala voda kakor letos. Ves april je bil izredno moker. Ma1? relice, hruške, črešnje iinl deloma)-tudi slive cvatejo med dežjem; le mandlji so odcveteli poprej, V mokrem vremenu se cveti ne oplodijo. Zato se ne moremo prav nič pohvaliti glede bodoče sadne letine. V nekaterih krajih niso mogli niti krompirja posaditi pravočasna.
mmm «10
TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197
Zastopnik za Trst, Videm, Gorico in FLI1J
SCHIRATTI • Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin.
VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki.
CINGAN0 - Tovarna vinarskih strojev.
NARDI Kmetijski stroji.
ELETTROTERMICA U. L0LI -Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo
ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLI na nafto in sanitarni predmeti.
DOBRA POMLADANSKA SETEV V JUGOSLAVIJI Po podatkih zvezne komisije v Beogradu ugodno napreduje delo zsi pomladansko setev po vsej državi. Le iz Slovenije poročajo, da vreme močno nagaja. V Vojvodini mj Bački je setev napredovala hitreje, kot so predvidevali.
VELIKEGA PLANINSKEGA ORLA JE UJEL Lovski čuvaj. Močniki France n Sv. Petra nad Begunijami- je v nastavljena past ujed! velikega planinskega orla, ki je meril čez peruti 2,20 m. Orel je bil še živ, past mu je zdrobila nogo.
6. M. POLHI S RGLIO
UVOZ - IZVOZ
MilTT ©VIJTE in IZ ©EEK© V
Trst, Ulica I. dellaCroce4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
VELIK IZVOZ JUZNOTIROL-SKIH VIN
V Bocnu na Južnem Tirolskem je bila te dni vsakoletna
SILI A"
COSSI ALFONZ
TU V O Z, JU TE s a
GORICA
Ulica Duca d’Aosta 17
TEL. 34-36
JEDRSKA ENERGIJA V KMETIJSTVU
Pri Zvezi 'kmetijskih zbornic v Beogradu so ustanovili odbor, ki bo (skrbel za uporabo jedrske energije v kmetijstvu in gozdarstvu. Pomagal boi organizirati agrobiološki oddelek pri radiološkem labor&itorliju v Vinci iter skrbel za Izmenjavo izkušenj s tujino.
INDIJSKI veleposestniki; SO DALI ZGLED
V Indiji >se izvaja agrarna reforma Po dveh tirih: z ene strani je vlada izdala ustrezna zakone, ki naj pripomorejo obdelovalcem zemlje, da pridejo v posest kmetij, z druge strani se pa močno razvija tako-imenovano gibanje »bhudan« po načelih, ki jih je propove-doval Ghandi. Po njegovih naukih, naj bi Ise veleposestniki samj odpovedali zemlji vprid obdelovalcem. Doslej je okoli
400.000	indijskih veleposestnikov prostovoljno prepustilo kmetom okoli milijon hektarov zemlje. Kmetje so že prevzeli
75.000	hektarov. Vlada namerava z zakonom odpraviti tako-imenovane »zamindare«, to je meš-eiferje, ki so od izredno bogatih veleposestnikov prevzemali zemljo in jo nato oddajali malim kmetom proti odh škodnini v najem.
VABIMO vsa podjetja k sodelovanju na naših strokovnih gospodarskih razstavah v letu 1956:
28. IV. do 6. V.
I. Strokovna razstava tekstila
od 7.
od 4.
mednarodno udeležbo
23. do 26. V.
Razstava rontgentskih aparatov in pribora 26. V. do 3 VI.
Razstava: »Stanovanja za naše razmere*
16. do 24. VI.
Razstava povojnih izumov in tehničnega napredka FLRJ 21. do 24. VI.
Razstava elektrogospodarstva LRS do 15. VII.
II.	Obrtniški velesejem do 12. VIII.
III.	Mednarodna razstava radia in telekomunikacij
25. VIII. do 2. IX.
II. Mednarodna razstava vin
tl
od 6.
22. do 30. IX.
Razstava izvoznih artiklov
do 14. X.
I. Razstava kmetijstva in gozdarstva
OGLEJTE SI NAŠE PRIREDITVE!
IZKORISTITE POPUST NA ŽELEZNICI: 25°/o osebni in 50 0/0 za prevoz blaga.
Vse informacije :
V V
GOSPODAM IMAME
LJUBLJANA = TITOVA 50

EKPORT-IMPORT
JADRAN1
Sežana, tel. št. 4,
IZVAŽAMO: živino, les, poljske pridelke, krmo, kraski teran in kraški marmor-UVAŽAMO : rezervne avtodele in blago široke potrošnje.
piraiK
TURlSTiČKO PODIIZEČE
ZAGREB = JUGOSLAVIJA
Praška uf. br. 5 - TeL 32257 0, 9
Odjeijenje za inostranstvo telefon: 32 - 726
Vrči: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste voznih {sprava za zemljn i inostranstvo - žeijezničhe, bradshe avionshe - organizira izlete, putovanja i ekskurziji) vrši mjenjačku zlužbu, slnžbu posesa i viza te fotoslnžbn

MEHANIČNA DELAVNICA
Simič Marij in Bernarda
predstavništvo motociklov „CIMATTI“ in „BETA" S temi motocikli se smeš voziti brez vozniškega dovoljenja in brez evidenčne tablice
OPČINE, NARODNA 46
A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE
MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE
RIM TRE NOVEMBRE 9 - TELEFON 24=
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
Radio TV-S0SSI
OPČINE — Trg Monte Re 4
Tel. 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šoli)
PRODAJA IN POPRAVILA VSAK -VRSTNIH RADIO INTVAPARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ
POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI P L A Č I LN I POGOJI!