Kamniški OBČAN St. 5 Leto XXXVI Kamnik, 13. marca 1997 S 23. seje občinskega sveta Dodatna obvoznica naj poteka izven mestnega območja Kot smo na kratko žc poročali v prejšnji številki, je bila osrednja točka 23. seje občinskega sveta v sredo 26. februarja, dopolnitev 4. variante prometne studije mesta Kamnik, s katero naj bi svetniki potrdili traso zahodne obvoznice od križišča pri KIK-u skozi nov tunel pod Žalami do križišča pri Metalki (predlog trase smo podrobno opisali že zadnjič!). Pred sprejetjem dnevnega reda so predlog razširili s točko volitve in imenovanja in na predlog Marjete I liimar, predsednice odbora za družbene dejavnosti, ki je bil predlagatelj, umaknili pred- Državno priznanje Vladimirju Šerbelu Pogovor,z novo odgovorno urednico Bredo Podbrežnlk Vukmir Novice iz Komende Smučarski skoki v Kamniku (BES log sklepa, da naj bi občinski svet pooblastil župana, da daje soglasje k spremembam cen v Vzgojno-varstvenem zavodu Antona Medveda Kamnik. Obrazložitev je bila, da za tak slep ni ustrezne pravne podlage. V imenu svetnikov SDS je Janez Repanšek predlagal tudi umik obravnave predloga zahodne obvoznice z utemeljitvijo, da predlagatelj gradiva ni upošteval veljavnih prostorskih aktov in strokovnih mnenj pristojnih institucij s področja spomeniškega varstva in arhitekturne znanosti. Še posebej pa se je skliceval na ugotovitve, sklepe in zahteve s sestanka prizadetih krajanov, ki ga je nekaj dni pred sejo občinskega sveta sklical kot predsednik sveta KS Kamnik - Center. (Nadaljevanje na 3. strani) Kamniška Solidarnost med spomini na preteklost in pogledom v prihodnost Prizadevni člani odbora Delavsko kulturnega društva Solidarnost Kamnik so 28. februarja v prostorih društva v dvorani nad kavarno Veronika pripravili prisrčno srečanje nekdanjih in sedanjih članic in članov DKD Solidarnost. Povabilu so se odzvali številni ustvarjalci, ki so delovali v društvu nekoč ali pa delujejo danes: pevke in pevci, dramatiki, šahisti, godbeniki, pa tudi nekaj simpatizerjev. Predsednik društva Janez Ma-leš je zbrane toplo pozdravil in povedal, da je namen srečanja obuditi spomine na pretekle čase in ugotoviti, kje društvo danes je ter poskusiti najti nove ideje za prihodnje. DKD Solidarnost je pred desetletji v svojih vrstah združevalo pevce, dramatike, šahiste in občasno godbenike. Že od samega začetka društva, od leta 1919, je v njem poleg Moškega pevskega zbora Solidarnost delovala tudi ljudska knjižnica. Danes v društvu delujeta le moški in ženski pevski zbor. Janez Maleš je v slavnostnem govoru še ugotavljal, da danes v Kamniku nimamo odra, na katerega bi lahko postavili dramski projekt. Društvo Solidarnost je pričelo s petjem in tudi to srečanje se je nadaljevalo s pesmijo. Moški pevski zbor je bil od ustanovitve nosilec dejavnosti društva. Res je, da je doživljal vzpone in padce, vendar se je obdržal do današnjih dni. Poleg številnih priznanj na pevskih tekmovanjih mu je uspelo stkati številne stike tudi izven občinskih in državnih meja. Pevci so ponosni na tradicionalno prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici, kjer se srečujejo in prepevajo že od leta 1923. Ponosni so na sodelo- no kaseto ljubezen in pomlad. Leta 1975 je bil v okviru lega društva ustanovljen prvi ženski pevski zbor v Kamniku, ki je še danes edini ženski zbor v obči- Naslcdnja, 6. številka Kamniškega občana bo izšla v sredo, 26. marca. Članke sprejemamo najkasneje do srede, 19. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 24. marca. vanje na največji pevsko zborovski manifestaciji v Stični, kjer bodo prihodnje leto doživeli srebrni jubilej sodelovanja. Še bi lahko naštevali iz zgodovine moškega pevskega zbora. Ob praznovanju 75-letnice zbora in društva je Moški pevski zbor posnel glasbe- S SREČANJA SOUDARK IN SOUDARCEV: Ustanoviteljica Ženskega pevskega zbora Solidarnost Draga Spruk in prvi dirigent tega zbora Viktor Mihelčič, ki mu bo ob občinskem prazniku podeljen naziv častni občan Občine Kamnik za zasluge na glasbenem področju. ni. Uspešno je sodeloval na radijskih tekmovanjih, nastopih Sirom Slovenije in skupaj z MoPZ Solidarnost tudi izven naših meja. Spomladansko sonce nas je končno privabilo v naravo. Veliko ljudi se že odpravlja na bližnje kamniSke hribe. VERA MEJAČ OTROCI O MAMAH... Moja mamica je pridna in dobro kuha. Matej, 11 let Mamico imam rada. Pomaga mi pri matematiki. Tanja, 13 let Pri mamici je vedno lepo, a najlepše je takrat, ko se pri njej »po-crkljam«. Marko, 11 let Mamici rad pomagam. Aleš, 11 let Mamica je dobra. Kupila mi je novo obleko. Majda, 12 let Moja mamica je šivilja. Rada šiva. Tina, 5 let Mami je do mene prijazna. Angelca, K) let Z mamico greva na sprehod. Z mamico se kartava. Sebastjan, 9 let Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja... Tisa, 8 let Moja mamica je lepa, prijazna in mi velikokrat kaj kupi. Najbolj »luštno« je, ko greva na sprehod. Davor, 12 let Včasih zlezem iz postelje in se stisnem k mamici. Erika, 8 let Zbrala Nataša Hribar Ob 8. in 25. marcu na obisku pri SuSnikovih Otroci so žegen pri hiši Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Spomladanski modeli modne in športne obutve za vso družino po najugodnejših cenah so že na naših policah. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. (Nadaljevanje na 7. strani) Ko sem razmišljala, kakšen članek bi v tej številki posvetila nedavnemu prazniku 8. marcu - dnevu žena in bližnjemu 25. marcu -materinskemu dnevu, sem si zaželela, da bi bralcem predstavila devetčlansko družino Mojce in Janeza Sušnika iz Kamnika. In ko sem gospo Mojco poklicala po telefonu, je ni bilo doma. Od hčerke sem izvedela, da njihova mami na kakršenkoli pogovor za javnost ne bo pristala. Iz povedanega pa sem čutila, da to hčerino prepričanje izhaja iz tega, ker pozna mamino skromnost. Nisem vrgla puSke v koruzo, obljubila sem, da jo pokličem naslednji dan. To sem tudi storila. Ko sem gospe Mojci povedala, da za to številko Kamniškega občana želimo pripraviti pogovor z materjo, ki je rodila več otrok kot le enega ali dva, mi je gospa Mojca prepričljivo zatrdila: »Če dva gor spraviš, jih lahko tudi sedem, vendar pa sta za to potreb- ni predvsem ljubezen in vera.« Na pogovor je pristala. Želela je, da se dobimo zvečer, ko bodo z njo zbrani otroci in mož dr. Janez Sušnik. Vrata v skrbno urejen dom SuSnikovih mi je prijazno odprla mama Mojca. Za njo je prihitel sin Janez, nato še otroci Grega, Mojca in Uršula. Kakšen sprejem! In kakšen občutek, ki ga pri tej družini doživiš že ob vstopu v hišo! Vsi so eno, že po nekaj besedah se prepričaš, da se pogovarjaš z družino, ki je duhovno bogata, predvsem pa verna. Iz. njihovih dobronamernih besed, govorice obraza in rok je čutiti spoštovanje do bližnjega in vero ter zaupanje v božjo pomoč. Med pogovorom sem predvsem mami Mojci namenila nekaj vprašanj. Ob tem, kaj ji pomeni 8. in kaj 25. marec, je povedala, da je bil 8. marec »AFŽ«, politični praznik; enakopravnost je bila brez. pomena. Po njenem globokem prepričanju ženske nismo enakopravne moškim, smo malo več in zakaj bi se potem silili z enakopravnostjo. Že od rosnih otroških let se spominja njihovega družinskega praznika 25. marca - materinskega dne. Takrat imata s hčerko Mojco tudi god. Če je le mogoče, se na ta dan ali pa na bližnjo soboto ali nedeljo zbere vsa družina, prideta tudi hčerki z družinama. Ta praznik je po prepričanju vse družine praznik vseh žensk, ki imajo materinski čut in ki naredijo za bližnjega več kot mati, ki je mati le na papirju. Ob besedi mati ima gospa Mojca pred seboj (Nadaljevanje na 5. strani) Seat Ibiza 1.0 že za 15.992 DEM Posebni promocijski leasing in kreditni pogoji Ugodno - omejena količina vozil letnik '96 SEAT CENTER TRZIN Ljubljanska 3a, Trzin tel. 716-262 PORSCHE LEASING vaš finančni partner VOZILA 5 ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM /nJfiirni PLINIFIKACIJA KAMNIKA Cenjeni krajani Duplice, Adriaplin pričenja s pripavljalnimi deli za izgradnjo plinskega omrežja v občini Kamnik. V letošnjem letu bomo zgradili omrežje na območju KS Duplica, kot to določa koncesijska pogodba. VABILO Vse krajane Duplice vabimo na javno predstavitev projekta, ki bo v četrtek, 20. marca, ob 18. uri v dvorani Kina Dom na Duplici. Veselimo se snidenja z Vami. Podobne predstavitve bomo pripravili tudi za druge dele občine. O tem vas bomo pravočasno obvestili. S spoštovanjem, Adriaplin d.o.o., Ljubljana 2 13. marca 1997 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Kamnik na sejmu Alpe Adria Ob svetovnem dnevu civilne zaščite Druga sejemska prireditev pod skupnim imenom Alpe Adria bo tudi letos v znamenju ljubiteljev športa, turizma in navtike, v tednu mednarodnega sodelovanja pa pripravljajo organizatorji še sejem za lov in ribolov ter fotografski sejem Fotostik. Čas ob sejmu Alpe Adria je tudi trenutek, ko se bodo mnogi že odločali, kje in kako pa tudi po kakšni ceni bodo preživeli poletne počitnice. Na sejmu Alpe Adria, ki bo od 18. do 22. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bo tudi letos s posebej privlačnim programom predstavila občina Kamnik. Pester bo že prvi dan sejma, ko bo ob II. uri obiskovalce »kamniškega« razstavnega prostora pozdravil župan Tone Smolnikar, obiskovalci pa bodo lahko videli multivizijsko predstavitev Kamnika ob diapozitivih in glasbi, ki so jo pripravili Andrej Eržen, Tomo Sitar in Nuša Lisjak. Te predstavitve Kamnika se bodo zvrstile vsak dan dvakrat vse do konca sejma Alpe Adria. Poleg tega bodo ob 16. uri predstavili še ponudbe Velike planine -pripravlja jo Velika planina - Zaklad narave d.o.o. Obiskovalci pa bodo zvedeli vse o dejavnosti podjetja, o letnem turizmu in po- hodništvu, o gorskem kolesarjenju, zabavno-športnih prireditvah in gostinski ponudbi Velike planine. Prav tako bodo spregovorili o razvojnih možnostih in krajinski zasnovi Velike planine. V torkovem popoldnevu bodo v Forumu predstavili še projekt Venerina pot, v katerega je vključeno tudi mesto Kamnik. Osrednjo pozornost drugega sejemskega dne, v sredo, 19. marca, bodo ob II. uri namenili predstavitvi projekta Terme Snovik, saj bo verjetno marsikaterega obiskovalca sejma Alpe Adria zanimalo, kdaj bodo lahko prve počitniške dni preživeli v novem slovenskem zdravilišču, predvsem pa, kakšne bolezni si bodo s sno-viško termalno vodo lahko pozdravili. Ob 16. uri bodo kamniški gorski vodniki ob diapozitivih spregovorili o kamniških gorah in možnostih gomiškega udejstvova-nja. V kamniškem Turistično-infor-mativnem centru, ki pripravlja program kamniških zanimivosti za sejem Alpe Adria, so se odločili tudi za predstavitev morda nekoliko manj znane kamniške posebnosti - slikanja majolik, kar bodo obiskovalcem predstavili v sodelovanju s podjetjem Svit -ET1. Poleg občudovanja poslika- ve majolik v četrtek, 20. marca, ob 14. uri bo ob 17. uri obiskovalce razveselil še nastop mažo-retne skupine Veronika pod vodstvom Nataše Hribar. Glasbeno in plesno bo obarvan tudi predzadnji sejemski dan, ko se bodo ob 15.30 predstavili člani folklorne skupine Društva narodnih noš na Komendskem, ki jih vodi Robert Kraner. Zadnji dan sejma, to je v soboto, 23. marca, bo bolj veselo obarvan, saj se bodo člani Kulturnega društva Priden možic na naš in morda vaš račun nekoliko pošalili v glasbeno-gledališkem dogodku, ki so ga naslovili kar Kamniški obzornik. Nastopili bodo dvakrat in sicer ob 11. in 16. uri. Na razstavnem prostoru Kamnika na sejmu Alpe Adria bo tudi dovolj propagandnega gradiva, med drugim tudi novi plakat občine Kamnik. Na tem področju so vse bolj dejavni tudi kamniški gostinci, ki bodo za spremembo ponudili svoje nove prospekte, saj se zavedajo nujnosti takega materiala, poleg dobre hrane in pijače ter seveda prijazne postrežbe. Vabljeni ste tudi vi, da se o tem prepričate sami. OBČINA KAMNIK TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Informacija o gradnji telefonije in kabelske televizije v krajevnih skupnostih Komenda, Križ, Moste V sredo, 5. 3. 1997, je v prostorih KS Komenda potekal delovni sestanek o usklajevanju del na izgradni telefonije in kabelske televizije. Krajevne skupnosti so zastopali njihovi predsedniki: g. Tomaž Drolc, g. Peter Peterlin, g. Anton Špenko, koordinator del občinskega svetnika g. Stane Zar-nik ter občinski svetnik Pavel Ocepek, ki izvajajo nadzor za Catv. Telekom sta zastopala g. Rotar in ga. Tončka Resnik, Te-grad je zastopal g. Grošelj, projektantsko podjetje pa g. Douč. Na sestanku so se prisotni dogovorili, da se namesto projektiranih prostozračnih vodov izvede polaganje vodnikov v zemljo, kar je sicer dražje, vendar bolje in bistveno manj moteče za okolje. S sočasno graditvijo in polaganjem instalacije za kabelsko televizijo pa ta podražitev ne bo opazna, saj bo izkop enoten za obe instalaciji. Za ceno dodatnih 21 milijonov bodo izvedena vsa zemeljska dela za razvodno naročniško omrežje in omrežje kabelske televizije, cena telefonskega priključka po navedbi predstavnika Telekoma g. Rotarja ostane enaka, to je 103.000 SIT, cena priključka za kabelsko televizijo pa po tej oceni ne bo presegla 30.000 SIT, kar je izjemno ugodno, če vemo, da so krajani na Igu pri Ljubljani samo za izvedbo telefonskega priključka k ceni telefonskega prispevka ZAHVALA UREDNIKU Vera in Saša Mejač iz Bistrice d. o. o., izdajatelja Kamniškega občana, se v imenu vseh sodelavcev Kamniškega občana dosedanjemu odgovornemu uredniku Francu Svetelju zahvaljujeva za trud in vsa dobronamerna dejanja v času urednikovanja. 103.000 SIT prispevali še približno 100.000 SIT. Delo na vgrajevanju - vkopa-vanju telefonskega kabla in vzporedne cevi za glavne vode že potekajo: na področju KS Križ. pa se vgrajuje že razvodno omrežje. Po napovedi izvajalcev se bodo dela na razvodnem omrežju izvajala po sledečem zaporedju: v drugi polovici marca pričetek v Mostah, v drugi polovici aprila pa v Komendi. Priključevanje telefonskih priključkov in priključkov za kabelsko televizijo bo izvajano po uspešno opravljenem preizkusu in izvedenem tehničnem pregledu predvidoma v septembru. Tako ugodno cenovno razmerje je bilo mogoče doseči samo ob dobro usklajenem programu dela in sočasnem polaganju obeh instalacij, to je telefonskega kabla in kabla za kabelsko televizijo v isti jarek, zato predsedniki krajevnih skupnosti pozivajo krajane, ki si želijo telefonski priključek in priključek za kabelsko televizijo, da podpišejo pristopno izjavo, s katero pristopajo k financiranju izgradnje priključka za kabelsko televizijo in dovolijo nujna zemeljska dela na svojem zemljišču ter soglašajo z montažo priključnih omaric na svoji hiši. Pristopnina v višini 15.000 SIT bo uporabljena za plačilo zemeljskega razvoda, ki po pogodbi za celotno investicijo v vseh treh krajevnih skupnostih znaša 21 milijonov SIT in bo kasneje razvidno obračunana v skupni ceni prispevka. O poteku del in morebitnih spremembah dinamike del vas bomo sproti obveščali na krajevno običajni način. PAVEL OCEPEK V telji po nadaljnjem sodelovanju s Kamniškim občanom se je Vera Mejač z iskrenim stiskom roke v znak zahvale za skrbno urejanje časopisa zahvalila dosedanjemu odgovornemu uredniku Francu Svetelju na seji uredniškega odbora, (foto: S. Simšič) Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Ljubljanska 3/a, direktorica Saša McjaC, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcznik Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. V letu 1996 je ponovno izšel KAMNIŠKI ZBORNIK. Knjiga z bogato vsebino vzbuja med občani in vsemi, ki jih zanima razvoj slovenskih krajev, velik interes. Zato smo se odločili v mesecu marcu, prazniku Občine Kamnik, to gradivo ponuditi tudi vam in sicer po promocijski ceni 2.100 SIT. Če vas ponudba zanima, ste vabljeni, da se oglasite v pisarni Turistično informacijskega centra Občine Kamnik, Glavni trg 23, ali po tel.: 831-470, knjigo pa lahko naročite tudi po povzetju. Vladimir Serbel odlikovan z državnim častnim znakom svobode Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je ob svetovnem dnevu civilne zaščite priredil sprejem za predstavnike Civilne zaščite Republike Slovenije v petek, 28. februarja, v veliki dvorani Predsednike palače v Ljubljani. Ob tej priložnosti je vročil odliko- vanje ČASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE tudi Vladtmir-ju Šerbelu, poveljniku Civilne zaščite občine Kamnik, za dolgoletno, izjemno uspešno organizacijsko delo pri civilni zaščiti, zlasti pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Vladimir Šerbel, poveljnik Civilne zaščite občine Kamnik, prejema visoko državno odlikovanje - častni znak svobode Republike Slovenije iz rok predsednika države Milana Kučana, foto: Tomi Lombar požrtvovalnost pri reševanju človečkih življenj in gmotnih dobrin. Podelitve odlikovanj se je udeležil tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar. V imenu uprave Občine Kamnik in v svojem imenu Vladu Šerbelu izreka čestitke in zahvalo za njegovo skoraj dvajsetletno požrtvovalno delo z željo, da še naprej tako uspešno deluje na področju zaščite in reševanja. Ob naših čestitkah za prejem tako pomembnega priznanja nam je Vlado Šerbel poudaril, da gre za priznanje vsem društvom, organizacijam in drugim posameznikom na področju kamniške civilne zaščite, kot so gasilci, gorski reševalci, policija, jamarji, taborniki, skavti, enote reševalnih psov. Še posebej je poudaril zasluge uspešne enote prvi pomoči, ki zgledno sodeluje z Rdečim križem. Prav zato je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije podelil zlati znak Civilne zaščite dolgoletni sekretarki Občinskega odbora Rdečega križa Kamnik Mariji Zagore za njeno življenjsko delo v tej organizaciji. Srebrni znak CZ pa je podelil Jožetu Oblaku, poveljniku Gasilskega društva Kamnik. J VI-RA MEJAČ TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23 KAMNIK TEL: 061/831-470 KOLEDAR PRIREDITEV V MARCU, MESECU PRAZNIKA OBČINE KAMNIK PRIREDITVE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Razstavišče Veronika, Kamnik GRETA BOLTAR, SLIKE Likovna razstava bo odprta do 31. 3., vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstopnine ni. Petek, 14.3., ob 18.00 Razstavišče Veronika, Kamnik MLADI GLASBENIKI Koncert učencev Glasbene šole Kamnik, udeležencev državnega tekmovanja v Ljubljani. Vstop s prostovoljnimi prispevki. Sobota, 15.3., ob 19.00 Razstavišče Veronika, Kamnik Potopisno predavanje ob diapozitivih ANA POGAČAR: INDONEZIJA. Vstop s prostovoljnimi prispevki. Sobota, 15., 3., ob 19.00 Breznikov dom na Križu pri Komendi KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KOMENDA v spomin preminulemu članu zbora Francu Lenku. Zborovodja: Baldomir Kremžar. Vstopnina 300 SIT. Petek, 21.3., ob 19.00 Razstavišče Veronika, Kamnik Glasbeno-plesno-filmska predstava VRATA V PERIČNIK Projekcija videofilma in koncert dua Dolina odmeva: Lado JAKŠA, klaviature, saksofon... Matjaž VVEINGERL, klavirska harfa, tolkala... Vstopnina 500 SIT. Sobota, 22. 3., ob 19.00 Kulturni dom Šmarca PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU. Beseda In glasba v počastitev praznika; izvedba: Kulturno društvo Šmarca. Vstop prost. Informacije: ZKO (Razstavišče Veronika), Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-612. ♦ GLEDALIŠČE ZA OTROKE Zaradi velikega zanimanja v februarju bo GLEDALIŠČE UNIKAT - KD Priden možic Kamik marca ponovilo gostovanja gledliških predstav za otroke v Razstavišču Veronika Sobota 15.3., ob 16.00 PAVLIHA NOĆE V ŠOLO Sobota 22.3., ob 16.00 MEH ZA SMEH Vstopnica za posamezno predstavo: 300 SIT Informacije, prodaja vstopnic: ZKO (Razstavišče Veronika), Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-612. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Torek, ia 3., ob 19.00 POVEJMO PO ŽENSKO Srečanje z znanima Kamničankama (Mojca Drčar Murko, Nataša Dolenc) Četrtek, 27.3., ob 18.00 Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj Občine Kamnik. Prireditev bo spremljal nastop trla Kamniški Koledniki In Igralca Dareta Valita z recitacijami pesmi Rudolfa Maistra. Vsak torek od 18. do 19.00: PRAVLJIČNE URE S PRAVLJIČARKO JANO Informacije: MK Kamnik, Ljubljanska c. 1, Kamnik, tel.: 812-597. PRIREDITEV KARITAS Nedelja 23.3., ob 16.00 Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU Informacije: Medžupnijska Karitas Kamnik, ga. Metka Mali, tel.: 813-907, 716-149 (si.) SPORT Sobota, 29.3., ob 10.00, Stahovica II. TEK NA SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM. Informacije: g. Lado Urh in g. Ivan Urh, Črna 16, Stahovica. Sobota 29. 3., ob 17.30 Šahovsko društvo Kamnik, Kolodvorska 5 HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR ZA OBČANE KAMNIKA Informacije: g. Albin Šfrajhar, tel.: 831-844. SEJEM Od 29.3. do 14, Komenda - hipodrom SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM, sejem kmetijske mehanizacije. Informacije: Konjeniški klub Komenda, g. Alojz Lah, tel.: 841-022. RAZVEDRILO Sobota, 15.3., Športna dvorana Kamnik KONCERT - PARNI VALJAK. Informacije: Študentski servis Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-058. Organizator: Nogometni klub Flok. Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 13. marca Svetniki sprašujejo in predlagajo S 23. seje občinskega sveta Previsoke takse za reklamne table in uporabo pločnika Poslanski klub LDS je predlagal občinski upravi naj ponovno pretehta višino »obdavčitve« nekaterih tarifnih skupin v odloku o komunalnih taksah, zlasti uporabo javnih površin (pločnikov) in napise firm. Spremembo tarif naj predlaga v obravnavo občinskemu svetu še pred začetkom poletne turistične sezone. Svetniki pravijo, da so že ob sprejemu odloka opozarjali, da so nekatere takse previsoke, če že ne kar neživljenjske. Na primer najem pločnika stane uporabnika okrog 2.700 SIT na mesec, kar je štirikrat več, kot znaša najemnina za en m2 pisarne v središču Kamnika. Tabla, ki označuje smer, kjer je moč najti določeno firmo, stane lastnika letno tudi blizu 100.000 SIT. Odzivi lastnikov firm in lokalov se kažejo v umikanju ponudbe z ulic, v snemanju napisnih tabel in s tem seveda zaviralno vplivajo na oživljanje mesta. Končno pa so postavili vprašanje tudi županu, koliko takse so plačale »firme«, ki imajo table na občinski »poslovni stavbi«. Zavarovati občinsko premoženje na Veliki planini pred razpadom »Kako občina kot lastnik družbe Velika planina - Zaklad narave gleda na gospodarjenje te družbe?« je vprašal svetnik Jože Romšak in pri tem opozoril na prodajo osnovnih sredstev ter na zaposlovanje vodstvenih in administrativnih delavcev. Po njegovem mnenju prihaja do propada te družbe, ki da je v katastrofalnem stanju, s tem pa bo prišlo tudi do propada turizma na Veliki planini. Zato je predlagal, naj občina preko svojih organov v družbi takoj ukrepa in zavaruje občinsko premoženje. Zupan pa naj tudi pove, kako gleda na nadaljnji razvoj te družbe. Kažipotno tablo na dupliškem križišču bodo prestavili V zvezi z vprašanjem in pobudo Marjete Humar glede nepreglednosti prometne signalizacije na semaforiziranem križišču pred Duplico je Direkcija Republike Slovenije za ceste odgovorila, da je bila ob obnovi prometne signalizacije stara kažipotna tabla zamenjana z novo. Zaradi upoštevanja višine pisave po JUS standardu je nova tabla nekoliko večja od stare. Omenjeno križišče je nepregledno predvsem zaradi visokih smrek, ki stojijo ob cesti pred križiščem. Omenjeno tablo pa bodo prestavili na ugodnejšo lokacijo. Z odstranitvijo smrek in reklamnih tabel, bi bilo vključevanje vozil iz smeri Domžal v času, ko semafor ne deluje, bistveno varnejše. Na ostale nepravilnosti bo Direkcija opozorila prometni inšpektorat Republike Slovenije. Občinski proračun na disketah? Svetnik Rudi Meršak je predlagal občinski upravi, naj lanski zaključni račun in letošnji občinski proračun pripravi v enotnem računalniškem jeziku in naj bosta zainteresiranim na voljo tudi na disketah. S tem bi tudi upravičili nakup zmogljive računalniške opreme. Taka priprava finančnih aktov od osnutkov do sprejetja bi bila cenejša, saj bi zmanjšala gore papirja. Obnoviti cesto do sv. Ane »Ker smo lani začeli s pripravljalnimi deli za obnovo fasade na cerkvi sv. Ane v Tunjicah in se zavedamo, da je dostop zaradi možnosti plazitve celotnega področja s pokopališčem vred zelo otežko-čen,« je dejal svetnik Peter Štele, »predlagamo, da se prouči možnost sanacije ceste proti cerkvi in sicer na odseku pod pokopališčem. Cesta bo namreč v času gradnje dodatno obremenjena. Zato se povečuje nevarnost plazenja, posledice tega pa so lahko večji stroški. Cesta pomeni veliko oviro za številne obiskovalce cerkve, pogrebov in podobno, zlasti velike težave z dostopom imajo invalidi. Ta cesta pomeni tudi edini dostop do naselja Vinski vrh.« ■ Štele je še poudaril, da bodo v primeru, če bo občina našla rešitev za to sanacijo, tudi prebivalci Tunjic sami poiskali vse razpoložljive finančne vire in pri obnovi sodelovali po svojih zmožnostih. Otroci padajo iz avtobusa! V naši občini se veliko šolarjev vozi v šolo z avtobusi in kombiji, pravi svetnik Jože Romšak, otroke prevažajo zasebniki in avtobusno podjetje. Vendar je vprašanje, v kakšnem stanju so njihova vozila, če se lahko med vožnjo odpro vrata in otroci padejo na cesto. (Kdaj, kje in komu se je to zgodilo, svetnik ni navedel!) V imenu prestrašenih staršev, kot je dejal, je zahteval, naj občina Kamnik kot naročnik in plačnik prevozov zagotovi, da bodo vozila za prevoz otrok tehnično brezhibna. To pa naj redno nadzoruje tudi policija. F. S. Spoštovani! Vabimo Vas, da s svojo navzočnostjo na slovesnostih, naš občinski praznik počastite tudi Vi! Rojstni dan generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Maistra - Vojanova občani Kamnika praznujemo kot svoj praznik. S tem izražamo spoštljiv poklon svojemu rojaku, v prazničnem razpoloženju pa pozornost posvečamo tudi sodobnemu utripu občine Kamnik. Praznični program v četrtek, 27. marca: ob 16. uri, Glavni trg: Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik ob 17. uri, Trg talcev: Slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra ob 18. uri, Matična knjižnica Kamnik: Slavnostna seja Občinskega sveta, podelitev priznanj Občine Kamnik, recital Kamniških kolednikov in igralca Dareta Valiča OBČINA KAMNIK Dodatna obvoznica naj poteka izven mestnega območja (Nadaljevanje s 1. strani) Krajani proti predlagani zahodni obvoznici Na sestanku krajanov 20. 2. 1997, ki se ga je udeležilo 49 krajanov, udeležil pa sega je ludi projektant dipl. ing. Tomaž Guzelj, so krajani zavrnili predlagano varianto trase zahodne obvoznice in med drugim sklenili: - varianta mestne obvoznice naj se rešuje izven območja mesta, v mestu naj se uredi mestni promet po obstoječih prometnicah, izdela naj se študija šolskih poti za vse tri šole, predlagatelj naj umakne predlagano zadevo z dnevnega reda, ker ne upošteva mnenj prizadetih krajanov in drugih občanov Kamnika, ker ni pridobljeno strokovno mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, niti mnenje fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kije izdelala projekt revitalizacije starega mestnega jedra: - promet po vzhodni (sedanji) obvoznici naj se uredi z dokončanjem le-te, kot so novi mostovi, zavijalni pasovi, semaforji itd.; - tovorni promet s Stahovice se lahko uredi s podaljšanjem železnice do Kalcita ali pa na območju KIK-a s prekladanjem na tovorni vlak: - za zazidalni otok Utok -Alprem naj se uredi cestna povezava med Šolsko in Usnjarsko ulico ter med Usnjarsko in Maistrovo ulico. To je namreč še neuresničena zamisel že od odprtja Šolske ulice. Svoje mnenje na sestanku krajanov je povedala tudi domačinka Helena Lap, dipl. ing. krajinske arhitekture, kije med drugim dejala, da načrtovana obvoznica odreže mestno jedro od edinega preostalega zelenega zaledja in da iz gradiva ni razvidna argumentirana prometna projekcija do leta 2015, kot tudi ne vzročno posledična povezava med novo prometno shemo in oživitvijo mestnega jedra. Zbrani krajani so zadolžili predsednika sveta KS in svetnika Janeza Repanška, da zastopa njihove interese na seji občinskega sveta. Obsežnejšo obrazložitev svetnikov SDS k predlogu za umik te točke z dnevnega reda je prebrala Alenka Koželj. V obrazložitvi je bilo rečeno, da poslanska skupina SDS vedno podpira prizadevanje občanov, če ti menijo, da so kršeni njihovi interesi in je ogrožena njihova osebna integriteta ali njihov socialno ekonomski razvoj. Po mnenju SDS gre za poseg v samo mestno jedro, v spomenike prve kategorije. Pokop Utoka in Alprema je dal upanje, da bo mesto spet zaživelo, žili pa je te sanje pokopalo Janez Repanšek, svetnik in predsednik KS Kamnik Center, je dejal, da nasprotnikom predlagane obvoznice ne gre za njihove parcele, pač pa predvsem za podobo in urejenost starega mesta. prometno zaprtje mestnega jedra, Kamnik je zaživel ob novi obvoznici, center pa je začel propadati. Po dveh letih je večina fo-kalov na Šutni zaprtih, na premajhnih parkiriščih je velika gneča in podobno. Zato naj bi iskali rešitve za revitalizacijo mesta, ki da ga slovenske oblasti ne priznavajo za mesto. Posebno pozornost svetnikov in reagiranje župana pa je spodbudil apel »tistim, ki so glasno podpirali projekt slovenskih avtocest in za ceno prgišča novega asfalta v Tuhinjski dolini, v Podgorju in v Mostah dovolili, da bo v času gradnje potekal mednarodni promet po vzhodni obvoznici...« Na seji so se skupine svetnikov SKD, LDS, SLS in Zelenih zavzele, naj predlagana točka ostane na dnevnem redu, kar je nato z glasovanjem potrdila večina svetnikov. Po obrazložitvi predloga programa zahodne obvoznice s strani Bojana Mlakarja, načelnika oddelka za okolje in prostor, je župan Tone Smolnikar zelo odločno zavrnil nekatere govorice po Kamniku, češ da s to obvoznico gradi spomenik in podobno, še posebej pa ga je spodbodla navedba SDS o »prgišču asfalta«. Dejal je, da ne vztraja pri pred- lagani varianti, da gre le za iskanje možnih rešitev, ne pa za dokončno in edino rešitev, saj bi predlagana rešitev, kot je dejal, terjala od občine, da bi našla zlati rudnik za njeno financiranje. Občina pa je dala soglasje k gradnji avtoceste prek dela naše občine, ne glede na to, ali se bodo nekatere ceste v naši občini uredile za primer povečanega prometa med gradnjo avtocest ali ne. Sedaj nekateri občinski delavci vlagajo veliko naporov za uresničitev sklenjenega sporazuma med DARS-om in občino o ureditvi regionalne ceste med Motnikom in Mostami. Zato se županu zdi nerazumljivo očitanje prgišča asfalta. Med drugim je tudi dejal, da so se krajani sestali nelegitimno (ni pa te svoje navedbe pojasnil) in da je na občino prišlo vabilo zadnje popoldne, zato se sestanka ni mogel udeležiti. Odbor za prostor in komunalno ureditev, ki ga vodi Dušan Jesc-nik, in odbor za varovanje okolja (predsednik Rudi Meršak) sta k predlogu programa zahodne obvoznice dala pozitivno mnenje in predlagala občinskemu svetu, da ga sprejme. Svetniki so v razpravi poudarili, da je sicer potrebno razbremeniti sedanjo obvoznico, vendar je treba pri tem upoštevati strokovne rešitve, varstvo okolja, proučiti možnosti trase po sedanji železniški progi, nekateri so kot možen obvoz navajali tudi smer prek Tunjiške Mlake proti Komendi in podobno. Po mnenju svetnikov bi morala občina za gradnjo obvoznice zagotoviti denar od države, če pa jo bo občina gradila sama, bo to trajalo sto let, je bilo še slišati med svetniki. Krajanom Kamnika se ne zdi škoda svojega zemljišča, pač pa se jim zdi škoda Kamnika kot starega in lepega mesta, katerega podobo bi s predlagano obvoznico izmaličili. Zato je treba pri načrtovanju prometa skozi mesto in mimo njega upoštevati oziroma sprejeti tako rešitev, ki bo najbolj primerna za celoten Kamnik in njegove krajane in ne samo za njegov del, so menili svetniki. Precej se jih je zavzelo za to, da bi z gradnjo dodatnih pasov povečali zmogljivost sedanje obvoznice, s čimer pa ne bi smeli prizadeli podobe reke Kamniške Bistrice, ki mora živeti z. mestom. Svetniki so opozorili tudi na mnoge načrtovane, vendar neuresničene zamisli o prometni ureditvi v Kamniku in okolici. Po obsežni razpravi so svetniki na predlog svetnika Demitrija Pcrčiča, LDS, sklenili, naj sc predlog programa spremeni v osnutek, niso pa sprejeli predloga sklepa, da občinski svet ta osnutek sprejme, ker je zanj glasoval en svetnik premalo. Od 24 svetnikov se je za osnutek izreklo 12. Sklenili pa so zadolžiti župana, naj pripravi prednostni program gradnje cest v občini Kamnik. Svetniki so z nekaj dopolnili sprejeli odlok o pokopališkem redu. Pri tem pa velja opozoriti na razpravo o razvrstitvi grobov na menil, da je treba preučiti upravičenost zaračunavanja odškodnine našim občanom za pripeljane odpadke v Center za ravnanje z odpadki Suhadole, nadzorniki pa so dolžni povzročitelje divjih odlagališč oziroma sploh kršitelje odloka tudi poiskati. Občinski svet je tudi sklenil na pobudo 11 svetnikov začeti postopek za spremembo 8. in 114. člena občinskega statuta ter 196., 197. in 198. člena poslovnika občinskega sveta. Svetniki so predlagali, da je treba občinski grb uskladiti z dejstvi in da je treba besedilo obeh aktov uskladiti z besedilom sprejetega odloka o delovnih telesih Kritičnim besedam svetnikov so poleg občinskega vodstva z županom Smolnikarjem na čelu tokrat prisluhnili v večjem številu tudi novinarji. CAVT Impulz je na zahtevo krajanov posnela celotno razpravo o obvoznici in jo predvajala Se isti večer. enojne, dvojne itd. Odlok namreč občinskega sveta. Predlog spre določa, da je širina enojnega groba 1 m, širina dvojnega pa 2 m. Da ne bi prihajalo do sporov o razvrstitvi grobov, kot se je že dogajalo v preteklosti, ko je širina presegla nekaj cm predpisano širino, so svetniki SLS predlagali, da naj bo za obstoječe grobove dopustna toleranca širine grobov + - 10%. Tega pa predstavnik predlagatelja ni sprejel z obrazlo- memb oz. uskladitev bo pripravila na seji imenovana začasna komisija za statut in poslovnik občinskega sveta. Predlog sklepa o določitvi novih cen programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda Kamnik, ki predvideva v posameznih programih do 19% višje cene in seveda zato tudi višji prispevek staršev. Tako bo po novem maksimalni prispevek Priznanja, imenovanja, razrešitve Na predlog komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja, kije prejela in obravnavala 26 predlogov za podelitev priznanj, je občinski svet sklenil, da se Viktorju Mihelčiču, upokojenemu glasbenemu učitelju, za zasluge na glasbenem področju podeli naziv častni občan občine Kamnik. Po sklepu občinskega sveta se zlato priznanje občine Kamnik podeli alpinistu Tomažu Humarju za vrhunske dosežke v alpinizmu. Srebrno priznanje občine Kamnik pa je občinski svet podelil športnemu pedagogu Francu Vengustu za zavzeto delovanje na področju lokostrelstva v Kamniku. V svet Osnovne šole Frana Albrehta je občinski svet imenoval Tilko Je-senik, Mojco Senekovlč in Ano Štele. Čeprav je občinski svet že na 22. seji (29. 1. 1997) imenoval novo urednico Kamniškega občana, je tokrat popravil pomanjkljivost in z 28. 2. 1997 razrešil dosedanjega odgovornega urednika Franca Svetelja. žitvijo, da odlok ne velja za nazaj. Po usklajevanju pa so vendarle izglasovali dopolnilo, da predpisane mere za obstoječe grobove ne veljajo. Predlog odloka o opravljanju gospodarske javne službe na področju urejanja in vzdrževanja pokopališč in pogrebnih storitev so svetniki sprejeli brez razprave. Svetniki so obravnavali in sprejeli tudi poročilo o delu občinske uprave v lanskem letu (povzetek poročila smo objavili v prejšnji številki). Sprejeli so tudi osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, h kateremu je odbor za prostor in komunalno ureditev predlagal višje kazni za njegovo kršitev, odbor za varovanje okolja pa je staršev za otroke v 1. starostni skupini zanašal 23.040 SIT, v 2. skupni 27.693 SIT, v skrajšanem programu 15.129 SIT, v razvojnem oddelku 33.040 SIT, v mali šoli (300 ur) 4.000 SIT in ci-cibanove urice 3.500 SIT. Župan je sicer predlagal, naj bi nove cene začele veljati od 1. februarja letos, vendar svetniki tega predloga niso sprejeli. Zato bodo nove cene verjetno lahko uveljavili šele osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ob koncu seje so svetniki občinski upravi in županu spet postavili precej vprašanj in dali tudi nekaj pobud. Župan Tone Smolnikar pa je svetnike pozval, naj bodo pri postavljanju vprašanj in dajanju pobud racionalni. _ FRANC SVETCU Iz u prave družbe Velika planina d. o. o. so nas obestili, da nthalka od ponedeljka do četrtka obratuje ob 8., 12. in 16. uri; ob petkih, sobotah In nedeljah pa od 8. do 18. ure vsako polno uro. Sedetntca pa od ponedeljka do četrtka ne obratuje; ob petkih, sobotah in nedeljah vozi od 8.30 do 16. ure. 'PUBLICUS SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA Obveščamo, da bomo kosovni material odvažali -v ponedeljek, 17. marca: KS TUNJICE, KS DUPLICA v torek, 18. marca: KS KAMNIK CENTER v petek, 21. marca: KS ZAPRICE Datume odvozov v drugih krajevnih skupnostih bomo sporočili kasneje. Ponovno opozarjamo vse občane Kamnika, ki gradbeni material, akumulatorje in podobno odlagajo v zabojnike za gospodinjske odpadke, da le-teh ne bomo izpraznili. Tovrstne odpadke lahko sami pripeljejo v prekladalno postajo v Suhadolah, ki je odprta vsak dan od 6. do 16. ure, od 1. maja dalje od 6. do 18. ure, in ob sobotah od 8. do 13. ure. Pogovor s prof. Bredo Podbrežnik Vukmir, novo odgovorno urednico Kamniškega občana Po novi, stari ali srednji poti? Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati, oziroma se je že dlje časa napovedovalo. Dosedanji odgovorni urednik Kamniškega občana -bil je tudi njegov prvi urednik -Franc Svetelj se je že pred časom odpovedal zahtevni funkciji. List je ob vstopu v šestintrideseto leto izhajanja dobil novo odgovorno urednico prof. Bredo Podbrežnik-Vu-kmir. Na to mesto jo je 29. januarja na prvi letošnji seji imenoval Svet Občine Kamnik, sporočilo o tem pa objavil Kamniški občan v letošnji tretji številki z dne 13. februarja. Ker ima Kamniški občan zelo pomembno vlogo v občinskem življenju, delovanju in utripu in ker nov človek ponavadi prinese novega duha. spremembe, ima nove zamisli o svojem delu, smo njegovi novi odgovorni urednici v imenu tistih, ki jim je list namenjen, zastavili več vprašanj. Nekaj tudi »brez. dlake na jeziku«, saj gre, končno, za naš list, »naš Občan«. Gospa odgovorna urednica, najprej Vam čestitam ob vašem imenovanju in prevzemu nove nelah-ke dolžnosti. Pa pojdiva kar k bistvu. Kako boste opravljali delo odgovorne urednice? Kaj Vas je predvsem vodilo, da ste se odločili sprejeti novo zadolžitev? Ali je pri tem pomagalo tudi vaše dosedanje lektorsko delo pri »Občanu«, pisanje vanj, ali pa je mogoče urednikovanje za Vas nov izziv, s katerim se želite srečati, preizkusiti? Zagotovo sem se za to lahko odločila predvsem zaradi mojega dosedanjega lektorskega dela. Vsi članki so šli skozi moje roke, torej sem vse zelo natančno prebrala, kar terja kar veliko časa in energije. Poleg tega sem spoznala, kako se dela ta naš časopis, kako pomembni so roki, kako pišejo dopisniki in o čem pišejo. Če tega ne bi poznala, bi se za urednikovanje težko odločila. Za pisno sporočanje pa se zanimam že dolgo vrsto let - rada berem, pa ne samo leposlovje, rada tudi kaj zapišem. Ko sem se odločala za študij, sem nihala med novinarstvom in književnostjo. No, ta je postala moja poklicna pot. Ali Vas ni nič strah, da bi vam kdo »metal polena pod noge«? Biti urednik lokalnega časopisa ni vedno prijetno opravilo, saj so na lokalnem nivoju lahko različni pritiski močnejši kot drugje. Delo je zahtevno, poteka ob službi, torej ni profesionalno v tem smislu. Mora pa biti odgovorno in profesionalno opravljano ob vseh drugih življenjskih nalogah. Lagala bi se, če bi trdila, da se »metanja polen pod noge« ne bojim. Ker pa se trudim tudi drugje delovati pozitivno, upam, da bo ta usmeritev prevladala tudi pri tem mojem novem delu. Kadar vem, da delam dobro in za dobro, potem z mirno dušo, čeprav včasih omahljivo, lahko stopim tudi čez nametana polena. Vsak urednik ima v glavi neko svojo podobo o listu, ki ga je prevzel, želi kaj spremeniti. S kakšnim uredniškim programom prihajate v uredništvo Kamniškega občana? Ker menim, da je gospod Svetelj svoje delo dobro opravljal, v uredniško politiko ne morem vnesti revolucionarnih sprememb, pa tudi tega namena nimam. Zavzemam se za korektno, nepristransko in objektivno obveščanje o vseh dejavnikih v javnem in političnem življenju. Podpirani kritične prispevke, vendar morajo ti biti napisani tako, da ni prizadeta posameznikova osebna integriteta in njegova zasebnost. Kamniški občan naj bi z različnimi besedilnimi oz. novinarskimi zvrstmi pokrival vsa področja, pestrost zvrsti se mi zdi pomembna tudi zaradi večplastne predstavitve obravnavane teme. Pomembni se mi zdijo članki, ki nimajo le aktualne vsebine, pač pa je njihova vsebina trajnejše vrednosti. To so predvsem strokovni prispevki, ki so toliko poljudno obarvani in zanimivi, da bi bili berljivi za širok krog bralcev, hkrati pa bi obogatili domoznansko vedenje o domačem kraju. Ča- sopis bogatijo tudi bolj osebne predstavitve posameznikov, ki so v svojem okolju znani zaradi znanstvenega, strokovnega, kulturnega, športnega ali političnega delovanja. Pomembne se mi zdijo tudi krajevne novice o različnih zanimivostih, ljudskem izročilu ali posameznikih, ki kakorkoli sooblikujejo utrip posameznih krajev. Obseg obravnave posameznih pod- Nova odgovorna urednica Kamniškega obCana Breda Podbrežnik Vukmir. (Foto: Vira Mejač) ročij pa bo potrebno prilagajati aktualnim razmeram. Prednost imajo pomembnejši dogodki, ki vplivajo na širok krog ljudi. Skušala bi spodbujati objavljanje krajevnih novic. Torej, to so moje usmeritve, za katere upam, da bodo izpolnjene. Kdo kroji uredniško politiko, odloča o tem, kaj sme v objavo in kaj" ne? Ali mogoče uredniški odbor? Kakšno in kolikšno vlogo ima pri časopisu tudi medijsko razgledani, dejavni in uveljavljeni kamniški župan? Članke po svoji presoji objavlja urednik. Do sedaj so se o spornih člankih odločali na uredniškem odboru, kar je pravilno. Nih-......-j .... če, razen urednika ; : in uredniškega od- \ j bora, ne sme pose-i gali v uredniško poliliko. Če bi se prepustili vplivom ustanovitelja ali politikov, bi seveda izostali kritični članki, tudi če bi bila kritika upravičena. Kot mi je znano, župan pri Kamniškem občanu v vsebinskem smislu nima nobene vloge - navsezadnje je bilo kar nekaj člankov, ki niso bili zanj ravno slavo-spevi. V takšnem smislu bi rada z njim sodelovala tudi jaz. Pravzaprav sem se odločila, da tako bo. Pri sedanjih članih uredniškega odbora pozornejši bralec opazi, da v njem sedijo večinoma tisti, ki so tudi najbolj prizadevni pisci člankov. Ali je to naključje? V uredniškem odboru so poleg prejšnjih sodelavcev novi ljudje, za katere menim, da so vešči pisanja in predvsem delavoljni. F.kipa se je pomladila. K sodelovanju pa bom povabila tudi druge, ki že zdaj veliko pišejo, tudi strokovno, nekateri pa imajo svoj poseben slog ali pa posebno področje, na katerem so močni in izvirni. Marsikdo, prav posebej verni ljudje v kamniški dekaniji, pogrešajo v Občanu tudi kakšno versko misel, reportaže iz župnij, poročila o dogodkih na dekanijski ravni in drugo. Ali boste mislili tudi na verujoče v naši občini? Dotaknili ste se občutljivega področja in vprašanja, ob katerem se tudi v slovenskem prostoru krešejo iskre. Mislim, da bo Kamniški občan še naprej ostal odprt časopis za vse, ki mislijo dobro in tako tudi delujejo. Če boste vi ali kdo drug prinesli v objavo članek z versko vsebino, ki bi bila lokalno obarvana, in če bi se zlasti prekrival z aktualnimi dogodki ali prazničnim časom, bo zagotovo objavljen. Vendar pa tudi za verske članke veljajo ista pravila kot za vse ostale, tudi kar se tiče dolžine. Moram pa iskreno povedati, da pa pretirane gorečnosti ne bi ravno podpirala - ne politične in tudi ne verske. Del Kamniškega občana zavzemajo tudi reklame. Te so danes v vsakem listu nepogrešljive, saj omogočajo njegovo izhajanje. Od kod še pritekajo sredstva zanj? Ali bo še izhajal zastonj? Del prostora bo treba tudi v prihodnje nameniti objavam oglasov, saj se s tem časopis v pretežni meri financira sam in tako razbremenjuje občinski proračun. Ta ča- sopisu namenja 3,375.996 SIT letno, kar pomeni 13 SIT na izvod Kamniškega občana, ki ga še vedno brezplačno - tako naj bi bilo tudi v prihodnje - prejemajo vsa gospodinjstva v naši občini. Obseg oglasov bi obdržali v dosedanjih okvirih, saj so lahko tudi oglasi koristne praktične informacije, hkrati pa zagotavljajo večino sredstev za redno izhajanje časopisa. V uredništvu Občana sedita dve prijazni sodelavki, ki se ponavadi oglašata po telefonu: direktorica Bistrice d.o.o.. kije izdajatelj časopisa, Saša Mejač in strokovna sodelavka Vera Mejač. Ali bi nam lahko podrobneje predstavili njuno delo? Naloga izdajatelja je zagotavljanje vseh pogojev za redno izhajanje časopisa. To pomeni, da mora zagotoviti prostor, kjer se zbirajo informacije in članki, telefonsko številko, kamor lahko pokličejo občani, hkrati tudi pripravijo časopis za tiskanje in ga tiskanega distribuirajo v posamezne kraje. Predvsem pa obe skrbita za delovanje uredništva, sta tudi povezava med lektorjem, tehničnim urednikom, urednikom, in dopisniki ter člani uredniškega odbora. Saša, ki je direktorica, skrbi tudi za poslovanje in za materialne ter finančne pogoje. Vera - ki že 17. leto živi s tem časopisom - pa koordinira delo, je vedno v stiku z ljudmi, angažira dopisnike pa tudi sama marsikaj napiše in poslika. Marsikdaj pokrije kaj nujnega in nepričakovanega, saj je ves čas v uredništvu. Na koncu bi bilo lepo, če bi Vas ob tem pogovoru bralci Občana spoznali ne samo kot njegovo odgovorno urednico, marveč tudi kot osebo, s katero bodo imeli tudi kaj opraviti. Dobro je, če človeka na pomembnem mestu vsaj nekoliko poznaš. Ali nam lahko poveste kaj o sebi? Nerada, pa naj bo: sem dvojček, torej imam posebno veselje s komunikacijo (če torej verjamemo zvezdam, tudi urednikovanje ni naključje), zanima me veliko stvari, ki so povezane z osebnostno rastjo. Posebej rada sem mama mojim trem otrokom. Uživam, kadar gremo v hribe. Mnogokrat uživam v tišini, samoti in miru. Kdaj drugič pa toliko bolj v družbi mojih dolgoletnih prijateljev, s katerimi se naklepetamo in nasmejimo. Rada imam Mozarta, dobre knjige (Kundero, Dostojevskega, Ric-harda Bacha), ne pa dolgočasja, megle in novembra, sploh pa ne laži in spletkarjev. Rada imam tudi življenje z vsem, kar to prinaša. Težave in težke stvari jemljem kot šolo, kot vprašanje, iz katerega se moram nekaj naučiti ali predelati novo lekcijo. Preizkušnje so zato, da se vprašamo, zakaj se je to zgodilo ravno meni. Vsak človek ima ob nastopu novega dela kakšno sporočilo za ljudi, s katerimi in za katere bo delal. Kakšno je vaše sporočilo bralcem in sodelavcem Kamniškega občana? Želim si, da bi vsi znali in zmogli delati z dobro voljo, s strpnostjo drug do drugega, da bi bili tudi prijazni, pa ne na silo, ampak čisto zares. Kaj morem, če mi ni do žolčnosti in do zviševanja adrenalina... Tudi težke stvari se da lepo povedati, da vsaj malo manj .zbodejo. Saj bo šlo, kajne? Hvala lepa, gospa odgovorna urednica, za pogovor. V njem sva načela le nekaj vprašanj, ki so se mi navrgla. Imam jih še veliko, vendar bodi dovolj. Hvala Vam za odgovore, za vašo voljo in pripravljenost prispevati po svojih močeh, da bi Kamniški občan postal še bolj kakovosten, pester, širok in bran občinski list. Želim Vam, da bi pri tem uspeli. JOŽE PAVLIC Na obisku v Domu starejših občanov Pri urejanju Občana boste prav gotovo pozorni na lep jezik, saj Vas k temu spodbuja in kot profesorico slovenskega jezika zavezuje vaša izobrazba. Do katere meje bo segala vaša lektorska pa tudi uredniška zahtevnost, kaj bo šlo v objavo, ali boste sami pilili članke? Mnogokrat nad korektnim jezikovnim sporočilom zmaga živost, življenjska pristnost, zanimivost. Kadar se tak članek jezikovno opi-li, je še kako berljiv za širok krog ljudi. To seveda ne pomeni, da je glavno merilo presojanja, kaj je primerno za objavo in kaj ne, dejstvo, da je Kamniški občan časopis lokalnega značaja. Po mojem mnenju je glavno merilo to, da ima članek primerno, živo, zanimivo in pomembno sporočilo. Kot lektorica največkrat nisem posegala v besedilo tako globoko, da bi spreminjala sporočilno vrednost članka, čeprav se je včasih to nehote zgodilo, ampak še to le takrat, ko je bilo sporočilo jezikovno nejasno podano. Kot urednica pa bi si drznila kakšne članke malce skrajšati, oklestiti nebistvene stvari, saj mnogi zaradi nevajeno-sti ali zadrege pri pisanju porabijo pol tipkane strani za »ogrevanje«, preden pridejo do bistva, pa tudi prostor v časopisu, zlasti pri tehničnem urejanju to zahteva. Posebej pomembno merilo pa je to, da je članek kamniško obarvan, zanimiv torej za prebivalce naše občine. Še posebej pa poudarjam, da grdi, obrekljivi in žaljivi članki niso primerni, ne za Kamniški občan in ne za kam drugam. Čeprav je seveda tudi v tem primeru mnogokrat odvisno od osebne presoje, kje je meja med zdravo kritiko in poseganjem v posameznikovo integriteto in predvsem med cenzuro in svobodo javne besede. Včasih uredništva listov tare pomanjkanje člankov. Pri Kamniškem občanu ni tako. Če je člankov preveč, je to kvečjemu dobro znamenje, da se ljudje ne bojijo pisnega sporočanja, da premagajo strah pred »ubesedovanjem« tega, kar jih zanima, žuli, veseli, skrbi... Seveda to omogoča večjo vsebinsko pestrost. Pri piscih člankov, ki morda še čakajo na objavo, lahko to vzbudi občutek, da niso dovolj dobri ali primerni. Je pač tako, da se je treba prilagajati aktualnim in lokalnim dogodkom. Potrebe narekujejo prostorsko širitev doma Te dni so na kamniški Dom upokojencev pritrdili tablo z novim napisom Dom starejših občanov Kamnik. Vsekakor je novo ime, zanj so se odločili že pred časom, primernejše od dosedanjega. V domu, ki je lani praznoval 20-letnico obstoja, te dni potekajo tudi razprave o nadaljnjem prostorskem razvoju tega območja. V občinskem svetu je namreč v teku postopek za sprejetje ureditvenega načrta Ml - Pod Skalco. Ob dejstvu, da je danes 224 ležišč polno zasedenih in da je za ta mesta Se najmanj polovica toliko prošenj, da se starostna doba naših ljudi daljša, postaja vse bolj aktualno vprašanje srednjeročnih m dolgoročnih možnosti povečanja njegovih prostorskih zmogljivosti in spremljajočih dejavnosti, ki naj zagotovijo Se večjo pestrost in kakovost življenja v tem domu. 0 teh vprašanjih in sploh o življenju in delu v domu smo se pogovarjali z direktorico Marto Žerko in sodelavci Najprej nekaj podatkov o zmogljivosti, stanovalcih in o delavcih v domu. Dom starejših občanov, ki se ponaša z izredno lego v mirnem kotičku ob Nevljici, kot mulokateri dom v Sloveniji, danes premore 60 enoposteljnih sob, 65 dvoposteljnih, dve triposteljne in sedem štiriposteljnih sob s skupno 224 ležišči. Od skupno 221 stanovalcev konec lanskega decembra je bilo naših občanov 146 ali dve tretjini, 40 stanovalcev je prišlo iz Ljubljane, ostali pa iz Medvod, Domžal, Žalca, Maribora in drugih slovenskih občin. V letu 1996 so registrirali 413 prosilcev, od tega iz naše občine 87, sprejeli pa so jih lahko le 68, naših občanov je bilo med njimi 55 ali dobrih 80 odstotkov. Poprečna starost oskrbovancev znaša kar 79 let, poprečna starost starejših od 65 let pa znaša 84 let. Nad 80 let starih stanovalcev je bilo konec leta 1996 111 ali polovica vseh. Za oskrbovance je konec lanskega leta skrbelo 87 delavcev doma, od tega jih največ, 58, dela v Zdravstveni službi, med njimi je 20 bolničarjev, 19 srednjih medicinskih sester, dve višji medicinski sestri, dva flzioterapevta itd., za prehrano pa skrbi 12 kuharjev in njihovih pomočnikov. V skupnih službah dela sedem delavcev, v tehničnih službah pa osem. »S strokovnim usposabljanjem naših delavcev smo dosegli, da imamo danes kot eden redkih tovrstnih zavodov vsa mesta ustrezno zasedena, tudi lani je več bolničark opravilo strokovni izpit, nekaj delavk pa tečaj za bolniške strežnice,« je povedala direktorica Žerkova. »Poleg prenapolnjenega doma in velikega števila vlog, ki jim ne moremo ugoditi, pa nam določene težave povzročajo tudi bolniški izostanki, saj je v bolniškem staležu oz. na porodniškem dopustu poprečno okrog 17% delavcev.« Novih višjih in srednjih medicinskih sester in bolničarjev, s katerimi bi vsaj začasno zapolnili ta izpad, pa ni mogoče dobiti. Pravi, da raje odhajajo v Klinični center, saj je v domu zaradi velikega obsega intenzivne nege njihova obremenitev in tudi odgovornost bistveno večja. Sedaj si za del strežnic in kuharskih pomočnikov nekoliko pomagajo z delavci iz programa javnih del. Za stanovalce doma so poleg dobrih storitev, ki so jih deležni, seveda pomembne tudi cene teh storitev. Stanovalci so glede na prebivanje v eno ali več-posteljni sobi in na stopnjo nege razvrščeni v več skupin. Dnevna cena oskrbe Marta Zerko, direktorica Doma starejših občanov: »S povečanim prometom mimo doma bi bili naši oskrbovanci bolj odrezani od okolja, ne pa povezani z njim.« se glede na to giblje od /677 SIT za stanovalce v dvoposteljni sobi, ki ne potrebujejo posebne nege, do 3007 SIT za nepokretne stanovalce v enoposteljni sobi, ki jim je potrebna popolna pomoč in postrežba. S svojimi prejemki v celoti plačuje oskrbne stroške le 35% stanovalcev, dobri tretjini razliko pokrivajo svojci, eni četrtini pa socialno skrbstvo, ki krije tudi celotne stroške desetim stanovalcem. »Cene oskrbe domov v Sloveniji so precej izenačene,« pristavlja Marta Zerko, »usklajujemo jih po normativih s porastom plač, ki se gibljejo v skladu z odločitvami Vlade RS in s porastom materialnih stroškov.« 0 bodočih načrtih razvoja zavoda pa direktorica meni, da bo nujno treba računati s povečanjem zmogljivosti, dograditi bi bilo treba varovani oddelek za dementne stanovalce, predvidevajo pa tudi večji prostor za kulturne in dntge prireditve, ki bi služili tudi zunanjim starejšim občanom. Tako bi se dom še bolj odprl navzven in bi predstavljal nek gerontotoški center za naše območje. Seveda pa brez sprejetega ustreznega ureditvenega načrta ne morejo niti pomisliti na kandidiranje za potrebna sredstva iz državnega proračuna. Prav zato si v zadnjem času zelo prizadevajo za to, da bi predlog ureditvenega načrta, kije v pripravi v čimvečji meri upošteval tudi perspektivni razvoj Doma starejših občanov za nekaj desetletij naprej. V tem smislu je strokovni svet zavoda v januarju letos poleg šteivlnih pripomb glede prostorske ureditve, kijih je ta zavod pošiljal občini že od leta 1985 naprej, prek javne razgrnitve v letu 1993, tokrat poslal županu pripombe na grafični del osnutka ureditvenega načrta Ml -Pod Skalco. Iz teh pripomb je razvidno, da dom vseskozi vztraja, da »se mora njegova dejavnost prioritetno širiti na lastnem zemljišču z objekti, ki so primerni vse- Diplfizioterapevt Pavle Andžak s kolegom Ivom bini dela >n v>z>fi razvo-Zeličem že 15 let v fizioterapiji skrbi za boljše po- ja, šele nato pride v počutje oskrbovancev. Predstavil nam je zadnjo pri- štev lokacija ob Drnov-dobitev, sodobni aparat za elektrostimulacijo SO- škovi poti, kjer je treba NOPULS za lajšanje bolečin in krepitev mišic. zemljišče šele odkupiti«. Precej pripomb se nanaša na nefunkcionalne, za potrebe doma zasnovane štiri atrijske objekte na severni strani doma, ki v bistvu pomenijo individualno stanovanjsko gradnjo. Širitev doma v južno smer je sicer delno sprejemljiva, vendar je problematična zaradi dolgih veznih poti in zaprtega atrija, ki onemogoča dostop intervencijskim vozilom. Posebne probleme predstavljajo načrtovane javne parkirne površine, namenjene športnim objektom na obeh straneh Nevljice, zaradi katerih bo povečan hrup ob domu in ogrožena prometna varnost stanovalcev. Zaradi teh in še nekaj drugih pripomb je strokovni svet predlagal, naj župan s seje občinskega sveta 29. januarja osnutek umakne. Kot vemo, je občinski svet osnutek ureditvenega načrta na omenjeni seji vseeno obravnaval. Občinski svet je ob sprejemu osnutka med drugim sprejel tudi predlog občinske komisije za pritožbe, da je treba bolj konkretno opredeliti dejavnost v severozahodnem delu tega območja ter oblikovno in funkcionalno opredeliti možne pozidave in izrabo površin. V Domu starejših občanov pričakujejo, da bodo ob obravnavi predloga ureditvenega načrta upoštevane tudi njihove utemeljene pripombe. FRANC SVETELJ Kamniški OBČAN IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA 13. marca Ob 8. in 25. marcu na obisku pri Sušnikovih Otroci so žegen pri hiši (Nadaljevanje s 1. strani) podobo svoje matere, ki je tri otroke spravila h kruhu sama, kajti oče je 1943. leta umrl v taborišču Dachauu in zapustil tri majhne ot-ročičke. vile,« pravi mama Mojca in pokaže na hčerko Mojco, s tem pa misli na vseh pet hčera, pa tudi na sina Janeza. V službi mama Mojca zaradi vere in materinstva ni imela težav, mož in oče dr. Janez mama Mojca odgovori, da se to ne bi zgodilo, če tudi jaz ne bi znala najti toplega stika z ljudmi. Posebnih želja moja sogovornica nima, razen te, da bi bili vsi zdravi. Ko jo povprašam po njenem prostem času, je vzkliknila: »Kaj je že to?« Dodala je, da gredo na obiske, na sprehode na Primoža, na Šmarno goro, če je le čas. Z možem gresta večkrat na spre- ^Krajevne značilnosti vzgoje Filiarhat - vladavina otrok h družinskega albuma Sušnikovlh: Utrinek s praznovanja božičnega večera, ki je največji praznik družine. Mojca Sušnik je rojena v Ljubljani 26. 9.1941. Po končani gimnaziji je dosegla višjo izobrazbo gradbene smeri. Vseh trideset let je delala na Geološkem zavodu v Ljubljani kot geomehanik. Ko je najmlajši Grega prestopil šolski prag, je odšla v zasluženi pokoj. Sedemkrat je Mojca ponovno doživljala srečo materinstva in vsak otrok je bil zaželen član družine. Pet hčera in dva sinova staršema Sušnik lepšajo življenje. Nekateri imajo že fakultetno izobrazbo -Barbari je 32 let, študirala je geodezijo, sledi ji 31-letna Mojca, ki je študirala gradbeništvo, 30-letna Katarina pa agronomijo, Uršuli je 25 let in je absolventka gradbene fakultete, 22-letna Špela študira geografijo, 20-letni sin Janez se je odločil za študij ekonomije, 11-letni Grega-Avgust je osnovnošolec. V našem pogovoru sta skrbna starša poudarila, da si niti slučajno ne morejo predstavljati, da bi bil pri hiši en otrok manj. Povesta, da se vsi priporočajo božjemu varstvu in materi božji in tako imajo povsod in zmeraj nekoga zraven, ki jth varuje. Brez vere v Boga tega ni. Ob teh besedah je hči Uršula v imenu vseh otrok staršema izrazila globoko hvaležnost, da sta dajala tako velik poudarek veri, ker vera ni nekaj, kar bi morali skrivati ali se je sramovati, ampak je del človeka, zato so otroci veseli, da vero imajo. Ob vsakem pričakovanem otroku sta zakonca Sušnik bodrili njuni mami, da vsak otrok prinese kos kruha k hiši. Pravita, da jim je vsak otrok res nekaj prinesel - DA SO OTROCI ŽEGEN PRI HIŠI. Človeku se včasih zdi kakšen trenutek brezupen. Pri njih je božja pomoč zmeraj prišla ob pravem času, ko so je bili najbolj potrebni. Do pred dvajsetimi leti so živeli v Ljubljani in sicer z dvema otrokoma v garsonjeri. Ko so pričakovali tretjega otroka, so kupili večje stanovanje in ko je mama Mojca pod srcem začutila šesto dete, sta z možem prodala stanovanje in s prihranki od Janezovega dodatnega honorarnega zaslužka kupila nedograjeno hišo v Kamniku, ki jim je topel dom. Tudi kasneje jima denarja nikoli ni zmanjkalo, niso pa nikoli mogli bančno varčevati ali ga po .nepotrebnem trošiti. Še danes pazijo na vsak tolar. Mama Mojca pove, da nikoli niso imeli problemov, da bi kdo v družini več hotel, kot je lahko dobil. Na te besede se oglasi sin Janez: »Pa veliko je bilo treba prositi, če sem hotel kaj dobiti, na primer kolo. No, dobil sem ga kasneje, če ne prej, pa za rojstni dan, god ali za božič.« Prve tri otroke je varovala skrbna varuška Emilija, o kateri vedo povedati vse najlepše. V njej vsi vidijo lik prave matere. Naslednji trije otroci so hodili v vrtec, najmlajšemu Gregorju pa ni bilo treba. »Tega so tudi te mame gor spra- Sušnik, višji raziskovalni sodelavec za področje varnosti jedrskih elektrarn na Inštitutu Jožef Štefan, pa kljub visoki strokovnosti ni mogel biti favoriziran zaradi verskega prepričanja. Ko je naš pogovor tekel o sreči, je mama Mojca povedala, da je sreča razumevanje, zaupanje in spoštovanje v družini. Na moje vprašanje, kako sta uspela tako lepo vzgojiti otroke, je poudarila, da edino lepa beseda nekaj zaleže, da se glasu rte splača povzdigovati. Nadzira le še Grega in Janeza, drugi so že zrele osebnosti in imajo izoblikovano svoje mnenje. Pravilna vzgoja je pri njih obrodila bogate sadove. Mama nadaljuje, da se hod po trim stezi. Čas za njen zaslužen počitek je šele ob dveh ponoči, saj zvečer opravlja gospodinjska in druga opravila za številno družino. Ko se utrujena uleže, ima dober občutek, da je nekaj naredila" in si tako zaslužila počitek. Njen delovni dan se prične ob pol sedmih zjutraj. Ob zajtrku se še veliko pogovorijo, predno mož in otroci odidejo v službo in šolo. Tudi sicer se njihova štirinajst-članska družina, dve hčeri sta že poročeni in imata hčerko in dva sinčka, redno zbere vsako soboto ali nedeljo. Takrat steče sproščen pogovor, glavno besedo imajo vnuki, probleme pa rešujejo sproti, tudi med tednom. Vsakemu družin- Med našim sproščenim in toplim pogovorom. Od leve Uršula, Janez, mama Mojca, Mojca in oče Janez. Janez malo bolj nerad uči, je pa za delo zelo priden. Že ob treh zjutraj vstaja, raznese časopis Delo, nato pa gre v šolo. Mama Mojca pravi, da je najbolj »luštno« takrat, ko otroci prihajajo eden za drugim domov in se vsi zbirajo v kuhinji, kjer ona zaključuje kosilo. Lepo se ji zdi, ko si imajo otroci toliko povedati. Tudi sama vsakemu rada prisluhne, četudi je že prej slišala o isti stvari. Sušnikovi spoštujejo rodovne korenine. Dr. Janez ima družinsko deblo ali rodovnik do leta 1600 nazaj. Tudi pohištvo v dnevni sobi s skrinjo je delo Janezovega starega očeta. Sliki Sveta družina na begu v Egiptu in Kristus pade pod križem pa sta delo Janezove mame. Naš pogovor se je prevesil že v večer, zato je mama Mojca najmlajšega Grega z mirno besedo poslala spat. Grega jo je takoj ubogal, kar se mi je zdelo zelo lepo, zato sem pohvalila njegovo ubogljivost. Hčerka Mojca je ob tem objela mamo, se ji stisnila k ličku in rekla: »Lepo si nas znala vzgojiti, pa oči je tudi pomagal.« Izkazano ljubezen do mame in pristen stik z njo spet pohvalim, pa mi skemu članu ob godovanju pripravijo »freh«. Zberejo se tudi na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ko je praznik očetov. Ta dan izkažejo očetu pozornost za njegovo skrb in trud. Mama Mojca zelo rada pripravi tudi domače dobrote in jih z veseljem ponudi, ko kdo pride. Še posebej rada sprejme prijatelje otrok, saj pravi, da je pri vzgoji otrok pomembno spoznati njihove prijatelje. Družbe otrokom ne moreš izbirati. Če ga odvrneš od njegove družbe, je še slabše, saj jo mora sam spoznati. Poleg znanja, ki si ga otroci pridobijo v šoli, je zelo pomembno tudi tisto znanje, ki ga kasneje v življenju zahteva vsak skrbno urejen dom. Srečna sem, ker mi je bilo dano spoznati tako duhovno bogato in plemenito družino. O njej bi se lahko širše razpisala. Moj namen je, da bralcem predstavim vsaj kanček tistega, kar naj bi prevevalo naše vsakdanje življenje, iz katerega sicer je čutiti razčlovečenost in skrb za materialne dobrine, duhovne pa so pogosto odrinjene na stranski tir. VERA MEJAČ Nekoč so imeli v družini glavno besedo starši in drugi odrasli, otroci pa so jim morali »ubogljivo« slediti Sedaj pa prihaja do pomembnih sprememb. Psiholog in teolog Anton Trstenjak pravi, »da vstopamo v stolčtje otrok, kjer gre nova podoba družine in njene psihodinamike v smeri dopolnila v tretjem členu - v otroku«. Kontrarno (protivno) nasprotje med matriarhatom (vladavina matere) in pa-triarhatom (vladavina očeta) dobiva tako svoje dopolnilo-v vladavini otrok. Otroci so v družinah danes maloštevilni: eden, dva, redko jih je več. Kot v Sloveniji je nizka nataliteta tudi na Kamniškem. Ker jih je malo, otroci prevzemajo v družinah osrednjo vlogo. Veliko jim je nuđeno, v mnogih družinah pa postajajo »vladarji družinske dinamike«. Izobilje v liruni in obleki, ugodni bivanjski pogoji vplivajo na vzgojni stil. Tako kot hočejo otroci, se začenja oblikovati vsakdanji utrip. Filiarhat ali vladavina otrok (etimološko sinov) postaja vedno vidnejša značilnost današnjega obdobja. Za otroke se v družinah zelo bojijo (da bi se jim kaj ne zgodilo), zalo seje uveljavilo skrbno varovanje. Namesto otroka starši tudi veliko naredijo, tuko je udobje, užitek in lagodnost hitro osvojena vrednota, že razločevalno prisotna pri madostnlkih. Od otrok se kaj dosti za družino ne pričakuje, tudi ko odrastejo. Danes pridobiva pomen le šolski uspeh in poklicno »znajdenje«. Otroci se morajo v več stvareh sami odločati, sami Izbirajo, predelujejo in usklajujejo domačo vzgojo s številnimi vplivi masovnih medijev (zlasti televizije) in institucionalno vzgojo. Ker pogovori v družinah zamirajo, tudi manjka korekcija (poprava) trojnosti v vzgoji: (I) družina, (2) šola oz. ustanove in (Š) masovna občila, vsak s svojim vplivom, ki sije danes pogosto tudi nasprotujoč. Otroci so zahtevni in ne sprejemajo nobene krize, ne družinske ne družbene - potrebujejo in hočejo mirno ubranost in ne zunanjo navidezno skladnost, ki jo včasih prikazujejo v stikih z otroki odrasli: otrok dojema človeško globino, odčitava notranja razpoloženja, zato se dru- žinska in družbena kriza odrazi tudi pri otrocih in mladini. Ali je bilo nekoč drugače? Otroci so imeli nekdaj drugačno vlogo, zahtevana je bila ubogljivost. Starejši ljudje povedo, da so jih njihovi starši doživljali tudi kot bodočo delovno silo za okvire družine (na kmetiji, v obrti...) in skrbnike staršem za starostno obdobje. Skoraj v vsaki družini je bilo veliko otrok in se za njihovo življenje niso tako bali kot danes. Priletna žena mije pripovedovala, daje njena mati takole reagirala ob smrti novorojenčka: »Hvala Bogu, rešen je pomanjkanja, v hiši bodo ena usta manj.« Pa ni Slo za to, da bi novorojenega ne sprejeli; prizadevanje za vsakdanji kruh je bilo tako trdo, pomanjkanje dobrin tako občuteno, da je zasenčilo izgubo otroka. Na drugi strani pa je bil nekoč prisoten tudi optimizem, ki seje izražal v ljudski krilatici, da »vsak otrok prinese na svet svoj košček kruha«. Otroci nekoč niso imeli velike besede, povezani so bili z delom staršev in delom cele družine, saj seje večina delovnih procesov odvijala doma (na zemlji, v raznih dejavnostih domače obrti). Danes večino časa preživijo izven doma (vrtec, šola. Interesne dejavnosti, soseska). Mnog revni otroci so nekoč postali poceni delovna sila za bogatejše stoje (pastirji, pestrne. ali dekle-pestunje), danes takšne delovne udeleženosti otrok ni. Povezanost z delom od rane mladosti jih je nekoč naredila življenjsko odporne in bolj zavzete za ohranjanje življenja. Obupa (nad smislom življenja), kot ga je videti danes (zlasti pri mladih), »ko postaja vse brez zveze«, kot temu pogosto pravijo nekateri mladi, ni bilo toliko. Kako bo preživela številna družina, se ob visoki nataliteti nekoč niso spraševali, pogoste nosečnosti pa so tudi ustvarjale nelagodnosti, tako izjavljajo številne starejše matere z veliko otroki. Danes pa je v ospredju ekonomska računica tudi pri načrtovanju družine Bivanjska in eksistenčna grozavost, ki jo prenašamo tudi na otroke, pa je postala »neljudska nevroza«. Dr. ANGELCA ZEROVNIK Med smučarskimi zagnancl v Črni V zavetju Grebena nastaja novo smučišče Premalo je znano, da se v zavetju 955 m visokega Grebena nad dolino Črne že dobrih deset let vsako zimo vrti 300 m dolga smučarska vlečnica. Ugodne snežne razmere, čeprav je smučišče v Osovju obrnjeno v severozahodno stran, omogočajo smuko večkrat tudi do prvih pomladnih dni. Seveda pa tega danes ne bi bilo, če se ne bi v Smučarskem društvu Črna zbralo nekaj za-gnancev, katerih želja je, da bi se nekoč rudarska Črna razvila tudi v turistično smer. Danes je v klub vključenih blizu šestdeset članov, teža organizacijskega in gospodarskega dela pa seveda leži na upravnem odboru, ki ga vodi Dušan Žagar. Tisto sončno februarsko nedeljo so bili domala vsi zbrani na smučišču, s seboj so pripeljali tudi svoje družine. Potrebno je bilo namreč dobro pripraviti smučišče, ker se je naslednji dan začel* smučarski tečaj za otroke med zimskimi počitnicami. »Za tečaj vlada kar precejšnje zanimanje, saj se je prijavilo poleg domačih učencev še okrog Vloge za podaljšanje otroškega dodatka Center za socialno delo do 31. marca sprejema vloge za podaljšanje upravičenosti do otroškega dodatka. Obrazce št. 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka - s podrobnimi navodili je moč kupiti v knjigarnah. Kot dohodek naj vlagatelji vpišejo vse obdavčljive in neobdavčljive dohodke in prejemke v letu 1996. V kolikor dohodkov v letu 1996 niso imeli, pa jih sedaj imajo, naj vpišejo le-te. Vloge sprejemajo na Centru za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1: ob ponedeljkih in sredah od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ob petkih od 8.00 do 12.00 Zadnji teden v marcu, t. j. od 24. 3. 1997 do 31. 3. 1997, pa bodo vloge sprejemali tudi v torek in četrtek od 8.00 do 12.00 ure. Izpolnjene vloge lahko pošljete tudi po pošti na naslov Center za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1. 30 učencev iz Kamnika, Stranj, Šmarce, Radomelj in od drugod,« je povedal Dušan Žagar, ki se je pravkar ukvarjal s čiščenjem motorja teptalca ratrak, ki so ga pred dnevi kupili na Veliki planini. Pogovoru se jc pridružil tudi Stane Kern, ki je pravkar pognal vlečnico in ki skrbi, da je na smučišču vse v redu z elektriko. »Osvetlili smo celo smučišče in tako omogočili tudi nočno smuko,« je povedal. V zanimivem pogovoru smo zvedeli še, da so pred dnevi pripravili nočni slalom, ki se ga je udeležilo 45 smučarjev, pa tudi za sindikalne tekme je precej zanimanja, saj proga ni preveč zahtevna. Letos so se tu pomerili že delavci Ja- Medtem so mladi člani, ki jih je vodil smučarski učitelj Bojan Šunkar, že zagrabili za lopate in na mesta, kjer so se na smučišču pokazala »rebra«, iz grap začeli nametavati sneg, tako da se bodo šolarčki, tudi začetniki, lahko brez skrbi spuščali v dolino. Sicer pa imajo za izvedbo smučarskih tečajev dovolj svojih učiteljev in vaditeljev smučanja. Poleg Bojana so tu še Nada, Andrejka in še nekaj jih je. Ob koncu se s sogovorniki lotimo še njihovih bodočih načrtov, katerih imajo kar precej, denarja pa je žal vedno premalflf čeprav jim pomagajo tudi nekateri sponzorji. »Doslej smo hranili denar za nakup rat rakov, sedaj Mladi člani Si) Črna so tisto nedeljsko dopoldne poleg smučanja poskrbeli tudi za ureditev smučišča pred začetkom tečaja za šolarje. te, Geoplina, Mesa, najavljeni pa so tudi trgovci Napredka iz Domžal. »Za mesarje, med katerimi je bilo tudi nekaj Moravčanov, kjer je sedaj skakalni šport še posebej popularen, smo morali pripraviti celo skakalnico,« sta povedala sogovornika, seveda le 15-metr-sko, vendar so bili tekmovalci kar zadovoljni. Pred časom so si v društvu priskrbeli sodobno merilno napravo za tekme, usposobljenih pa imajo tudi 11 smučarskih sodnikov. Tako sedaj ni več problem ugotavljanja vrstnega reda med samo tekmo. »Naveličali smo se že poslušati tekmovalce, ki večkrat že pred ciljem vpijejo, katero mesto imam?« v šali pristavita Dušan in Stane. pa imamo namen urediti obe postaji vlečnice, v sporazumu z lastnikom zemljišča zasuti grapo na severnem delu smučišča in še kar nekaj je takih želja.« Ker znajo sami dobro pljuniti v roke, smo lahko prepričani, da bodo te zamisli kmalu tudi uresničili. Morda bo treba poiskati tudi možnosti, da bi se vlečnica zavrtela ty,di med tednom, ne samo ob Vikendih kot sedaj. Vsekakor pa lahko smučarskim za-gnancem iz Črne samo čestitamo in jim želimo še toliko dobre volje in seveda tudi uspehov v prihodnje, saj navsezadnje skrbijo za naš smučarski naraščaj, med katerim se bo našel marsikateri uspešen bodoči smučar, ki bo morda tudi ime Črne ponesel v svet... FRANC SVETEIJ 6 13. marca 1997 NEKOČ IN DANES Kamniški OBČAN Veronika, kdo bo tebe ljubil (Še o kamniškem grbu) »Grb ni frizura lepega dekleta, ki jo lahko poljubno spreminjaš po modnih kapricah in fantaziji oblikovalca. Grb je zgodovinsko pričevanje, simbol, mesta, njegovo geslo, njegov ponos.« (Konec citata; podčrtal J. M.) Gornje besede je že leta 1968 zapisal profesor Ivan Zika, ko jc v Kamniškem občanu obravnaval nejasnosti pri kamniškem grbu. Ugotovil je, da je treba temeljito pre-rešetati zadevo z grbom in utrditi njegovo obliko in podobo. To je zahtevna naloga in v statutu opredeljena oblika je zavezujoča za vse, ki bi kamniški grb risali ali upodabljali. Pri branju omenjenega članka lahko ugotovimo, da prof. I. Z. bajeslovne deklice Veronike, ki bi bila od pasu navzdol spremenjena v ribo, sploh ne obravnava. To pomeni, da so takratni Kamnik »obvladovale« Veronike s kačjim repom, čeprav je v statutu že nekaj let pisalo, da se mora kačji rep v spodnjem delu Veronike preleviti v ribji rep... Ne bo odveč, če bralci Kamniškega občana sami preberejo, kako je prof. I. Z. rekel »bobu bob« in grbu - grb! Vsekakor je treba raziskati in ugotoviti, kako se je »razvijalo« statutarno določilo o kamniškem grbu. Tudi to je del kamniške zgodovine, ki se je odvijala v burnih samoupravnih časih. Statut občine Kamnik iz leta 1962 pove le, da sta določena občinska zastava in občinski grb. Sledi pripis: Opis v prilogi! - Ker priloge takratni Kamniški občan (najbrž) ni natisnil, odgovora o grbu iz leta 1962 nismo našli. Naslednji statut kamniške občine, ki so ga sprejeli 8.4. 1964, pa grb opredeli v 8. členu: Grb predstavlja ovalni ščit, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, kot poldekle - polriba (riba Faronika) s krono na glavi. Na levi strani je šesterokraka zvezda, na levi polmesec. (Konec citata.) Z navedenim statutarnim določilom je bil leta 1964 uzakonjen kamniški grb z Veroniko v ribji »toaleti«. Res je zanimivo, da profesor Ivan Zika te »novotarije« ne omenja. Najbrž se novi grb še ni uveljavil. Prepričan sem. da se strogi profesor z »delamarisovo« (ne)kamniško Veroniko ne bi strinjal! Vprašali se moramo, kako je prišlo do spornega statutarnega besedila. Kdo so bili avtorji in zakaj so se odločili za spremembo kamniškega grba? To ni pravda za oslovo senco! -Gre za resnico in tudi za stroko, ki je dopustila nedopustno spremembo kamniškega grba! Ko prebiramo članek profesorja Ivana Zike, lahko občudujemo precizne in jasne formulacije o grboslovnih zadevah, ki niso ravno enostavne; znal je pisati preprosto in razumljivo. Ta preveč skromni srednješolski profesor je Kamniku in zgodovinski znanosti zelo veliko dal. Pravega priznanja ni dobil in njegovo delo še vedno ni ovrednoteno! Vprašajmo se tudi, koliko profesionalnih zgodovinarjev imamo na Slovenskem, ki bi znali prebirati stare zapise v srednjeveški latinščini, nemščini, madžarščini in drugih jezikih, ki so mu odpirali vrata v pretekla stoletja. Lepo bi bilo, če bi v Kamniku posvetili tematsko ubrane spominske večere profesorju, zgodovinarju, šahistu, novinarju in - dobremu človeku iz Novega trga. Z vrsto raziskovalnih nalog, ki bi približale še vedno aktualne »Zi-kove« teme sedanjim generacijam in profesorjem, bi se Maistrova šola zavedla svojih korenin. Še lepše pa bi bilo, če bi Kulturni center Kamnik lani ob dvajsetletnici smrti profesorja Ivana Zikc pripravil strokovni simpozij o življenju in delu tega pomembnega Kamničana. Mimogrede bi lahko potrdili tudi resnico o kačji naturi spodnjega dela kamniške Veronike. Pa kaj! Z besedami današnje mladine bi rajni profesor prekinil moje »nakladanje«. Hudomušno bi pogledal prek šahovske deske in s tehtno besedo postavil stvari na pravo mesto. Zakaj bi praznovali dvajseto obletnico smrti nekega krajevnega zgodovinarja in kronista? V letu Gospodovem 1996 je minilo 110 let od rojstva dr. Franceta Steleta in 75 let bi lahko praznoval »pesnik zasutih ust« France Balantič; pred pol stoletja je pod Naravnim mostom v Kamniški Bistrici ugasnilo življenje kamniškega slikarja Staneta Cudermana. Pa bi bilo zares lepo, če bi ob tej obletnici ponovo odkrili Cudermanovo fresko o ustoličenju karantanske-ga kneza, ki je pričala o starodavnem slovenskem obredu. Ta freska je preživela v ljubljanski Sla-mičevi restavraciji italijansko in nemško okupacijo, pa še nekaj desetletij svobode, dokler... Dokler ni novi lastnik Slamičcve hiše preuredil restavracijo v poslovne prostore. Pri Slamiču je pristala letalska družba Adria Airwa-ys s prvim pilotom Janezom Kocijančičem in Cudermanove freske ni mogoče več videti.! Menda je freska le dobro zaščitena, ker ustoličenje slovenskega kneza ni šlo v kontekst poslovne hi- še slovenskega letalskega prevoznika. Bolj pomembno bo, če se od razmišljanja o obletnicah vrnemo k bajeslovni Veroniki in njenemu repu. S tem zapletenim problemom so se morali pred davnimi leti soočiti mladi biologi na bru-covskih izpitih. Povedali so, da so kače »podred« plazilcev z latinskim imenom »serpentes« in se premikajo z zvijanjem. Zgornji del Veronike pa spada v nauk o človeku. Nek drug bruc je izjavil, da so ribe mrzlo-krvne živali, ki praviloma dihajo s škrgami. Ribam se po latinsko reče »pisces« in se praviloma ne plazijo. To dokazuje, da z malo-grajsko Veroniko ribe ne morejo biti v žlahti. Zloglasni kamniški statut iz leta 1964 govori tudi o »ribi Faro-niki«. Člani takratne občinske skupščine so z vso odgovornostjo izglasovali, da je kamniška Veronika tudi riba Faronika! Le eden od članov je glasoval proti členu o grbu. To je utemeljeval z zapisom »o Jezusu in svet noseči ribi - ribi Faroniki«, ki ga je našel v zani Štrekljevi zbirki narodnih pesmi; to pesem je celo prebral pred visokim zborom: Če se bom jest z mojim repom zvila. Ves svet potopljen bo. Če se bom jest na moj hrbet zvrnila. Ves svet pogubljen bo. V opombah je v drobnem tisku pisalo, da riba Faronika nima zgornje ženske polovice, kar je nasprotovalo 8. členu statuta. Ljubitelja Štrekljeve knjige je na naslednjih sejah zamenjal drug delegat; malo je manjkalo, pa bi ga vrgli iz partije. Čez nekaj let pa so zares vrgli »ven« ribo Faroniko in sicer iz 8. člena občinskega statuta, kjer je ostala le Veronika pol kot dekle, pol kot riba s krono na glavi. Tako je pisalo v Kamniškem občanu 21.11.1996. Po črki veljavnega statuta ima Veronika tudi ribjo glavo s krono, najbrž na »popku«... Toliko pisanja o ribjih zadeveh je bilo, da bi zlata ribica iz prav- ljice lahko izpolnila naslednje tri želje: 1. Da bi Kamniški občan objavil ta članek o Veroniki, ki jo bo nekdo ljubil, in tisti skoraj tri desetletja stari članek prof. I. Z. 2. Da bi spoštovani bralci prebrali vsaj članek, ki ga je tudi za naš čas napisal prof. I. Z. 3. Da bi na kamniškem Impulzu prebrali tople besede, ki jih je profesorju naše mladosti posvetila prof. Tina Romšakova (Kamniški zbornik - XIII - 1996; str. 188). Zlata ribica bi pokimala; le pri Impulzu bodo težko ustregli, ko je večina časa rezervirana za vedeževanje iz kart... JANEZ MAJCENOVIČ P. s. Moje pisanje je najbrž nepotrebno. Ce bodo Kamniku spremenili obraz, vzeli dušo in pozabili zgodovino, potem tudi grba ni treba! Staro predmestje Podgoro in del Novega trga je pobrala »vzhodna« obvoznica. »Zahodna« obvoznica skozi preddverje Kina Dom in ob železnici bo zarezala podobo Kamnika z betonskimi škarpami in parkirnimi žepi na vrtovih Šutne. Kamniško veduto so že uničili tovarniški dimniki, dupliški in drugi bloki, tudi tisti na Zikovi ulici... Zelo verjetna je tudi realizacija 13. variante, ki bo »porazi rala« večino starega Kamnika, znižala in razširila Samčev predor in omogočila izgradnjo kamniškega ron-doja ali krožišča okoli Malega grada. To bo omogočilo neslute-no povečanje prometa in odlično povezavo z Dunajem, Budimpešto, Zagrebom, Trstom in večnamenskim mega-centrom M-1. Ta projekt bo vključil tudi severno in južno obvoznico ter obe helikopterski ploščadi za povezavo z Žalami. Stari Kamnik bo mogoče gledati na Internetu ob glasbeni kulisi Kamniških koledni-kov. J. M. Iz arhiva: Članek prof. Ivana Zike iz Kamniškega občana, julij 1968 Nejasnosti pri kamniškem grbu V predstavljanju kamniškega grba vlada že dolgo prava zmeda. Pravzaprav niti ne bi smeli reči zmeda, pač pa ustaljena napaka, ki se nenehno ponavlja. Pa vendar bi bilo enkrat potrebno temeljito prerešetati zadevo z grbom in utrditi njegovo obliko in podobo. Ta oblika bi morala biti potem obvezna za vse, ki bi risali ali upodabljali kamniški grb. Grb ni frizura lepega dekleta, ki io lahko poljubno spreminjaš po modnih kapricah in fantaziji oblikovalca. Grb ie zgodovinsko pričevanje, simbol mesta, njegovo geslo, nieaov ponos. Da bomo pravilno zagrabili stvar, poglejmo najprej v zgodovino! Že ustanovitelj kamniškega mumija Josip Niko Sadnikar je leta 1933 opozoril na nedosledno predstavljanje kamniškega grba in pokazal na njegovo najstarejšo obliko, ki je upodobljena na 117x90 cm veliki reliefni kamniti plošči. Ta plošča je bila nazadnje vzidana v veži sedanjega poštnega poslopja na trgu, zdaj pa jo čuvajo v muzeju in jo bodo najbrž vzidali v veži prvega nadstropja. Na plošči so v plitvem reliefu ohranjeni štirje grbi: nemški, avstrijski, kamniški in grb Kranjske. Grbi so vklesani v obliki, kakor jo je bil določil cesar Friderik III., ki je leta 1463 popravil kranjski grb. Heraldika ali grboslovje je znanost, ki raziskuje nastanek in pomen grbov. Priznani avstrijski heraldik, 1. 1919 umrli grof dr. Gaston Pettenega, je bil večkrat v Kamniku. Bil je avstrijski »Wappen herold« - tolmač grbov. O kamniškem grbu je trdil, da je moral biti svojčas najbrž proti koncu 15. stoletja, vzidan nad vhodom mestnih vrat. V srednjem veku in še pozneje so tudi graščaki vzidavali svoje grbe nad vhodnimi vrati. Ko so podrli mestno obzidje, je bila plošča vzidana na pročelju mestne hiše, od leta 1882 pa v poslopju meščanske korporacije - sedanji pošti. Kamniški grb je gotovo izklesan po kakem starejšem vzorcu in je brez dvoma izviren. Klesar ga jc napravil pravilno, tako kol ga je videl. Ta grb kaže sredi ščita kamnita vrata mestnega obzidja, v odprtini vrat pa zaftčitnico mesta sv. Marieto v dolgi do tal segajoči halii in z rokami, sklenie-oifflj k molitvi- Vhod v mesto čuvata dva zmaia s prepletenima repoma, obrnjena pa sta na desno in levo. Heraldično na desni strani, ali če gledamo sliko, na naši levi strani, ie ob podboju vrat nekako v sredini šesterokraka zvezda, heraldično na levi strani. ali na naši desni, pa ie prvi kra- jec meseca, torei s polkrogom, odprtim proti vratom. Imamo pa še starejši primerek kamniškega grba, kot je tisti, ki je upodobljen na kamniti plošči. To je pečat na listini z dne 28. junija 1393, ki ga hrani Državni arhiv Slovenije. Na tem najstarejšem znanem pečatu mesta Kamnika (glej njegovo sliko v II. Kamniškem zborniku, 1956, stran 74), sla zvezda in mesec zamenjana, to se pravi, da je mesec na heraldično desni strani ali na gledalčevi levi strani, zvezda pa na nasprotni strani. Čeprav je to najstarejša upodobitev mestnega ka- Grb mesta Kamnika z ustaljenim napačnim položajem mniškega grba, bi vseeno trdili, da je upodobitev napačna, glede na položaj zvezde in meseca in da jc edino pravilna na že omenjeni kamniti plošči. Dopustiti moramo namreč verjetnost, da jc grborez (graver) izdolbe] grb na kovinskem pečatniku pozitivno, to je tako, kot ga je videl, namesto narobe. Odtis pozitivnega vreznega pečatnika pa nam odtisne zvezdo in mesec na zamenjani, heraldično napačni strani. Kakor pri tem prvem pečatu, ki je za celo stoletje starejši od lika na kamniti plošči, se je kasneje ta napaka zaradi nepazljivosti in nevednosti graverjev širila in postala splošno v navadi. Zaštitnico mesta sv. Marieto pa ie kasneic zamenjala iz kamniške legende o zakleti Veroniki vzela bajeslovna deklica, popolnoma razgaljena, z razpletenimi lasmi in s krono na glavi, od pasu navzdol pa spremenjena v kačo. Kaj nam simbolično predstavlja prvotni kamniški grb na kamniti plošči iz 15. stoletja? Oba lika nebesnih teles naznanjata srečno prihodnost. Zvezda pomeni upanje, srečo, blagostanje; prvi krajec - rastoči mesec - pa napredek, razcvet, rast mesta. Ostali liki hočejo povedati, da je mesto dobro zaščiteno in varno za svojim obzidjem in da ga čuva zaščit- nica sv. Marjeta. Oba zmaja pomenita nepremostljivo oviro in obrambo pred vsakim sovražnikom, ki bi skušal vdreti v mesto. Mestna vrata (ali stolp v obzidju) so na pečatu iz leta 1393 upodobljena kot grob in enostaven portal z zobčastim nadzidkom, ki predstavlja tri strelne line med štirimi nadzidki. Mesec na tem pečatu predstavlja zadnji krajec, torej propad, konec, nesrečo. To nam še posebej potrjuje domnevo, da gre pri zamenjavi zvezde in meseca za graverjevo napako. Nadzidek nad mestnimi vrati na kamniti plošči pa ima 7 zobčastih delov, štiri nižje in tri višje. Kasnejši primeri stolpa pa že predstavljajo dvojen nadzidek v številnih različicah zobčastih lin. Nazadnje je stolp že povsem okrogel kot svetilnik, nebesjia telesa pa nad stolpom, pri čemer je mesec skoraj povsod na heraldično desni strani, vendar upodobljen kot prvi krajec s preveč okroglo izraženo odprtino in obrnjeno od stolpa navzven. Sv. Maricta ie na kamnitem grbu oblečena v dolgo halio. Veronika pa je kasneje polkača in razgaljena, kakršna se je po bajki ponoči prikazovala. Oba zmaja pa naj bi bila njena čuvarja. Uradni pečat kamniške občine ob koncu prejšnjega stoletja je imel v sredini okrogel stolp z dvema nadzidkoma, oba lika nebesnih teles pa sta bila tik pod prvim nadzidkom, heraldično seveda na napačni strani. Na sliki, ki jo objavljamo, vidimo vse značilnosti kamniškega grba, kakor ga upodabljajo danes ob vsaki priložnosti. Slika nam kaže grb kot kovinski okrasek na nekdanjem kamniškem vodnjaku, ki je stal sredi trga prav tam. kjer stoji danes kamniti. Po tem grbu so radi oblikovali nove inačice, le da sta mesečev krajec in zvezda nad stolpom. Če bi se hoteli vsai nekoliko približati prvotni obliki grba, potem bi morala v odprtini vrat stati ženska v dolgi halii brez krone na glavi, kakor je zdaj upodobljena na kamnitem vodnjaku na Titovem trgu. Zvezda bi morala biti na heraldično desni strani, to se pravi na tisti, kjer je zdaj mesečev krajec, in sicer točno sredi med zmajevo: glavo in robom prvega zobčastega nadzidka. Mesec bi seveda moral biti na nasprotni strani z odprtino proti stolpu in mnogo blaže zaobljen. Z napačno postavljenima likoma nebesnih teles oblikujejo kamniški grb na majolikah tovarne »SVIT«, na pečatih, gravurah, ter znakih. Tudi grb na pečatu muzeja Kamnik se ni izognil že stoletja ustaljeni napaki, čeprav bi se spodobilo, da bi imel manj zrno-dernizirano obliko, najbolje tisto s kamnite plošče, ki bo vzidana v muzeju. Na hrbtni strani IV. Kamniškega zbornika (1958) je grb z napačno postavljenima likoma nebesnih teles, na naslovni strani X. Kamniškega zbornika (1965) pa sta lika heraldično pravilno postavljena, le zvezda je peterokraka. Pravilno je oblikovan tudi grb na dvorišču restavracije Planinke, le nebesni telesi sta previsoko in zvezda jc peterokraka. Tudi naš Kamniški občan ima v grbu namesto prvega zadnji krajec. Tako imamo kar pri roki tri različne oblike kamniškega grba: v Planinki, na majolikah in uradnih dokumentih ter na kamnitem mestnem vodnjaku. Katera oblika je zdaj pravilna? Naj se sestanejo poznavalci in za naprej določijo obliko, ki bo za vse obvezna! Prof. I. Z. igmiiiiiuiiiriran RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA: - TESAR - ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo še naslednje listine: - kopijo spričevala zadnjega razreda osnovne šole - izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije - potrdilo o vpisu v šolo - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP GRADITELJ d.d, Maistrova 7, Kamnik, do 15. 7. 1997. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi, tel. 817-121. Zaželjene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1997. PODJETNIKI IN OBRTNIKI Predstavljamo Vam dejavnost Poslovno informacijskega centra Občine Kamnik s področja izobraževanja v marcu 1997. IZOBRAŽEVANJE: EVROPSKI PREDPISI ZA VARNOST STROJEV 18.3. Igor ing. Jenko Informacije 831-266 SE INTERNET IZPLAČA? 25. 3. Robert Potočnik informacije 831-266 RENTNO IN POKOJNINSKO VARČEVANJE ZA PODJETNIKE 27. 3. Nikola Grubiša informacljev831-266 SVETOVANJE ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE POTEKA PO USTALJENIH RAZPOREDIH IN VSEBINSKIH SKLOPIH. V POSLOVNO INFORMACIJSKEM CENTRU SO VAM NA VOLJO PUBLIKACIJE IN PISNA GRADIVA S PODROČJA PRAVA: • Pogodba o zaposlitvi • Zaposlovanje tujcev • Seznam kolektivnih pogodb • Seznam temeljne zakonodaje s področja delovnega prava • Izbira ustrezne pravno-organizacijske oblike družbe • Opomnik za ustanavljanje gospodarskih družb v Sloveniji • Upravljanje in vodenje družb po zakonu o gospodarskih družbah • Poslovanje s tujino • Poslovanje tujcev v Sloveniji S PODROČJA KONJUNKTURE IN EKONOMSKE POLITIKE: • Poslovna pričakovanja podjetij • Tržni vidiki gospodarjenja po regijah • Davčni sistem v Sloveniji • Prometni davek • Informacija delodajalcem S PODROČJA DROBNEGA GOSPODARSTVA: • Davek od dobička pravnih oseb • Pogoji poslovanja s tujino • Predstavitev poslovne ideje • Navodila za izdelavo investicijskih elaboratov za manjše investicije • Splošne storitve podjetij z nepremičninami in okvirne cene • Osnove za pridobitev bančnih kreditov • Splošne bančne storitve in pogoji • Delovna razmerja - kaj mora vedeti delodajalec pri zaposlovanju novih delavcev » • Vlrl financiranja za mala podjetja In podjetnike S PODROČJA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA • EIC BORZA in BCC/BRE ponudbe in povpraševanja S PODROČJA EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO • ABC zunanjetrgovinskega poslovanja v Sloveniji OSTALA GRADIVA: • Poslovanje z ZRJ • Poslovanje z Madžarsko • Informacije o gospodarskem sodelovanju Slovenije s Hrvaško, Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro JAVNI RAZPISI IN DRUGI PREDPISI ZA RAZVOJNE SPODBUDE (objavljeni v URADNIH LISTIH) »BANKA KADROV« - pregledi in brezplačne objave prostih delovnih mest Kamniška Solidarnost med spomini na preteklost in pogledom v prihodnost Nadaljevanje s 1. strani Tudi ženski pevski zbor v svoji zgodovini beleži vzpone in padce. Trenutno žal doživlja to zadnje, ampak vemo, da je to le trenutno, kajti upamo, da nas bodo pevke že v kratkem razveselile s svojim petjem, je ugotavljal Janez Maleš in z veseljem poudaril, da je to srećanje Solidarcev prvo po dolgih letih delovanja in to v prostorih Solidarnosti. Omenil je zgledno sodelovanje z ZKO in drugimi društvi iz Kamnika in iz zamejstva ter odprtost društva za vse kulturne dejavnosti, ki se želijo in se bodo želele vključiti v društvo in da tudi nekdanji aktivni člani DKD Solidarnost niso pozabili na društvo. Upa, da bodo taka srečanja postala tradi-. cionalna in da si bodo pogosteje kot doslej izmenjavali izkušnje in ideje. Predno so pričeli s sproščenim klepetom v svoji pevski sobi, so v razstaviščnem prostoru številnim obiskovalcem zapeli Solidarci pod vodstvom mladega dirigenta Sebastijana Vrhovnika. Med njihovim nastopom na °dru je Janez Maleš toplo pozdravil Viktorja Mihelčiča, skladatelja, dirigenta, glasbenega učitelja, skratka sooblikovalca glasbe- nega življenja v naši občini. Čestital mu je ob veseli novici, da mu bo občinski svet Občine Kamnik na slavnostni seji ob občinskem prazniku, podelil naziv častni občan občine Kamnik za zasluge na glasbenem področju. Ob tej priložnosti se mu je zahvalil za trud, ki ga je namenjal tudi odraslim kamniškim zborom kot so Moški pevski zbor Solidarnost, Obrtniški pevski zbor, Mešani pevski zbor Planika. Ženski pevski zbor Solidarnost, Moški pevski zbor Zgornji Tuhinj, Mešani pevski zbor Titan in še nekaterim drugim. Veliko so si imeli povedati Solidarci, večer pa so vseskozi prevevale lepe slovenske pesmi, ki so jih združeno prepevali vsi zbrani. Za pogostitev ie prispeval tudi kavarnar Florjan Mlakar. VERA MEJAČ Predsednik DKD Solidarnost Janez Maleš v pogovoru z nekdanjima Solidarcema-Nedeljkom Sladičem, uspešnim šahistom, in gledališkim igralcem dr. Svetozarjem Frantarjem. Ob prebiranju treh brošur o zgodovini Solidarnosti se jim je pridružil simpatizer Polde Mihelič, kamniški slikar. V pevski sobi je zadonela pesem Solidarcev Mihelčičeva Domovina naša je svobodna. Mrzel veter tebe žene, Polje, kdo bo tebe ljubil in še nekaj drugih ob spremljavi in dirigiranju njihovega nekdanjega, dolgoletnega dirigenta Viktorja Mihelčiča. Za kulturo jezika Ob menjavi glavnega urednika Kamniškega občana Na zadnji seji občinskega sveta je bil »končno« razrešen odgovorni urednik Kamniškega občana Franc Svetelj. Končno pravim »zato, ker si je to že dalj časa želel, pa do tega ni in ni prišlo. Kaže pa, da si vsi, ki beremo ta časopis in pišemo vanj, njegove zamenjave nismo želeli, zato si tudi nihče od svetnikov ni posebej prizadeval za njegovo razrešitev. Sveteljevo delo bo po sklepu sveta prevzela profesorica Breda Podbrcžnik-Vukmir. Kamniški občan je časopis, ki po svoji kvaliteti, pestrosti in zanimivosti presega večino občinskih glasil. Tak je ne le po zaslugi odgovornih urednikov, ki so ga doslej urejali, pač pa tudi zaradi dela drugih: Vere Mejačeve in njene hčere (lahko bi rekli kar cele Mejačeve družine), uredniškega odbora, lektorjev in seveda Kamničanov, ki časopis ne samo berejo, ampak tudi zanj pišejo, ter seveda občine, ki prispeva del denarja za njegovo redno izhajanje Franc Svetelj je kot urednik v marsičem napravil časopis prijaznejši. Zlasti v zadnjem času ni objavljal člankov, katerih izključni namen bi bil žaljenje nasprotnika, ne pa vsebina povedanega. Mislim, da je prav, da ima vsakdo možnost napisali tudi kaj kritičnega na račun drugih, vendar na dostojen način. Kar zadeva jezik, je Kamniški občan po zaslugi lektorjev in urednika vseskozi lepo berljiv. Večni jamrači so kdaj negodovali, da imajo nekateri pisci preveč objavljenega. Vendar je treba reči takole: urednik je lahko upošteval to, kar smo mu napisali, nenapisanih člankov ni mogel objaviti. Drugi so včasih očitali, da je bil kdo od pomembnejših mož prevečkrat fotografiran, vendar je tako, da so župan, predsednik izvršnega sveta, predsednik občinskega sveta pač ljudje, ki morajo biti na pomembnejših občinskih dogodkih - tako pridejo tudi na fotografije. Dosedanji odgovorni urednik je za naš občinski časopis tudi veliko pisal. Posebej kvalitetna so bila njegova poročila o različnih prireditvah, dogodkih, sejah in sestankih. Vsa dogajanja je spremljal kot dosleden kronist. Nikoli ni skušal vsiljevati svojih pogledov in svojega mišljenja. Zlasti dobra so bila njegova poročila o sejah občinskega sveta, ki so bralce zmeraj seznanila z glavnim dogajanjem. Nekateri poklicni novinarji Francu Svctclju ne sežejo niti do kolen, čeprav pišejo za »pomembnejše« časopise. Iz Svetc-Ijcvih poročil ni bilo nikoli mogoče čutiti strankarske pristranskosti ali posmeha. Upam, da lahko o Francu Svctelju govorim v preteklem času samo kot o odgovornem uredniku. Prav bi bilo, da bi še naprej ostal dopisnik časopisa, kot je bil prej, ko ni bil glavni urednik. Nova odgovorna urednica Breda Podbrežnik Vukmir bo s svojim delom časopis lahko samo še obogatila, saj ga kot dosedanja lektorica zelo dobro pozna. MARJETA HUMAR Matična knjižnica Kamnik Kako podaljšati izposojevalni rok Sredi oktobra lanskega leta je MKK prešla z ročne na računalniško poslovanje. Zaenkrat ta poteka samo na oddelku za odrasle bralec, intenzivno pa se pripravljamo na računalniško izposojo na pionirskem oddelku in v me-dioteki. Računalnik jc v,knjižnico prinesel veliko olajšanje. Najprej smo se ga morali navadili mi, knjižničarji, sčasoma se ga bodo tudi naše spoštovane obiskovalke in obiskovalci, kajti računalnik dela tako, kot smo ga zadolžili in pri tem ne dopušča nobenega odstopanja. Ponovila bom tisto, kar je z letošnjim letom v poslovanju nove- ga - to je podaljševanje izposojenega gradiva. Poudarili moram, da izposojevalni rok, ki traja tri tedne, podaljšamo še enkrat za tri tedne. Ker ni več možno podaljševali hkrati ob izposoji, torej takrat, ko si knjige izposodite, lahko to bralci storite po telefonu (812-597) kasneje, najbolj ugodno je 21. dan (torej tri ledne) od dneva, ko so bile knjige izposojene. V tem primeru imajo bralci knjige doma najdlje, to je šest tednov. Kateri dan je to, si lahko vsak prebere na zaslonu računalnika. (Pozor, ob četrtkih je knjižnica odprta samo do 15. ure.) Nič pa ne bo narobe, če bralci pokličejo ali se oglasijo prej, preden poteče uradni izposojevalni rok. Podaljšanje za tri tedne se namreč šteje od dne, ko bralci izrazijo željo po tem. Nikakor pa ne moremo tej želji ustreči, če bi obiskovalci želeli podaljševati po pretečenem roku. Računalnik že beleži zamudnino in sploh računa namesto nas. Pove nam celo, koliko denarja moramo vrniti, če kdo nima drobiža. Še enkrat bi rada poudarila, da podaljšamo na željo obiskovalcev, za to pa se morajo nekoliko potruditi tudi sami. Le tako bo poslovanje teklo še hitreje in bo knjižničarska) na oddelku imcl(a) več časa za pomembnejše poslanstvo: svetovanje in informiranje. Poleg tega pa je glavni namen knjig na knjižničnih policah v tem, da pride med čim več ljudi in to čimvečkrat! TINA ARNEŽ Počitniška lutkovna delavnica v Matični knjižnici Kamnik Na krilih domišljije V Matični knjižnici Kamnik smo med počitnicami pripravili možnost drugačnega preživljanja počitniškega časa. Proj. Rosana Kleindienst, ki se ukvarja z waldorfsko pedagogiko, je vodila lutkovno delavnico, v kateri so otroci izdelovali stoječe lutke iz naravnih materialov. Namen delavnice je bil spodbujanje otroške ustvarjalne narave. Otroci so v šoli deležni pretežno umskih dejavnosti, vse manj pa je umetniških in praktičnih dejavnosti. Sem zagotovo sodi izdelovanje stoječih lutk. Otroci iz počitniške delavnice so izdelovali svoje lutke iz jilca, bombaža, nepredene volne in svile Uporaba in oblikovanje teh materialov otrokom razširi čutenje. Lutke pa niso imele zelo konkretnih oblik, saj le nakazane oblike nudijo večjo možnost spreminjanja. Ob samem izdelovanju lutk si otroci mimogrede razvijajo tudi vztrajnost, potrpežljivost, pogum. Tako je bilo tudi z našimi lutkarji, ki so v ustvarjalnem vzdušju prebili del počitnic. V dvorani so s svojimi palčki in cvetličnimi otročiči med suhimi vejami in cvetjem pričarali tako lepo pomlad, kakršno lahko pričara le tista domišljija, ki privre iz vrelca, neobremenjenega s tekmovalnostjo. Njihova domišljija je dobila največja in najlepša krila zadnji dan, ko so s svojimi izdelki uprizorili svoje predstave. S seboj so prinesli tudi primerne rekvizite. Najprej jim je Rosana pripravila igrico Mlinček za sladko pogačo, potem pa so si otroci sami izmisliti predstavo o čarovnicah, ki so jih izdelovali od ponedeljka do petka. Kartonska škatla je bila preurejena v pravo čarovniško gnezdo s svilenimi zavesami in ostalimi čarovniškimi pripomočki. Improvizirali so tudi igrico Janko in Metka. Otroci so bili zelo zadovoljni, saj so Miha, Sandra, Andraž, Ana, Živa, Lana, Saša in njihove lutke med predstavo; Margareta, Sara, Veronika, Gašper, Andreja, Katja in Nina pa so gledalci, zato jih fotoaparat ni ujel. (foto R. K.) si želeli, da bi takšne delavnice še ponovili. Radi bi se naučili tudi izdelovanja živali. Rosana Kleindienst Premkjim je pripravljena to omogočiti, zato pripravlja tudi druge delavnice za umelniško-ročne dejavnosti: delavnico šivanja in pletenja ali kvačkanja živali, slikanja na steklo in keramiko (lonček, krožnik, posodica, vaza), ustvarjanje iz nepredene volne, izdelovanje jasličnih jigur, ustvarjanje iz svilenega papirja, slikanje na svilo in priprava scene za lutkovno delavnico, za posebej potrpežljive otroke pa izdelovanje marionet iz svile in še kaj. Te delavnice bodo potekale v Matični knjižnici Kamnik in sicer vsako soboto od 15. 3. dalje. Primerne so za otroke od I. do 8. razreda, lahko pa sodelujejo tudi mamice, da o očkih ne govorimo. Ker material kar precej stane veliko pa je tudi uvoženega, smo morali temu prilagajati tudi cene. Na mesec udeležba na teh delavnicah stane 4000 SIT, možni pa so tudi družinski popusti (za bratca in sestrico ali za otroka in mamico in očija). Izdelke potem otroci odnesejo tudi domov. Prijave so možne na pionirskem oddelku v naši knjižnici ali kar pri Rosani Kleindienst (tel. 737-460). Ker pa je v vsakem odraslem prisoten tudi otrok, ki bi rad ustvaril kaj lepega, svojega, morda utegnejo delavnice zanimati tudi te odrasle. Zato smo tudi zanje pripravljeni organizirati določene delavnice. Prijave bomo zbirali v tajništvu knjižnice, ko pa jih bo dovolj, bomo interesente o tem obvestili. Se mnogo, mnogo stvari lahko otroci ustvarijo z rokgmi, s srcem in domišljijo. Tudi svoje pravljice, ki spijo na knjižnih policah toliko časa, dokler jih ne oživijo otroci. Prideš, se naučiš, narediš, odneseš domov - in se veseliš. To naj ho vodilo za vse, kijih zanimajo umetniško-ročne dejavnosti. BREDA PODBREŽNIK Ivo Kordaš razstavlja v Majolki Kamničan IVO KORDAŠ, ki se že od mladosti ukvarja z likovno umetnostjo, morda ni uspel izkoristiti vseh svojih likovnih potencialov zaradi osnovnega poklica zdravnika. Sedaj, ko mu čas dopušča, se je zopet intenzivno posvetil svoji veliki ljubezni, slikarskemu ustvarjanju. Kljub vsemu je v dolgoletnem likovnem snovanju dosegel upoštevanja vredne rezultate. Leta 1963 je samostojno razstavljal v galeriji Kos v Ljubljani. Od takrat dalje pa se je večkrat slikarsko predstavil na skupinskih razstavah, predvsem s stanovskimi kolegi - slikarji zdravniki in na nekaterih ex tem-porih. Ukvarja se tudi z modeliranjem in rezbarjenjem in je ustvaril tudi nekaj javnih kiparskih del. Najbolj pogosta Kordaševa tematika v slikarstvu je krajina in veduta, navadno v tehniki akrila ali pastela. Seveda mu ne gre zgolj za realistično, mimetično odslikavanje danega pejsaža, temveč slikar konkretni motiv subjektivno slikarsko preoblikuje tako, da ga oblikovno poenostavlja in barvno reducira. Značilni so pasto/ni nanosi intenzivnih barv, ki zapojejo kot celota v ubranem in bogatem kolorizmu, Slikar opušča detajle, da bi intenzivneje zaživela celota. Z vehementno slikarsko potezo, reduciranjem slikarskega motiva na bistveno, se v nekaterih slikah skoraj že približuje barvni abstrakciji, čeprav je tudi v najbolj radikalnih poenostavitvah še vedno lahko spoznavna konkretna krajina ali veduta. To jc največkrat domači Kamnik in okolica, še posebno Mali grad, ta slikarsko dokaj »obrabljen« motiv, ki pa se ga da, kot vidimo v Kordaševih slikah, šc vedno na novo in sveže slikarsko obravnavati in predstavit« V nekaterih risbah in slikah v pastelu, tehniki, ki pri slikarjih ni prav pogosta, dosega še posebno skicozno sproščenost in likovno svežino. Kordaševi cvetlični motivi so rože, ki cvetijo v slikarjc-vi domišljiji. To so slej ko prej slikarske barvne študije, kjer jc sam motiv cvetlic drugotnega pomena, čeprav so ravno zaradi likovnih poenostavitev in barvnih preoblikovanj očem všečne in nas kot take vznemirjajo in radosti-jo. Ivo Kordaš je tudi izboren portretist. Njegovi portreti, ki so risarsko skicozni, navadno tudi v tehniki pastela, so dosežki, ki se jih ne bi sramoval marsikateri šolan slikar. S trdno konstrukcijo s pomočjo linij in barv doseže slikar ne samo fizično podobnost upodobljenca, temveč ga tudi psihološko označi. Še posebno so sugestivni portreti slikarjevega vnuka Andrejčka, ki ga je upodobil v vsej otroški iskrivosti in neposrednosti. Z več kot solidnim slikarskim znanjem in z dobršno mero talenta ter prirojenim občutkom za barvne odnose je slikar Ivo Kordaš vzpostavil prepoznavno in kultivirano slikarsko govorico. DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni kritik Avtor razstave Ivo Kordaš, akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec in Marija Mesner, direktorica galerije Majolka. j Adijo, pravna Rizični dodatek k obveznemu avtomobilskemu zavarovanju je - diskriminacija! Predlog slovenskih zavarovalnic o uvedbi 35-odstotnega rizičnega dodatka k premiji obveznega avtomobilskega zavarovanja za voznike, stare od 1H do 25 let, pravzaprav ne bi smel presenetiti. Kot same pravijo -zavarovalništvo je posel - ne zbiranje denarja za vzajemno (socialno) pokrivanje škode! Gre torej za posel, zato je njihovo skrb, kako iz tega posla največ dobiti (dobička), moč tudi razumeti! Zaskrbljujoč pa je blagoslov države, kije takšen predlog potrdila in dovolila, da bodo mladi vozniki že od 1. aprila letos plačali 35 odstotkov več za obvezno avtomobilsko zavarovanje. S tem je država »uzakonila« zavarovalniške apetite, mlade državljane pa postavila v neenak in neenakopraven položaj pred zakonom in ustavo! Tako seje odločila na podlagi statističnih podatkov o številu nesreč in starosti povzročiteljev! Če bi državo zares skrbelo za mla- de državljane, potem bi se morala odločiti za drugačne ukrepe. Takšne, ki bi stvarno pripomogli k temu, da bi bilo na slovenskih cestah manj prometnih nesreč in manj nereda. Da bi bilo predvsem manj žrtev, še posebej, ker gre za mlade ljudi! Večja zavarovalna premija ne bo zmanjšala števila sveč in cvetja, ki vedno znova in znova opominjajo na nasilno prekinjena življenja na slovenskih cestah. Samo ustrezna priprava bodočih voznikov, neprestano osveščanje, predvsem pa večja prisotnost policistov ob slovenskih cestah in kaznovalna politika zaradi kršenja cestno prdmet-nih predpisov bo pripomogla, da bodo posledice prometnih nesreč manj težke! V končni Jazi tudi za zavarovalnice! Po zgledu uvedbe rizičnega zavarovanja k obveznemu avtomobilskemu zavarovanju pa lahko pričakujemo še druge novodobne, predvse pa dobičkonosne pogruntavščine:, dodatno ri- IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98 - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: t Wlndows 95, Word for Windows, Excel... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu In požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem In traktorskimi priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15 ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278 žično zavarovanje za otroke (ker pogosteje obolevajo za otroškimi boleznimi), pa dodatek za starejše (ker jih pogosteje napadajo bolezni) in tako dalje in tako dalje... Vse dotlej, dokler bo država (kajpak na podlagi statističnih podatkov) bolj zaskrbljena za blaginjo zavarovalnic kol za blaginjo zavarovancev! Zato Zeleni Kamnika in Regijski odbor Zelenili Gorenjske odločno nasprotujemo uvedbi rizičnega dodatka k obveznemu avtomobilskemu zavarovanju. Prvič zato, ker pomeni diskriminacijo mladih voznikov, drugič pa zato, ker ne odraža skrbi države za državljane, temveč za zavarovalnice in polnjenje njihovih blagajn. Zato na slovenskih cestah ne bo manj nesreč in izgubljenih življenj! Le denarja bo več, da bodo »znamenja« nesreč manj boleča za zavarovalnice!!! Spomini na začetek kamniške ženske odbojke UVOD V letošnjem letu bomo praznovali pretdeset let organizirane odbojke v Kamniku (I947-1997). V okviru tega praznovanja se bodo v Kamniku zvrstila Številna srečanja, razstave in tekmovanja odbojkarskih vrst vseh starosti in spolov. Odbojkarski klub Kamnik bo izdal tudi bilten o nastanku in razvoju odbojke v Kamniku. Ker bo proslava verjetno že v juniju, je skrajni čas, da v našem občinskem glasilu seznanimo Kamničane, predvsem pa Kamničanke, z zgodovino ženske odbojke na Kamniškem. Vse dosedanje publikacije o proslavljanju različnih jubilejev (od 30., 35. in 40. obletnici) se posvečajo predvsem moškim tekmovalcem, ženski odbojki pa namenijo le nekaj odstavkov. To velja za obdobje med obema vojnama, po vojni in za obdobje med leti 1947 in 1960. V zadnjem času se je kamniški odbojki posvetil Gregor Hribar v svoji diplomski nalogi, ki jo je izdelal kot diplomant Fakultete za šport ISKRICE Tihi »gospod iz Ljubljane« Navzlic vroči razpravi svetnikov o zahodni obvoznici, se »gospod iz Ljubljane« (tako gaje poimenoval občinski načelnik), ki naj bi bil izdelovalec tega programa, ni oglasil niti z besedico, da bi branil »svoj« projekt ali pa da bi dal prav nekaterim (redkim) razpravljalcem, ki so zamisel vsaj delno podprli. Morda pa je tudi s tem na tihem pritrdil kritikom. Vsekakor pa mu plačilo za njegovo delo, ki bo, kot že nekaj »težkih« prometnih študij, končalo v občinskih predalih, ne bo itšlo... Kaj takega svet Se ni videl... Ko se je predsednik občinskega sveta na predlog svetnikov po prvi uri seje odločil že za tretjo »pavzo«, je novinarja Vela Janeza Petkovška že minilo potrpljenje: »Veni uri trikrat pavza, pa tega svet še ni videl...« »Svet tega še ni videl, ker je Kamnik bolj na koncu sveta,« mu je odvrnil predsednik Igor Podbrežnik. Za obvoznico zlati rudnik Kot kaže, se tega, da bi kaj kmalu začeli vrtati predor pod Žalami, Kamni-čanom ni treba bati. Zupan Smolnikar je namreč na zadnji seji poudaril, da bi morali za izvedbo zamišljene zahodne obvoznice v Kamniku ali okolici odkriti rudnik zlata. Vemo pa, da občinski »žakelj« ne more pokriti niti vseh lukenj na občinskih cestah. Zato se bo moral iz tega rudnika prej kakšen kamen zavaliti tudi na te ceste... Mamica mi ne more kupiti pice... , Ko so še veljale dosedanje cene oskrbnin v vrtcu, Je v eni izmed kamniških enot otroškega vrtca nek nadebudnež vprašal vzgojiteljico: »Ali res mamici za mene res toliko zaračunate, da mi ne more več kupiti pice...?« Če bo šlo tako naprej, bo takih vprašanj, ki pa ne bodo omenjala le pice, vedno več... Še o gnojnici, psih in regratu Ko podgorski kmetje prebirajo »zgražanja« Zelenih in drugih o nekaj gnojnice, ki da so jo nekateri prekmalu polili po njivah (ko je bilo še nekaj snega), sprašujejo »strokovnjake«, kam naj jo vozijo, ko je greznica polna. Sprašujejo pa se tudi, kako da nikogar ne motijo številni psi iz blokov, ki s svojimi iztrebki vse leto, ne samo pozimi, skrbijo za »zdravo« rast pridelkov (tudi regrata, ki je zato Se posebej zdrav!?) in za »lepši« izgled njiv in travnikov... (jc) Univerze v Ljubljani. S tem delom je predstavljeno in ovrednoteno obdobje zadnjih petdesetih let v kamniški moSki odbojki; gre za prvo tako delo v Sloveniji. Za žensko odbojko avtor ni imel potrebne dokumentacije, zato je v svoje delo ni vključil. Z željo, da ženska odbojka, ki je bila v nekaterih obdobjih celo uspešnejša od moške, ne bi šla v pozabo, sem začela zbirati podatke pri nekdanjih solekmo-valkah in drugih prijateljih ženske odbojke. Moj namen ni bilo pisanje strokovne razprave; želela sem zbrati čimveč podatkov o kamniški ženski odbojki, pri kateri sem tudi sama dobrih deset let sodelovala. Za menoj je zbiranje dokumentov in vrsta osebnih ter prek sto telefonskih pogovorov z nekdanjimi odbojkaricami. Te danes živijo ne le v Kamniku, temveč po vsej Sloveniji; Pavla (rojena Ma-lešič) in Tomo Žar-gaj, nekoč stebra kamniške odbojke, celo v Združenih državah Amerike. Nekatere infoma-torje sem našla v mestih, kjer so potekala mladinska in ligaška tekmovanja. Zavedam se, da spomini izpred pet-dedeslih let ne morejo biti edini verodostojni viri, uspelo pa mi je izvedeti marsikaj, kar bi lahko služilo kot gradivo ob 50-letnici Odbojkarskega kluba Kamnik. Morda bo prav ta prispevek spodbudil k sodelovanju igralec ali ljubitelje odbojke, ki so kakorkoli spodbujali ali celo dokumentirali igranje ženske odbojke. Vsaka nadaljnja informacija ali fotografija lahko dopolni vedenje o tem, v Kamniku že dolgo priljubljenem športu. 1. OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA Mnogi starejši Kamničani se še dobro spominjajo, kako so v obdobju med svetovnima vojnama igrali odbojko na igriščih, ki jih je bilo v mestu in okolici kar lepo število. Tako so odbojko igrali na Perovem, v Mekinjah, pred smodnišnico, pri stari F.ti, na sejmišču, pri obeh tedanjih kopališčih... Pri prebiranju gradiva o zgodovini kamniške odbojke se porodi vprašanje o prisotnosti odbojkarskih predstavnic nežnega spola v obdobju pred drugo svetovno vojno. Sistematične dokumentacije o tem ni, zato sem pričela odmotavati klobčič pri Ben-kovičevih - Korelnovih iz Novega trga. Poiskali so fotografije; povedali, da so na Perovem ob Titanovem jezu, kamor so se mladi hodili kopat, Janežičevi po svojih močeh uredili odbojkarsko igrišče. Voda v Kamniški Bistrici je bila tedaj sicer čista, a mrzla, zato so se z igranjem odbojke ogrevali med kopanjem. Sprva so imeli napeto le vrvico, nato pa jim je Jancžičev Milan spletel mrežo; tudi žoga je bila Jane-žičeva. In kar je za današnje obujanje spominov najpomembneje: Jane-žičev Jože je s svojim fotografskim Na fotografiji iz leta 1939, ki nam Jo je ohranil Marjan Galjot (na sliki z žogo) so Adolf Ravnik, France Česen, Mara BeSter, Bine Potokar in petJa-nežičev - Ttnca, Angela, Milan, Jože in Hinko. aparatom ovekovečil tudi dekleta pri igranju odbojke na tem igrišču. Bine Potokar (leta 1950 celo pod-načelnik odbojkarske sekcije Sindikalnega športnega društva Kamnik) se spominja, da so na perovskem igrišču igrali tudi odbojkarji iz mesta; ko pa je bilo leta 1931 na kopališču Pod skalco urejeno zasilno odbojkarsko igrišče, se je »elita« preselila tja. Dekleta so tudi po tem dogodku ostala, saj so se v perovski druščini dobro počutila. Iz napisanega lahko torej sklepamo, da igranje odbojke na Perovem sega v obdobje pred letom 1931; žal pa so vse fotografije, o katerih govori prejšnji odstavek, kasnejšega datuma. Bine Potokar se spominja marsikatere izvirne utemeljitve, s katero so Janežičevi fantje prepričali očeta v smiselnost preureditve igrišča. Razlog za širitev igrišča je bila kaj pogosto »smreka, ki se suši in jo je treba posekati«. Ker je bil oče Josip Ja-nežič tudi sam vnet športnik, je pri preverjanju resničnosti lakih razlogov večkrat zamižal na eno oko. Uspela sem priti to petih fotografij iz obdobja pred vojno in celo iz medvojnega obdobja. Na teh fotografijah je ženski prispevek k odbojki nesporen: vidimo jih ob mreži, z žogo in med igro odbojke s fanti. Te in druge fotografije si bomo lahko ogledali na razstavi, ki bo ob 50-letnici OK Kamnik v razstavišču Veronika. M U A MAJCENOVIČ (se nadaljuje) Pisma, mnenja, odmevi, - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja Glava brez kulture votlo doni Ni namen tega prispevka dramatiziranje negativnega odnosa posameznikov do naše kulturne dediščine, ko gre za podiranje ali poškodovanje spomenikov, objektov ali spominskih obeležij. V našem družbenem okolju je preveč nasilja, ki povzroča škodo na umetniških stvaritvah iz naše preteklosti. Obstajajo posamezniki in skupine, ki so brez kulturnega gena, ker jim narodova svetinja nič ne pomeni. Takšni odkloni pomenijo negacijo samega sebe in ponižanje lastnega naroda, saj posamezniki iz objestnosti ali dro-giranosti povzročajo moralno in materialno škodo narodovemu kulturnemu zakladu. 2e nekaj stoletij ali celo tisoče let stojijo razni spomeniki v deželah daleč od nas, kol so skulpture na Božičnih otokih, Tebe v Egiptu, Sto-nehenge na Angleškem, Borobuder na Javi itd., pa jih ta ljudstva, četudi nepismena, varujejo kot zenico svojega očesa iz roda v rod in so jih ohranila do današnjega dne. Pismouki, ideologi in nestrpni politiki pa v času najvišje civilizacijske stopnje sejejo sovražne besede med ljudi in uče mladi rod, kako morajo brisati spomenike in objekte iz naše polpretekle dobe - iz narodno osvobodilnega boja. Rezultat takih družbenih odnosov je nehuman, kar povzroča brisanje sledov okupatorjevega nasilja nad slovenskim narodom. Pri Titanovi brvi na Perovem so dokončno razdejali pet okrasnih kamnitih stebrov in samo še granitna plošča čaka, kdaj bo ta padla. Mar sta bila Mlakar in Miklavčič kot občana Kamnika in prva borca proti okupatorju nezaslužna za svoje mesto, da jima podirajo to skromno spominsko obeležje? Zakaj je nekomu napoti Rudolf Maister, da ga je nekdo lani po mednožju posprejal z rdečo barvo? On je vendar simbol upora proti germanizaciji naše dežele. Občinski svet je njegov rojstni dan razglasil za občinski praznik. (Samo njegova rojstna hiša je v slabem stanju, kliče po obnovi in spominskem muzeju.) Zakaj je poškodovana in zanemarjena zgodovinska kamnita fontana pri Korobaču? Morda čaka na ponovno krajo in potem je več ne bo nazaj? Komu so v napoto zapriške kašče, iz katerih streh je bila izpuljena slama, pa tudi ograje so poškodovane. Komu je bilo v čast poškodovati z grafitom »satan« fasadno steno doma sester na Šutni, na transformatorju na Poškodovana in zanemarjena zgodovinska kamnita fontana pri Korobaču med navlako čaka rešitelja, VERA MEJAČ Zapričah itd. Ta vprašanja bi morali tudi občinski svetniki kdaj vnesti v dnevni red seje in sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje takih in podobnih dejanj. Taki in še težji primeri se dogajajo tudi v drugih mestih in pokrajinah. Posamezniki celo skrunijo grobove na pokopališčih (Nedeljski dnevnik 23. 3. 1997). Jeseni so tudi na Žalah pobirali sveče in se z njimi greli nad bivšo knjižnico. Samo tale ugotovitev ne bo dala pozitivnega učinka. V akcijo za varovanje narodove kulturne dediščine bi morali poseči najprej starši, šolski vzgojitelji, politiki in organi pregona. Kdor hoče videti strpnost preteklosti s sedanjostjo, to lahko vidi pri naših sosedih, npr. v avstrijski Radgoni, kjer je spomenik ruskim vojakom, ob katerega pa se nihče ne spotika. Odstranjevanje spomenikov in simbolov naše daljne in nedavne prete- klosti je necivilizirano dejanje, še posebej, če je podrejeno pragmatičnim političnim ciljem. Kultura je neminljiva duhovna vrednota, ki prihaja do veljave pri požlahtnjevanju človeške narave. Ko človek izgubi družbene vrednote, se vrača na prvobitno stopnjo svojega razvoja. Pravo orientacijo, brez ideološkega navdiha, pa mora družba vedno kazati svojim potomcem, sicer je narod v nevarnosti, da sčasoma odmre s svojo kulturno bitjo vred. ALOJZU KONDA Ljudje, ki živijo na Cankarjevi, se bodo morali sprijazniti s tem! Besede občinskega svetnika Zelenih Kamnika, zapisane v naslovu prispevka in izrečene na zadnji seji občinskega sveta 26. februarja 1997, so sprožile začudenje in ogorčenje ne le pri prizadetih krajanih, ki živijo ob zelo prometni cesti, temveč tudi pri vseh drugih občanih, ki jim ni vseeno, v kakšnem bivalnem okolju ljudje živijo. Se posebno zato, ker jih je izrekel svetnik Zelenih, od katerega se pričakuje, da bi se moral zavzemati za zdravo in znosno bivalno okolje. Zeleni Kamnika ne želimo komentirati omenjenega, odločno pa se ograjujemo od besed, ki jih je svetnik izrekel le v svojem osebnem imenu in ne v imenu zelenih Kamnika! Zeleni Kamnika trdno stojimo na stališču, da je potrebno prebivalce na Cankarjevi cesti (in povsod drugod, kjer so prometne razmere podobne) zaščititi (kolikor je to mogoče) pred škodljivimi vplivi prometa (hrup, smrad, plini). Že dalj časa je izdelana študija o najnujnejši zaščiti (protihrupna asfaltna zaščita, protihrupna in zelena zaščita). Treba bi jo bilo le uresničiti! Ker je svetnik v razpravi opisal bivalne in delovne razmere v centru Ljubljane (kjer ljudje živijo in so se morali s tem sprijazniti), je treba resnici na ljubo zapisati, da je primerjava kraja Mekinje z glavnim mestom Ljubljano, milo rečeno, nevzdržna. Se posebej, če vemo, daje Cankarjeva cesta značaj mestne krajevne ulice čez noč spremenila v obvoznico regionalnega značaja, ne da bi krajani s tem soglašali! # Kamniški šport v letu 1996 - tudi na OŠ 27. julij Mladostniki, ki obiskujejo oddelek vzgoje in izobraževanja III. stopnje na OŠ 27. julij Kamnik in so na specialni oltmpiadi za Gorenjsko dobili medalje. Od leve proti desni: Marjan Burja, Vida Kadunc, Zoran Hribar in Tomaž Pire. Prebrala sem si bilten, ki ga je izdala Športna zveza občine Kamnik, z naslovom Kamniški Sport v letu 1996. Bila sem razočarana. Vendar ne nad biltenom samim, ki je lepo oblikovan in bralcu poda razločno sliko o športnem dogajanju na Kamniškem v lanskem letu. Prizadela me je spet tista plat, kateri sem Posvetila svoj poklic. Plat v na-Sem življenju, ki se ukvarja z ljudmi s posebnimi potrebami ali s splošno bolj znanim terminom - s prizadetimi. V'mesecu maju smo delavci OŠ 27. julij Kamnik in nekateri člani Sožitja Mengeš v Kamniku organizirali 3. letne igre specialne olimpiade za Gorenjsko. Otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju iz vse Gorenjske (Mengeš, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice in Kamnik) so se pomerili v lažjih in težjih elementih atletike, košarke in namiznega tenisa. To je v Sloveniji in sploh v svetu največja možna prireditev za osebe, motene v duševnem razvoju, zato menim, da je vredna omembe v biltenu. Vem, da se je urednik opravičil za možne pomanjkljivosti, a tega resnično ne bi smeli izpustiti. Športna zveza Kamnik je bila o dogodku obveščena in z njim seznanjena (bila je celo eden od sponzorjev). Vem tudi, da prireditve nista organizirala klub ali društvo, ki bi bila registrirana pri Športni zvezi, vendar je OŠ 27. julij kamniška šola in na njej deluje tudi ŠŠD, ki pa je del Športne zveze. Vedno znova me prizadene, V KAMNIKU PRODAMO PO ZELO UGODNI CENI (OD 650 DO 690 DEM/M2) VEČJE ŠTEVILO PISARNIŠKIH PROSTOROV. Nepremičninska družba POTEZA d.o.o., Ljubljana, Stiska 1, tel. 125 41 80, faks: 222 408 da ljudje »drugačne« osebe spregledajo. Tudi oni so ljudje in med njimi so tudi športniki. Nekateri redno trenirajo, tekmujejo in radi zmagujejo. Uspeha se veselijo, vendar vsi vemo, da ga je lepo deliti z drugimi. Če jim to po mnenju nekaterih ne pripada, si zaslužijo vsaj priznavanje. V biltenu pa sem opazila še eno pomanjkljivost. Pod naslovom Šolski šport je treba nujno omeniti učenca OŠ 27. julij Kamnik Silva Zavasnika. Na državnem prvenstvu osnovnih šol s prilagojenim programom je fant osvojil 2. mesto v teku na 1000 metrov. Glede na to, da so v biltenu našteti občinski šolski prvaki (iz srca jim čestitam za lep uspeh), je njim ob bok treba postaviti tudi državnega podprvaka, pa čeprav »le« na nivoju šol s prilagojenim programom. Toliko le v vednost, da šo tudi na šolah s prilagojenim programom in v oddelkih vzgoje in izobraževanja športniki in da tudi oni športno živijo in imajo svoje športne prireditve. NATAŠA HRIBAR NOVICE IZ KOMENDE Ko sonce dobi svojo moč in skopni še zadnji sneg, se tudi po Komendi vidi, da že dolgo nihče ni pospravil površin, ki so v naši skupni lasti. Kaj vse nam preko leta pade iz rok in obleži na zelenih površinah, niti ni potrebno naštevati, zato je svet krajevne skupnosti Komenda na svoji 9. seji, ki je bila 10. 2.1997, sklenil organizirati temeljito čistilno akcijo pod imenom OČISTIMO KOMENDO. Akcija bo potekala prvi teden v aprilu z zaključkom v soboto. 5. aprila. Krajevna skupnost vabi vse trgovine, podjetja in zasebnike, vsa društva, osnovno šolo in vse krajane k sodelovanju. Med tednom naj vsak počisti okolico svojega doma ali delovnega mesta, v soboto, 5. aprila, pa se dobimo ob 9. uri zjutraj pred Gasilnim domom v Komendi, kjer bomo s skupnimi močmi očistili našo krajevno skupnost. Po zaključku akcije bo družabno srečanje, za malico bo poskrbljeno. Še nekaj ostalih informacij iz delovanja KS Komenda Vsem krajanom je znaii problem pokopališča v Komendi, ki je zadnji dom krajanov treh krajevnih skupnosti. Po nekajletnem iskanju in usklajevanju z vsemi pristojnimi službami in lastniki zemljišč eventualne lokacije so se končno dogovorili za razširitev pokopališča na severovzhodnem pobočju in zahodnem delu obstoječega pokopališča. Po zadnjih informacijah naj bi se gradnja pričela že sredi leta. Prav tako prihaja v Komendo težko pričakovani telefon, na katerega posamezniki čakajo že tudi deset let; vzporedno z njim pa tudi razvod za CaTV. Nova telefonska centrala je že nekaj dni v uporabi, kar dosedanji lastniki telefonov že občutijo pri hitrejši vzpostavitvi zvez. Telekom obljublja, da bo z deli končal do i. maja, obenem pa upa, da ne bo naletel na prevelike težave z lastniki zemljišč, prek katerih bo napeljeval sekundarni vod do posameznih naročnikov. Istočasno nas je Telekom obvestil, da bo tako vse dosedanje kot vse nove telefonske, priključke izvedel do posameznih naročnikov po zemlji. Pospešeno se tudi pripravljajo gadbišča za raz-svetlitev ulic in naselij, ki še nimajo javne razsvetljave. Vsi krajani pa tudi vemo, da pešpot v osnovno šolo v Mostah ni varna in da bodo cesto v Mostah renovirali (most naj bi bil zaprt vsaj tri mesece), zato se pripravlja nadomestna pešpot po poti. kjer so nekoč Komendčani že hodili v osnovno šolo v Mostah. Tudi telovadnica, za katero smo se krajani odločili na referendumu in izglasovali samoprispevek, se bo zgradila. V Uradnem listu RS je bil že objavljen razpis za izvajalca gradbenih del, ki naj bi se pričeta v mesecu aprilu. V zvezi s telovadnico pa mogoče tokrat samo šc to, da je gradbeni odbor naredil vse potrebno in bo izvajalec del znan žc do konca meseca marca, do jeseni pa bo telovadnica končana do tretje gradbene faze. Na koncu pa še obvestilo o spremembi uradnih ur v KS Komenda. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. V tem času lahko uredite vse zadeve, ki zadevajo KS Komenda, oddate pa lahko tudi napoved za odmero dohodnine za leto 1996. Po 17. marcu bo sprejem napovedi za odmero dohodnine vsak dan od 17. do 20. ure in obe soboti od 9. do 12. ure v prostorih KS Komenda. MIHAELA POGLAJEN SKOZI OBČANOVO OKO Tudi pri sv. Ahacu v Kulisu se prebuja pomlad - sončni zadnji dan letošnjega februarja so tod že cvetele mačke. Turistični okras Črne - Ko se potnik iz sosednje mozirske občine prek Črnivca po Pirčevih ridah poda proti Kamniku, ga pri mostu nad Črno najprej pozdravi divje odlagališče starih Štedilnikov, hladilnikov, ogrodij avtomobilov in podobnih pridobitev civilizacije... (Foto: F. S.) PEKO TRGOVINA d.o.o., Tržič Cenjene stranke vabimo, da nas obiščete na novi lokaciji na Šutni 2 v Kamniku. Bogata ponudba ženske, moške in otroške obutve. KNJIGARNA IN PAPIRNICA ©817-321 BOGATA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA, TISKOVIN, ... BREZPLAČNA DOSTAVA V PODJETJE KDOR VARČNO POSLUJE. V FORUMU KUPUJE! Pisma, mnenja, odmevi, - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja ____ ._,_ Čas bi že bil, da jih v imenu kulture bivanja in civilizacijskih dosežkov -pred nasiljem slednjih tudi zaščitimo! IVANA SKAMEN, predsednica Zelenih Kamnika Stotak za »fajmoSttra« Pri Sv. Primožu nad Kamnikom se je v nedeljo, 2. marca dopoldne, kar trlo ljudi. Vzrokov za to je bilo več: čudovito predpomladansko vreme, prvi Postni romarski shod, želja Številnih ljudi nadihati se svežega zraka, nagledati se lepot Kamniških Alp in njihovega predgorja, nabrati Šopek cvetja za vazo. Zaradi vsega tega sta bila cerkev s čudovitimi freskami, pa tudi obsežni prostor nad njo, polna ljudi. Romarji so v cerkvi pozorno prisluhnili povabilu kamniškega župnika Franceta Šuštarja, kije daroval maSo, naj v postnem času prav posebej »obnovijo vero in ljubezen do Boga in bližnjega«, spoštujejo nedeljo kot Gospodov dan, božjo hišo in svoje telo kot tem/Kij Svetega Duha. Iz vsega srca so peli postne pesmi. Tisti, ki niso prišli zaradi maše, so posedli po travi, se pomenkovali, kaj Prigriznili in popili, ali pa se zagrizli v strmino, ki pelje proti Veliki planini. V cerkvi je bil le del množice, kakšna polovica, tako da je moral pre-nekateri vernik, tudi če bi hotel vanjo, ostati zunaj. Vse je potekalo eno ob drugem. Pritrkovanje se je mešalo s pogovorom, otroci so se veselili prostosti v naravi, verni premišljevali ob izbranih mislih .maševalca, drugače prepričani pa se predajali soncu, kije vsem enako prijazno sijalo. Te sem, vzradoščen nad čudovito nedeljo, užival tudi sam. Pa je že ta-1 ko, da ti takrat, ko si najbolj zadovoljen, kapne v čašo tudi kaplja pelina. Pri darovanju, ko smo se pomikali okrog glavnega oltarja, tam oddali svoj dar, nato pa odšli skozi zakristijo na prosto ter spet nazaj v cerkev, sem se kratko ustavil pri cerkvi. Mimo nas je prišel s peharjem fant, kije tudi zunaj pobiral darove za cerkev. Pehar je bil že skoraj do vrha poln bankovcev, večinoma stotakov, kar pomeni, da so biti tudi ljudje, ki so ostali zunaj, darežljivi, dobrega srca. Blizu sebe sem zaslišal vprašujoči moški glas: »Ti, za koga pa pobira?« In kmalu za tem glasen odgovor: »Za koga neki, za fajmoštra!« V odgovoru je bilo čutiti jedkost in nejevoljo, predvsem pa ni bil pravilen. Če bi se odgovarjajoči pridružil vernikom v cerkvi in podrobneje znotraj ter zunaj ogledal cerkev, bi mu takoj postalo jasno, da bodo nabrani darovi uporabljeni za obnovo svetišča; torej kulturno-umetnostne dragocenosti, kakršnih je malo po Sloveniji, zato smo lahko nadvse veseli, dajo imamo ravno pri nas v kamniški dekaniji. Njene umetnostne zaklade je ovrednotil že umetnostni zgodovinar, rojak iz bližnjih Tunjic, dr. France Štele, o njih pa govorijo tudi publikacije, ki jih je bilo mogoče kupiti tik ob cerkvi. Če bi župnik France Šuštar potreboval denar zase, bi to naredil ob drugi priložnosti in na drugačen način; prav gotovo pa vernikom povedal, za kakšne vrste nabirko gre. Do te bi bil upravičen, če bi bilo od nje odvisno njegovo preživljanje. Močno pa dvomim, da mu njegovi župljani, za katere tako vestno duhovno skrbi, ne zagotovijo vsaj osnovnih sredstev za življenje, do katerih je tudi kot duhovnik upravičen. Kako ravna s cerkvenimi sredstvi, pa lahko vsakdo vidi, med drugim tudi na obnovljeni cerkvi Marijine zaroke na kamniških Žalah ter drugih poleg župnijske zaupanih mu podružnih cerkvah. Poleg tega ga odlikuje duhovno poglabljanje, saj sicer ne bi bil sposoben tako globokih misli, kakršne je povedal med mašo pri Sv. Primožu. Kot fakultetno izobražen človek, kije svoje življenje posvetil službi Bogu in ljudem, bi zaslužil tudi spodobnejše poimenovanje kot »fajmošter«. Da pa bi prišlo do tega, bi se moralo v glavi našega »vrlega Slovenca« najprej kaj spremeniti. Spremenilo pa se bo, če se bo zamislil ob podobi Križanega in besedilu na podobici, ki jo je dobil v spomin - kolikor ne bo ostala v žepu suknjiča ali končala kje drugje. JOŽEF Krajanom Zaprle Članku s tem naslovom v 3. št. Kamniškega občana manjkajo podatki, s katerimi je potrebno seznaniti javnost in koristnike, preden nam poši- ljajte položnice, iz katerih se ne vidi drugega, kot da imamo »neko obveznost«. Že mnogo preje sem nameraval napisati, da sam ne bom plačal položnice in predlagam, da enako storijo tudi drugi občani, dokler se nam javno ne odgovori na nekaj temeljnih vprašanj: 1. Organiziranost CJTV sistema? 2. Koliko KSje povezanih v CATV sistem in ali so vse KS poravnale obveznosti? 3. Lastninski deleži posameznih KS in drugih subjektov? Moj prispevek pri izvedbi CATV sistema je lahko lastnina KS, nikakor pa ne kakšnega subjekta s priimkom in imenom, ki ni nič prispeval, ampak se je le »olast-ninil«. 4. Kdo sestavlja skupščino, kdo jo je izvolil in kdaj? 5. Koliko članov šteje nadzorni svet, kdaj in kdo ga je izvolil in vsaj ime in priimek predsednika? 6. Kdo je imenoval upravo in kdo jo vodi? 7. Obvestite koristnike o prihodkih in odhodkih CATV sistema za obdobje njegovega delovanja oziroma vsaj za zadnji dve leti? 8. S tem, ko ste s I. januarjem 1997 prenesli obveznosti za vzdrževanje na Zavod za razvoj CATV občine, ali ste prenesli tudi lastnino? Dokler na navedena vprašanja občani ne dobimo odgovorov, predlagam, da ne plačujemo položnic. Osebno bom na spisku neplačnikov brez sramu, ker ne želim, da se z našimi naložbami (sredstvi občanov) tako ravna, kot se je ravnalo s čudnim lastninjenjem v SKG. Podjetja propadajo, posamezniki pa na naš račun, pred našimi očmi bogatijo. Odločno sem proti temu! Podpiram legalno in zakonito organiziranost CATV, sem pa proti plačevanju položnic, dokler nismo seznanjeni z osnovnimi podatki. VINKO GOBEC 10 13. marca 1997 PLANINSTVO Kamniški OBČAN %MJ?Y% Df A MIVri Alpinistična šola nadaljuje z vzponi Lepo vreme v februarju in začetku marca je dovolilo, da so udeleženci letošnje alpinistične šole spoznali še nekaj novih smeri v kamniških hribih. Tako so v nedeljo, 23. februarja, odšli na Koroško in po smeri Južni greben na Ojstrico (Jože Kavčič in Boris Martinčič v navezi z Rado-tom Nadvešnikom in Bojanom Pollakom). Po vrnitvi na Koroši-cb so nato splezali še po plezalni smeri Severna grapa (Grapo dolgočasja) na Lučkega Dedca (Jože Kavčič, Boris Martinčič in Jernej Per z Nadvešnikom in Pollakom). Naslednjo soboto, to jc 1. marca, pa so Metod llumar, Matej Mošnik, Bojan Pollak, Stane Švi-gclj in Blaž Vrabec popeljali Iztoka Grilca, Jožeta Kavčiča, Borisa Martiričiča, Edota Mclkiča in Jerneja Pera po jugovzhodnem grebenu na Grintovcc. Pridružil se jim jc tudi Marjan Tcpina. Še istega dne so po normalni poti sestopili v dolino razen Mclkiča in Pollaka, ki sta v sestopu splezala še smer Čez Jame v Grinlov-cu in nato naslednjega dne Desno grapo v Kalški gori in sestopila čez Kalca v Kamniško Bistrico. Občni zbor Kamniške gorske reševalne službe V četrtek, 27. februarja, so imeli kamniški gorski reševalci, 39 aktivnih članov in 11 izrednih članov jih je na spisku, svoj redni letni občni zbor. Ta se je odvijal že v novih prostorih, ki jih je postaja GRS Kamnik dobila v stavbi .veterinarskega zavoda na Perovem. Načelnik postaje. Janez Pod-jed, jc v svojem poročilu kratko orisal bogato dejavnost v preteklem letu: postaja je imela 17 reševalnih akcij, med katerimi je žal izgubila tudi svojega člana, Janeza Plevela, ki se je smrtno ponesrečil med reševanjem poškodovanega alpinista na severnem pobočju Brane. Tudi vsem tistim, po katere so reševalci šli v gore, ni bilo vedno mogoče pomagati, saj so trije umrli že pred njihovim prihodom. Ostale so pa prinesli ali pospremili bolj ali manj poškodovane varno v dolino. Poleg te osnovne dejavnosti so člani postaje GRS Kamnik izvedli še celo vrsto drugih: zimska vaja v reševanju na Veliki planini, vaja iz stenskega reševanja na Žagani peči, skupna vaja stenskega reševanja postaj Jezersko. Kamnik in Ljubljana na Sivnici, vaja iz reševanja z žičnice, udeležba na raznih tečajih, seminarjih in izpolnjevanjih za zdravnike, le-lalce-rcšcvalcc, pripravnike, člane, v domovini in Avstriji. Sodelovali so na akciji »Potres«. Poleg tega so člani postaje GRS Kamnik delovali tudi preventivno s spremljanjem raznih izletov, pohodov in prireditev, sodelovali v izobraževalnih in vzgojnih akcijah tako na občinski kot tudi na državni ravni. Da postaja skrbi za podmladek in strokovno vzgojo dokazuje tudi dejstvo, da je redno pošiljala na državno šolanje po 4 pripravnike. Poleg tega je pa Janez Slo-kan uspešno naredil vse izpite in tako postal inštruktor GRS. V letu 1997, ko praznuje GRS Slovenije 85-letnico svoje ustanovitve, mineva tudi 75 let od ustanovitve reševalnega odseka v Stahovici v okviru SPD, podružnice Kamnik. Vodil ga je znani akademski slikar Maks Koželj, med vidnimi reševalci so pa bili Vreme lepo, parkirišče polno, dom pa zaprt HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Domžale, Ljubljanska 72 Tel.: 721-372 Za vse varčevalce smo pripravili ugodno obrestno mero. Oglasite se lahko v Domžalah, v Kamniku -Kmetijska zadruga, tel.: 817-788 ali v Komendi, tel.: 841-003. F7 \fl f™^ VETERINARSTVO TRSTENJAK M U KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. bratje Erjavški. V teh 75. letih so kamniški gorski reševalci imeli več kot 670 reševalnih akcij in opravili še veliko drugega dela. Zato nameravajo izdati posebno brošuro in jeseni organizirati tudi priložnostno slovesnost. Seveda pa to ne bo edina aktivnost, predvidena v letu 1997. Poleg osnovne dejavnosti, to je reševanja v hribih, bo zopet velika pozornost posvečena izobraževanju in utrjevanju pripravljenosti, pa tudi raznim oblikam preventivne dejavnosti. Občnega zbora sta se poleg kamniških reševalcev udeležila tudi načelnik Komisije za GRS pri PZS, Danilo Škerbinck, in domačin, Bine Vengust, ki je častni član GRS. Kako dolgo še? Ko sc ob lepem ali grdemu po-znojesenskem, zimskem ali zgod-njepomladanskem dnevu po cesti, za katero skrbi država in jo celo zimo redno pluži in posipa, pripeljemo ali pridemo v Kamniško Bistirco, nas pričaka zaprt planinski dom. In to že nekaj let. Odkar niso več oskrbniki tega doma domačini, ga ima PD Ljubljana Matica celo zimo zaprtega za naključne goste, katerim je v bistvu tudi namenjen. Kako naj bi se resno šli turizem, če imajo nekateri tako neresen odnos do njega? Bo mogoče potem bolje, če bo Meščanska korporacija Kamnik dobila to stavbo nazaj, saj je bila do nacionalizacije leta 1946 njena last? Prav žalostno je bilo letos ob lepih februarskih dnevih, ko so bile šolske počitnice, posebej pa še ob koncih tedna, gledati mnoge izletnike, ki so sc pripeljali v Kamniško Bistrico, zaparkirali obe parkirišči in še precej ban-kin, ko so se razočarani obračali pred zaprtimi vrati planinskega doma. Andreja Mali 42. v deželi smučarskih tekačev Norvaška, Švedska, Finska so dežele na mrzlem svetu Evrope, njihovi prebivalci pa vneti pristaši zdravega načina življenja, kamor sodi tudi šport. Prvi zimski šport severnjakov je smučarski tek. Oslo, Hollmenkolen, Lahti, Falun, Lillehammer so kraji velikih tekmovanj. In letos Trondheim. V tem norveškem mestu s tisočletno zgodovino so letos imeli čast organizirati svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, skokih in tekih. V živo je vzdušje največjega zbora najboljših smučarskih tekačev in tekačic doživela tudi Andreja Mali. »Bilo je nepozabno. Gledalci ob progi navijajo za vse tekače, za hitrejše in za tiste počasnejše, do zadnjega,« je Andreja pohvalila Norvežane in njihove goste. Na desetdnevnem tekmovanju se jih je zbralo skoraj pol milijona. »S svojimi rezultati sem do neke mere zadovoljna, čeprav bi bilo lahko boljše,« je na kratko svoje tri nastope ocenila Kamni-čanka. Osvojila je 42. mesto med večinoma starejšimi, izkušenejši-mi tekmicami, ki so tekmovale na 15 km prosto, kar je bila tudi najboljša uvrstitev slovenskega tekaškega zastopstva. Na 5 km klasično je po smoli osvojila 59. mesto. Naslednji dan v zasledovalnem teku je to uvrstitev popravila za 13 mest in bila v cilju 46. Vsa prva mesta in zlate medalje je v Rusijo odnesla Jelena Vialbe, ki je bila z domačinom Bjornom Da-ehliem, z največ moškimi medaljami in Fincem Miko Myllylo, zmagovalcem 50 km maratona, glavna osebnost prvenstva. Junaki so bili tudi vsi ostali tekači in blizu sto tekačic, kolikor sc jih je zbralo na prvenstvu, saj so športni narodi enako naklonjeni vsem. Tisti, ki so z dosežki doživeli svoje sanje, ali tisti, ki so doživeli razočaranja, desetih dni vzdušja na in ob štadionu Grana-asen ne bodo pozabili, tudi Andreja ne. Po prihodu domov pa je bil že nov dan, novi cilji... močnik mb:tod Uigran par - pes in človek lahko hitro najdeta ponesrečenca Helikoptersko smučanje Nekateri preveč zanemarjajo turizem, drugi pretiravajo. Kot v Franciji, Švici, Italiji, Avstriji ali Nemčiji, kjer imajo neprimerno več gora in si enostavno lahko privoščijo, da so nekatere od njih »žrtvovane«, tako se je tudi pri nas razpaslo »helikoptersko smučanje«. Za primeren denar, ura letenja stane okoli 2000 DEM, te helikopter pripelje na kateregakoli od naših hribov in nato se lahko odsmučaš v dolino. V planinskih vrstah se ne strinjajo s takšnim načinom smučanja z vseh naših vrhov. Ne samo, da je to »instant« smučanje, ki ima s pravim turnim smučanjem skupen samo spust in tako povsem razvrednoti pomen in smisel turnega smučanja, ampak ima še mnogo drugih neugodnih posledic. Poleg zvočnega onesnaževanja, katerega je že tako in tako preveč (reševanje in podobno), je lahko tak smuk tudi nevaren, saj se smučar spozna z razmerami šele med samo vožnjo navzdol. V kamniških hribih je bil opažen najmanj en primer takega smučanja, glede na sledi bi jih bilo pa lahko celo več. Posebej je evidentirano smučanje z Male Rinkc, kjer pa so nekateri od »turnih« smučarjev izrazili neprimernost svoje pristojnosti v gorskem svetu z arogantnostjo do ostalih obiskovalcev, ki so prišfi do bivaka na Malih podih peš. »Kot barbari v njim tujem svetišču,« je pripomnil nekdo od prisotnih planincev. Preizkus usposobljenosti lavinskih psov GRS Če hoče pes dobiti »licenco« kot lavinski pes za iskanje v snegu, mora narediti izpit, ki je sestavljen iz treh zaporednih preizkusov njegove sposobnosti in usposobljenosti. Ta »licenca« velja samo eno leto, nato pa jo mora ponovno pridobiti na posebnem preizkusu. Zaželeno je, da so takšni preizkusi na različnih krajih, da se tako pes kot tudi vodnik usposabljata za reševanje v raznih situacijah. Letos so taki preizkusi trije. V januarju je bil na Vršiču enotedenski tečaj, na katerem je bil izveden tudi preizkus, drugi je bil v Kamniški Bistrici in tretji bo v marcu na Kaninu. Preizkus v Kamniški Bistrici je organizirala postaja GRS Kamnik v sodelovanju z odsekom za lavinske pse pri Podkomisiji za snežne plazove GRS Slovenije. Glavni organizator v Kamniku je bil Matjaž. Ravnikar, ki ima tudi edini med kamniškimi gorskimi reševalci usposobljenega psa, pravzaprav psico Saro, za iskanje tudi v snežnih plazovih. Čeprav je še mlada, je preizkušnjo uspešno prestala. Preizkus sposobnosti in usposobljenosti na plazovini Bobnar-jevega plazu pod jugozahodno steno Brane je potekal za vsakega psa takole: v plaz so na dveh različnih mestih zakopali po enega »ponesrečenca« (to so bili v .glavnem udeleženci letošnje alpinistične šole, ker je bila za njih zanimiva in dragocena izkušnja). Za tem je prišel z Lepega kamna vodnik s svojim psom, ki je nato za uspešen preizkus moral najti vsaj enega oziroma oba od zakopanih - odvisno od stopnje izpita. Vse to je spremljala posebna državna komisija GRS, ki je ocenjevala delo psov, vodnika, čas, obnašanje. Poleg II vodnikov psov z II psi iz Celja, Jesenic, Kamnika, Kranja, Ljubljane, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča ter članov postaje GRS Kamnik, ki so poskrbeli za tehnično izvedbo, si je ta preizkus v čudovitem vremenu ogledalo tudi nekaj planink in planincev in si tako pridobilo zanimivo izkušnjo. BOJČ SPROŠČANJA IN MEDITACIJE V KNJIŽNICI KAMNIK -vsak ponedeljek In četrtek, ob 18.30 -dvodnevna delavnica \> Piranu 22. In 23. marca -delavnica nabiranja spo-mladanskih zelišč 0609/631-868, Vera Garvalska Himalaja - rojstvo Gangesa (6) Delhi bi se po krutem mogulskem cesarju Džahanu moral imenovati Džahanabad, ker je v njem dal zgraditi mnoge palače in tudi Rdečo trdnjavo. V ranem jutru sem se sprehodil po ulicah. Brezdomci in reveži so pol goli ali zaviti v umazane cunje ležali povsod tam, kjer so bili ob sončnem zahodu. Mimoidoči višjih kast so neprizadeti hiteli mimo njih. Tako je, ko človeške usode postanejo vsakdanjost. Tehnični napredek bo v Indiji Se dolgo časa zaostal. Na gradbiščih množice delavcev, moških in žensk, pesek in zemljo prenašajo na glavah v pletenih košarah, nedaleč stran gradijo z mehanizacijo, nekje so gradbeni odri iz bambusovih drogov, drugje gradijo z žerjavi. Na bazarju ob muslimanski mošeji revni Indijci izdelujejo tudi le-. pe spominke unikate, za majhno ceno zase in visoke zaslužke svetovnih trgovcev. Okrog mošeje berači na stotine gobavcev brez udov ali z ostanki štreljev. Grozljiv pogled. Delhi ali Džahanabad, vseeno, mesto na vsakem koraku piše na tisoče zgodb, mnoge so nam težko razumljive. Jaipur - Rožnato mesto Indijcem se nikdar nič ne mudi, nam pa seje tudi v Indiji, prevelika je, da bi lenarili. Odpotovali smo v državo Radžastan, v kraljevo mesto Jaipur, mesto širokih avenij in rožnato pople-skanih hiš. Vozili smo se po »indijski« avtocesti in indijskih prometnih navadah. Ni bilo presenečenje, če se je pred avtobusom nenadoma pojavila vprega z bivolom ali kamelo, v isti ali nasprotni smeri, tudi procesije lepo okrašenih slonov so se razkazovale po avtocesti. Nam nasproti so prihajali avtobusi in kamioni. Šoferji si mahajo z rokami, včasih »izmenjajo« nekaj besed in vozijo dalje. Pokvarjeni kamioni stojijo sredi avtoceste, nekateri očitno že dalj časa, zato smo jih lahko obšli v tehniki slaloma. Prehitevanje je odvisno od iznajdljivosti šoferjev. Uporaba trobil in siren je obvezna, zato imajo avtobusi in kamioni na zadnjem delu vozila velike napise v barvah: »Horn plese« ali »Blow horn«. To pomeni: trobi, prosim. Trobijo vsi, gla- sno, dolgo časa, v različnih oktavah. Naš šofer je roko preprosto naslonil na sireno in neprekinjeno trobil nekaj minut. Drugi tudi in včasih smo doživljali popolni prometni »glasbeni« kaos. Naš Matjaž je spoznal, da je doživljanje takšnega cestnega cirkusa huda preizkušnja za slovenskega policaja. Jaipur je staro in lepo zgodovinsko mesto iz 17. stoletja. Že nekdanji šahi in drugi veljaki Mogulov so si tu zgradili utrdbe z mestnim obzidjem na bližnjih gričih. Bili so mojstri gradbene tehnike. Obvladali so naravni klimatski sistem hlajenja vročih dvornih prostorov. Iz kamenja so klesali čudovite štukature in ornamentne kamnite ograje. Vrhunski dosežek tedanje znanosti je jaipurski observatorij z veliko, sekundno natančno sončno uro in drugimi napravami iz področja astronomije. Ob mimohodu smo občudovali »Palačo vetrov« z več sto ložami nad ulico, iz katerih so »bhagavani«, vzvišena gospoda, lahko gledali vsa dogajanja na najlepši aveniji v središču mesta. Bili smo gostje ročne izdelovalnice kašmirskih preprog iz volne kašmirskih ovac. Ročna spretnost in umetniška domišljija teh preprostih ljudi je presenetljiva. Orodje je iz »pradavnine«. Delajo čepe, na tleh, na zemlji. Stkana preproga je grobega videza, ko jo ročno obstrižejo, je fantastično lepa in nežno mehka. Manjšo preprogo lahko kupiš za 100 dolarjev. Veličastna jc bila ponoči, z lučmi osvetljena bela mošeja, do katere smo morali iti bosi kilometre daleč. Njena notranjost me je z diskretno svetlobo spominjala na podobe iz pravljice »Tisoč in ena noč«. Tudi Jaipur nas je vsrkal vase, z lepoto in bedo. Ne more zanikati večne resnice, da kjer je bogastvo, je tudi revščina. Nasvidenje Jaipur, škoda, ker smo te lahko doživljali samo en dan. Tadž Mahal - sedmo čudo sveta Tadž Mahal ni Indija, ker izraža preveč lepote in dragocenosti. Ta veličastni nagrobni spomenik ljubezni je dal zgraditi veliki Mogul, muslimanski cesar Džahan, sredi 17. stoletja svoji ženi Arjumand Benu Begam, ki jo je v svoji veliki ljubezni počastil z imenom Mumtaz Mahal. Umrla mu je pri rojevanju štirinajstega otroka 1629. leta. Nadvse je ljubil samo svojo ženo, sicer pa je bil krut. V boju za prestol je pobijal sorodnike in izgnal v pregnanstvo celo svojo mater. V Agri je med palačami v parkih dal zgraditi Stezico iz belega marmorja, da si ljubljena žena ne bi ranila svojih nežnih, bosih nog. Tadž Mahal je zgradil na zelenem obrežju reke Džama, južno od Agre. Gradilo ga je 20.000 delavcev in arhitektov 17 let, tudi iz Evrope. Zgrajen je iz snežno belega marmorja zunaj, ter barvnega marmorja, in poldragih kamnov znotraj. Menda so sloni nosili marmorne bloke tudi 330 km daleč. Cesar Džahan je kruto vladal in kruto končal. Lastni sin ga je pahnil s prestola ga zaprl v dvoru, kjer je bil do smrti. Tadž Mahal smo si ogledali ob sončnem zahodu. Takrat je najlepši. Bela kupola je v zatonu indijskega sonca zlato zažarela. Tisoče obiskovalcev je obstalo in nemo strmelo v vzvišeno lepoto, ki se lahko primerja z najlepšimi renesančnimi stolnicami Evrope. Čeprav je Tadž Mahal muslimanski spomenik, ga zaradi indijske zgodovine in izredne lepote cenijo in množično obiskujejo tudi Hindujci. Sonce je zašlo nekje daleč za žare-čim zahodnim obzorjem in rojevalo nov dan nad našo deželo. Pozdravljena Indija, ki žal še živiš v velikem oceanu hinduizma. Zahvaljujemo se sponzorjem za materialno in denarno pomoč: ljagoja Trzin, Gostišče Gorjanc Brezovica, Rudnik kalcita Kamnik, Krovstvo Kosir-nik Tunjice, Eta Kamnik, Goldi d.o.o. Godič, Zobozdravstvo Pohar Komenda, Gostilna Planinski orel Stahovica, Izdelava izpušnih cevi Ambrož Podgorje, Urko Kamnik, Bar Rok, Hočevar RajkO, Kolinsku Ljubljana, Bar Nebotičnik, Bije pri Žičnici V. planina, Gostilna Blažim Kranj, Sabba d.o.o. Moste, Venera d.o.o., Policijski sindikat Ljubljana. CENE GRIUC Konec Kamničan Franci Novak je držami prvak v bodybuildingu Konec novembra Je bilo v Mariboru 5. odprto državno prvenstvo v bodybuildingu, kjer je Kamničan Franci Novak zmagal v najtežji kategoriji nad 90 kilogramov in s tem dosegel naslov državnega prvaka za leto 1996. Ob tem pomembnem dosežku smo ga povprašali o njegovi športni poti, o ciljih in načrtih. Franci Novak je doma iz Nevelj. Poleg zaposlitve v Svilanitu dela tudi na domači večji kmetiji. Ima pa ambicije razviti ranč, vzgojiti konje, s katerimi ima veliko veselje, in spodbuditi jahalni šport. Z bodvbuildingom se je začel ukvarjati pred šestimi leti, najprej sam doma, potem v jitnes centru Florida na Viru infitne.su Vita jlt v Kamniku. Resneje trenira zadnja tri leta, tako doma, kjer ima lastni manjši fitnes, in v Jitnes centru Panter. Odkar trenira in nastopa pod vodstvom trenerja Arturja Fichhaclierja dosega vidnejše rezultate. Veliko je nastopal po Sloveniji, zlasti v predstavitvah za Kovinotehno. Pot do večjih uspehov je trda in zahteva veliko železne volje. Franci trenira štirikrat tedensko po 2 uri, običajno v fitnes centru Panter, kjer so vsi skupaj kol ena velika družina. Skupaj trenirajo in se hkrati tudi zabavajo. Dva do tri mesece pred tekmovanjem je tempo Se hujši. Narekuje le trening, počitek in ustrezno pretirano. Nič drugega, nič zabave in drugih aktivnosti. Veliko pozornost mora namenjati pravilni prehrani, uživali energijske vitaminske napitke, minerale, Kondicijsko se pripravijo tudi z aerobnimi vajami, tekom in skrbi za čimveč gibanja. Ves Francijev trud pa je bil poplačan z osvojitvijo naslova državnega prvaka v bodvbuil dingu v težki kategoriji. Osvojen naslov poklanja svoji novi prijateljici Moniki. Franci ugotavlja, da aerobika in fitnes nista le modni muhi, ampak postajata priljubljena in že kar potrebna rekreacija. Bodvbuil ding je mlad šport in se še uveljavlja. Vedno večja je konkurenca in vedno bolj seje tre- ba truditi za lepe dosežke. Sedaj malo manj zavzeto trenira in se želi z bodybuildingom ukvarjati zlasti poslovno. Prodaja vse vrsteprtpomočkovža jitnes in bodvbu-ilding. Skupaj z aerobno voditeljico Jolando Varga razmišljata o ustanovitvi plesne skupine, kjer bi združili ples, aerobiko in badvhuilding, Franci se zahvaljuje podjetju Svilanil, ker so mu z razumevanjem omogočili dovolj časa za priprave na tekmovanje. Za finančno in materialno podporo se zahvaljuje sponzorjem: Fitnes center Panter, Tomaž Lesko-vec s. p., Rent a car Sajo Allbabič in Mare Kane - oblačila Big Smilil. SAŠA MFJAC Franci Novak, državni prvak v bodybuildingu, skupaj z vadtteljico aerobike Jolando Varga. V Športni zvezi uresničujejo program dela Predsedstvo občinske Športne zveze je na svoji seji, kije bila 25. februarja, obravnavalo kopico pomembnih zadev. Na programu seje ni bil le zaključni račun za preteklo leto, pač pa več konkretnih zadev, ki zahtevajo hitre rešitve. Zaključni račun za leto 1996 izkazuje uravnoteženo bilanco in po razpoložljivih podatkih dohodki Športne zveze v celoti pokrivajo izdatke. Vsa razpoložljiva sredstva, pridobljena pred lanskim letom so bila gospodarno uporabljena. Del sredstev pridobiva ŠZ iz občinskega proračuna, del pa iz lastne dejavnosti in tako pokriva manjkajoči znesek. Predsedstvo ugotavlja, da so tako zbrana sredstva vsako leto preskromna za vse športne zvrsti oziroma da so sredstva vsako leto relativno manjša. To ne zagotavlja večjega napredka in večjih tekmovalnih dosežkov, niti ne omogoča širitve športnd-rekreactjske aktivnosti. Doseženi športni uspehi so rezultat tudi ve- dno večjega samoprispevka športnikov oziroma njihovih prijateljev, znancev in staršev. Predsedstvo ŠZ je sprejelo sklep in predlaga skupščini ŠZ, da sprejme zaključni račun za leto 1996. V postopku je obravnava osnutka statuta ŠZ. Športna društva do sedaj niso na ta osnutek poslala nobenih pripomb, čeprav je rok za te že potekel. Na ŠZ so prepričani, da bo na predlog statuta vloženih več predlogov in pripomb na sami seji skupščine. Prav zaradi tega ni mogoče posameznih predlogov predstavnikov društev dovolj tehtno in strokovno proučiti in o njih sprejeti določenih stališč. Za ŠZ predstavlja poseben problem ogrevanje športne dvorane. Zaradi spremenjenega načina ogrevanja so stroški znatno višji. Z vodstvom Osnovne šole F. Albrehta so že dosegli sporazum, po katerem bo šola pokrivala 50% stroškov ogrevanja. Predsedstvo ŠZ meni, da mora biti v sporazumu zapisana tudi višina temperature v športni dvorani, ki se lahko giblje med 15 in 18 stopinjami. Strokovna služba SZ bo dvakrat dnevno preverjala temperaturo. Po taki dopolnitvi je mogoče pogodbo podpisati. Športna zveza bo po podpisu lahko v celoti poravnala vse svoje obveznosti in pokrivala stroške ogrevanja. V nadaljevanju je predsedstvo ŠZ obravnavalo še: zaposlitev profesionalnega trenerja odbojke za tri mesece z možnostjo podaljšanja, začasno zaposlitev tehničnega delavca pod enakimi pogoji. Predsedstvo je sprejelo informacijo o projektu olimpijske kartice in olimpijskih dnevih 97. Obravnavalo je prošnjo Balinarskega kluba Virtus-Dupli-ca in Strelske zveze in sprejelo predloge, da županu občine priporoči, da v okviru možnosti iz sredstev občinskega proračuna načrtuje sredstva za odkup prostorov, ki so obema kluboma milno potrebni za njihovo delo. STANE SIMŠIČ Smučarski skoki v Kamniku Nogometni klub Kamnik (!) je s pomočjo kamniških smučarskih skakalcev, veteranov, 8. februarja organiziral tekmovanje s smučarskih skokih s 25-metrske skakalnice v Občni zbor BK Virtus Duplica Odslej samostojni Balinarski klub Duplica Dupliški balinarji so te dni na občnem zboru pregledali svoje delovanje v preteklem letu. Četrto mesto v 1. državni ligi, uvrstitev treh igralcev v A skupino, uvrstitev Laniska in Koretiča na kvalifikacije za državno prvenstvo, to je samo nekaj dobrih rezultatov, ki so jih dupliški balinarji dosegli lani, kjub temu, da je klub zapustilo nekaj boljših igralcev. Pohvalijo se lahko tudi z dvema novima balinarskima stezama, s čimer so izpolnili pogoj, da lahko prirejajo tekme v 1. državni ligi. Poleg že tradicionalnih tekmovanj, kot so prvomajski turnir, Mikušev memo-rial in balinarski maraton, bodo letos, ko klub praznuje 20-letnico delovanja, priredili poseben jubilejni turnir. Ker so doslej delovali kot sekcija Športnega društva Virtus, ki kot društvo ne deluje več, so se na občnem zboru odločili za ustanovitev samostojnega Balinarskega kluba Duplica in sprejeli tudi statut kluba. F. S. Odbojka Naši končno zmagali ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Strehovec dr. Jagoda Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek ?3h-T9h torek, petek 8h-l2h Glavni trg 23 - pri Občini EDINI PRAVI SERVIS brezplačno svetovanje o napovedi dohodnine posredovanje informacij o inštrukcijah od sedanjih in novih članov potrebujemo davčne številke predprodaja vstopnic za koncert PARNI VALJAK, ki bo 15. marca, do sobote do 12. ure. Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini -ali po tel.: 817-058 KO ŽEPNINA NI DOVOLJ... V končani ligi se Kamničani niso posebej izkazali, svoje moči pa bodo usmerili v pripravo največjega odbojkarskega tekmovanja v Kamniku, to je SPRING CUP 97. V prvi tekmi proti ekipi A Banke so Kamničani preveč spoštovali goste, ki so nastopili brez prvega podajalca Rozmana. Predvsem so domači naredili preveč napak v osnovnih elementih igre, kot sta sprejem in začetni udarec. Bili so zelo neborbeni. Gostje so z dobro igro v bloku onemogočili kamniški napad, ki je deloval nezbrano predvsem zaradi slabšega sprejema. Veliko napak so naredili tudi v drugi tekmi na domačih tleh proti ekipi Pomurja, tako da so gostje imeli že na začetku rahlo pobudo. Nekaj časa je držal ravnotežje z dobrimi udarci domačin Malovič, a tudi to ni bilo dovolj, ^nadaljevanju pa so Kamničani močno popustili,, zopet pri začetnih udarcih in sprejemu, tako da gostom ni bilo težko premagati tako razglašene ekipe. Proti ekipi Fužinarja so Kamničani prikazali boljšo igro kot poprej, imeli pa so tudi nevarnejše začetne udarce. Kljub temu so gostje z bolj zanesljivo igro vseeno prevladovali, čeprav so gostitelji dobro postavljali blok, predvsem Žagar, ki je uspešno zaustavljal re-prezentanta Urnauta. V končnicah nizov je odločala neizkušenost domačih in udarnost gostov, tako da o končnem zmagovalcu ni bilo dvoma. Proti ekipi Krke smo sicer pričakovali prvo zmago, vendar so se stvari razvile drugače. V začetku sta se ekipi menjavali v vodstvu, vendar so domači z boljšim blokom zaustavili gostujoče napadalce in osvojili prvi niz. V drugem nizu so Kamničani vseskozi vodili, vendar niso uspeli izkoristiti kar šestih zaključnih žog. kar so gostje, predvsem po zaslugi neustavljivega Semetsova, izkoristili in rezultat izenačili. Podobno igro smo videli tudi v preostalih dveh nizih in gostje so odšli z novima paroma točk. Proti najboljši slovenski ekipi Salonitu Kamničani, s samo sedmimi možmi, niso mogli nuditi zadostnega odpora gostom, ki niso pokazali vsega, kar znajo. Premoč so gostje predvsem pokazali pri igri v bloku in polju, Kamničani pa so naredili preveč napak v začetnih udarcih, kar je njihova že značilna slabost, in napadu, tako da gostom ni bilo težko, predvsem v zadnjem nizu, doseči nove zmage. V zadnjem kolu v letošnji sezoni so domači le prišli do zmage proti ekipi Šoštanja v izredno živčni tekmi, ki sicer ni odločala o ničemer. Gostje so, predvsem zaradi prepogostih napak domačih pri začetnih udarcih, povedi z 2:0 v nizih. Preobrat so Kamničani dosegli z vstopom Simona Šnabla, ki je poživil igro in dal poleta ostalim. Tako so odlično zaključevali napade, predvsem se je izkazal Žagar, in izenačili izid. V končnici zadnjega niza pa sta se moštvi vseskozi menjavali v vodstvu, le da Kamni-čanom na koncu sreča ni obrnila hrbta. Kljub zadnjemu mestu na lestvici bodo Kamničani v novi sezoni igrali v 1. A ligi in takrat upamo, da bodo prikazali boljše igre. JOŽE JANKOVIČ Šola v naravi Pa je za nami. Zimska šola v naravi namreč, ki je že drugič potekala v Štuhecovem planinskem domu na 1181 m visokih Sv. Treh kraljih na Pohorju in sicer od 8. do 15. februarja. Zadovoljni smo se vrnili, saj smo dosegli vse, kar smo si zadali. Vsi smo se naučili smučati, stkali smo trdne prijateljske vezi, drug drugemu smo priskočili na pomoč vedno, kadar jo je kdo potreboval, spoznali smo, da znamo poskrbeti zase in za svoje stvari, naše mame pa bi bile presenečene, kako so bile naše sobe šik pospravljene. Vse prijetne trenutke pa smo doživljali ob večernih druženjih: obiskala sta nas gozdar in lovec ter predstavila svoja zanimiva poklica, pogovarjali smo se o varnosti na smučišču. Gospodar doma nam je pripovedoval o zgodovini doma ter o cerkvici Sv. Treh kraljev, po kateri se vrh tudi imenuje, o nastan- ku Črnega jezera ter še o mnogih zanimivih stvareh. Pravi tur z živo glasbo pa smo imeli na torkov pustni večer. V četrtek zvečer nas je obiskala mlada pevka Nadja Stegne iz Slovenske Bistrice in nam ob kitari prepevala pesmi, ki jih je izdala na kaseti. Prav uživali smo, ko smo prijetno srečanje zaključili s plesom. Tudi zadnji, Valentinov večer, ko smo podelili priznanja in razglasili najboljše, obenem pa prebirali Valentinovo pošto, ki smo jo dva dni pridno nabirali v posebne srčke, nam bo ostal v prijetnem spominu. Teden je bil kar hitro naokoli, vseeno pa smo bili v soboto kar enotni, da si želimo domov. Saj nam jc bilo že vsem dolgčas po domačih, po mamini hrani in po domu. In prav je tako. En teden je ravno dovolj, da je dom spet najlepši kraj. UČENCI 5. a IN 5.b RAZREDA OŠ STRANJE Streliški ulici v Kamniku. Tekmovanje je potekalo v štirih starostnih skupinah. Pregled zmagovalcev: Skupina do 15 let: I. Denis Kcm-perl, SK Ihan, 39,5 točk 2. Sandi Prešeren, SK Ihan, 39 točk 3. Anže Po-Ijanšek, NK Kamnik, 35 točk Skupina do 25 let: I. Damijan Gr-zinčič, Grizli team, 39,5 točk 2. Igor Bider, SK Vodice, 38 točk 3. Rok Ce-rar in Anže Pintar, Lukovica, 37. točk Skupina do 35 let: 1. Dino Kle-menčič. Lukovica, 41,5 točk 2. Jože Lanišek, NK Kamnik, 40,5 točk 3. Fricko Balič, SK Vodice, 38,5 točk Skupno nad 35 let: 1. Jože Arko, Grizli team, 40,5 točk 2. Tone Kle- mene, NK Kamnik, 37,5 točk 3. Robert Klopčič, NK Kamnik, 37 točk. K dobremu in veselemu vzdušju med tekmovalci in številnimi gledalci so prispevali tudi Športna zveza Kamnik (izročitev pokalov), Zavarovalnica Triglav, Radio HIT, Mavrica Ljubljana ter kamniške etikete, ki s tovrstnih prireditev ne morejo izostati: Ključavničarstvo Milan Grzinčič, Pizzcrija Korobač in FOTO Mavrin. Zmagovalci posameznih tekmovalnih skupili so poleg pokalov prejeli praktične nagrade, vsi navzoči pa so si bili enotni v tem, da se snidejo tudi prihodnje leto. m. m. Zmagovalci - veterani: z leve Tone Klemene, Jože Arko, Robert Klopčič. Fitnes - Vaš najboljši vodnik v zdrav način življenja Vodilo fitnes kluba Flt & Sexy v Podgorju je zadovoljstvo vsakega posameznika. Za strokovno delo so v litnesu zadolženi strokovnjaki, ki članom pomagajo in svetujejo, kako s pravilno vadbo deseči postavljene cilje. Posebej pozorno se posvetijo novim obiskovalcem. S testi ugotovijo telesno pripravljenost, nato na podlagi teh ugotovitev in ob upoštevanju želja novega člana sestavijo ustrezen program za vadbo. Novemu članu pokažejo pravilno vadbo na kvalitetnih technogym napravah, naučijo jih razteznih vaj in pravilnega dihanja. Nato vadbo članov stalno spremljajo in zasledujejo njen učinek ter ustrezno prilagajajo programe. V fitnes klubu se lahko dogovorite tudi za uro vadbe z osebnim trenerjem, za pogovor z zdravnikom, ortopedom ali športnim psihologom. Pri zdravljenju poškodb, migrene ter raznih vnetij vam pomaga in zdravljenje pospeši magnetna terapija. Z magnetotronom vam lajšajo vsa bolečinska stanja. V fitnes klubu Fit & Sexy se lahko razgibate še na druge načine tako, da izberete vadbo aerobike, stepaerobike, vadbo za starejše ali vadbo za hrbtenico. Dekletom in ženam pomagajo do skladne postave z intenzivno vadbo TNZ (trebuh, noge, zadnjica), da se bodo lahko samozavestno podale na plažo v poletni sezoni. Aprila pričnejo v fitnesu ponovno z vadbo za predšolske otroke »Ha//o K/tfs PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV K nakupu novega vozila vam pomagamo z ugodnim kreditom na 3 aH 4 leta TUPI STARO ZA NOVO! tel. prodaja 737 313, tel. servis: 737 04% fax: 737 313 24. 2. Iskalna akcija. Ob 20.30 so na PP sporočili, da na Veliki planini pogrešajo fanta, starega 12 let, ki seje odšel tja sankat in se še ni vrnil domov. O dogodku so obvestili gorske reševalce, ki so pričeli z reševal -no-iskalno akcijo. Skupaj z njimi je odšla tudi enota vodnikov lavinskih psov. Proti četrti uri zjutraj so otroka našli. Izkazalo se je, da ga je zajela megla, zaradi česar je izgubil orientacijo, nakar si je poiskal zavetje pod smreko. Kronika 25. 2. Še en avtoradio dobil noge. Neznani storilec je ponoči na Groharjevi ulici vlomil v osebni avtomobil. Iz njega je odmonti-ral avtoradiokasetofon sony xr 3502/s ter ga odnesel neznano kam. Škode je za 40.000 SIT. 6. 2. Napihal dva promila. Na parkirnem prostoru pred Metalko je nastala prometna nesreča zaradi nepravilnega premika oz. vzvratne vožnje. Pri postopku so policisti videli, da povzročitelj kaže znake alkoholiziranosti. Slednje je potrdil tudi alkotest, ki jc pokazal 2,03 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Sledi predlog sodniku za prekrške. (piki) V februarju so umrli: - SUŠNIK Stanislav, rudar iz Lok v Tuhinju 2/A, star 57 let - KLEMENC Mihael, upokojenec iz Nevelj 14/A. star 66 let - MLAKAR Ana, druž. upokojenka iz Ljubljane, Trg prek. brigad 8, stara 59 let - SUŠNIK Andrej, upokojenec s Križa 29, star 80 let - BUDNAR Florijan. inv. upokojenec iz Zg. Palovč 5, star 72 let - GORIŠEK Doroteja, upokojenka iz Mekinj, Polčeva pot 10, stara 87 let - ŠTRAJHAR Frančiška, km. upokojenka iz Hruševke 6, stara 78 let - HRIBAR Marjan, delavec iz Praproč v Tuhinju št. 5, stara 32 let - GRKMAN Janez, upokojenec iz Godiča št. 75, star 76 let - ŠUŠTAR Stanislav, upokojenec iz Šmarce, Habjanova ul. 1, star 63 let - ŠIMENC Angela, upokojenka iz Kamnika, Tunjiška cesta 2/C, stara 88 let - MARTINC Alojzij, upokojenec iz Godiča 19. star 97 let - BERLEC Marija, gospodinja iz Podhruške 6, stara 93 let - ZAMUEN Marija, upokojenka iz Zg. Stranj 43, stara 80 let - RAJER Neža. upokojenka iz Ljubljane, Podmilščakova 47, stara 91 let - VINCENC Mirko, upokojenec iz Kamnika. Ul. Matije Blejca 8, star 61 let V februarju so se poročili: Tomaž Novak, elektrikar iz Šmarce, in Tanja Pančur, poslovni sekretar iz Škrjančevega Janez Stražar, gostilničar iz Šmartna v Tuhinju, in Andreja Kodra, delavka v proizvodnji iz Cirkus v Tuhinju KAKOVOST V PODJETNIŠTVU 011.) Q QA QM TQM Če se Se niste pokesalt, Vam dajemo Se zadnjo priložnost Preberite vsebino tudi v prejšnji številki Kamniškega občana L TEMA: KAJ JE KAKOVOST IN ZAKAJ JO MORAMO IZBOLJŠATI Da lahko govorimo o kakovosti kot strateški nalogi vsakega podjetnika in podjetja, moramo sprejeti dejstvo, da k podjetniku kot strategu največkrat poleg delavcev sodijo še družinski člani, v podjetje pa vsi zaposleni, kmalu tudi vsi delničarji, in ne samo tisti, ki so strategijo, po kateri naj bi se v bodoče vsi ravnali, napisali. Po stari »dobri« navadi so (po starem »dobrem« izrazu) za »kvaliteto« največkrat slišali tisti, katerih naloga je. da izdelek v proizvodnji naredijo. Cilje strategije morajo poznati vsi in se v njih prepoznati kot pomemben člen za njihovo uresničitev. Strategija, v kateri smo obdelali vse znane in neznane kupce, našteli nove tržne niše in nove izdelke, zelo natančno določili celo dobiček, je zanič, če istočasno nismo jasno določili organizacijski in komunikacijski sistem, ki bo povezoval naše delo v celoto. Sprejmite to razumsko in ne čakajte, da vas prepričajo izkušnje in vrsta razočaranj. Namen vseh dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti je pripraviti vse sodelujoče ljudi do tega, da bodo organizirano delali tako, kot bi že sicer sami morali delati. Naj delničar, ki visoke dividende pričakuje, razmisli še o tem, če sploh kakšno bo dobi, če kakovost po delniškem zboru bo »zapil«. Pri nas vse bolj dozoreva spoznanje, da je kakovost izdelkov in storitev najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti. Neizpodbitno je, da je kakovost ob primerni ceni, obvladani količini in ustreznem roku glavni adut trženja in poslovne uspešnosti. Na preboj v popularne »tržne niše« ni mogoče računati, če se kot proizvajalec niste pripravljeni neprestano prilagajati zahtevam kupcev glede kakovosti. Lahko! Na »ruski sistem«, kjer Vam je vodilo zaslužek X%, ne glede na lastne izgube, ki jih največkrat ustrezno spotencira še ne-kakovosti pridružena članica »dampin-ška« ali kakorkoli drugače znižana cena. Prodor kakovosti do v zadnjih desetletjih najvplivnejšega dejavnika konkurenčnosti je ponazorjen v tabeli ti trije dejavniki med seboj soodvisno povezani. Stalni napredek kakovosti dela in poslovanja, da podjetje zadovolji kupca s kakovostjo, rokom in ceno, s kakovostnim procesom dela in angažiranjem ljudi, Je Celovito obvladovanje kakovosti (CEOKA) Vplivnost kakovosti močno posega tudi v produktivnost in stroške, ki v repro verigi rezultirajo v višji ali nižji ceni. Stroški kakovosti, ki nastopajo kot odraz neurejenosti področja, predstavljajo veliko postavko »notranjih rezerv«, ki jih klasificiramo v preventivne stroške (5-8%), stroške ocenjevanja (8-15%), notranje izgube (60-70%), zunanje izgube (do 5%). Po podatkih tujih družb ti stroški ali izguba predstavljajo 10-20% skupnega prihodka ali skupne prodaje. Stroški kvalitete so »zlato v ru-dniku«, ki ga je treba tkopatL dr. J. M. Juran Poleg vsake tovarne, ki proizvaja za tržišče, se nahaja druga, na srečo manjša, ki proizvaja izgube. _dr. A. V. Fetgenbaum Vsak proizvodni program je lahko donosen, če si v njem med najboljšimi. Zahteve kupcev, povečanje prodaje, zmanjšanje stroškov, večja motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih so zadostni argumenti, da: • opredelite odgovornost za kakovost na vseh nivojih vodenja, • postavite učinkovito organizacijo za kakovost, • postavite hiter in učinkovit informacijski sistem, • pridobite ustrezno usposobljene kadre. Priporočamo, da je Vaš prvi korak k CElovitemu Obvladovanju KAko-vosti organizacija sestanka vodstva, na katerem boste skupaj s sodelavci: • ocenili dosedanje delo in stanje na področju kakovosti, • analizirali obstoječe stanje v smislu zahtev in potreb, • ocenili organizacijo za kakovosti in stopnjo vključenosti vodstva, • ugotovili ključne probleme kakovosti, • ocenili stroške kakovosti, • opredelili potrebne akcije. Kot drugo organizirajte ali pa se udeležite seminarjev, kjer se boste poučili o sodobnih metodah zagotavljanja kakovosti, da boste kot najbolj odgovorni lahko poslali stalni pobudnik razvoja na področju zagotavljanja kakovosti. Če menite, da to ni potrebno, bo tako mislil tudi zadnji delavec v podjetju. 1960 1970 1980 1990 1. Cena 1 Cena 1. Kakovost 1. Kakovost 2. Kakovost 2. Kakovost 2. Cena 2. Rok 3. Rok 3. Rok 3. Cena Pri tem se moramo seveda zavedati, da ima kakovost bistven vpliv tudi na ceno in roke oziroma da so Potem organizirajte izobraževalno -motivacijske sestanke po prilagojenih programih glede na nivo, profil in odgovornost za Vaše zaposlene. Sodelavce motivirajte za izvajanje planov kakovosti, za izobraževanje, uporabo novih tehnik preko kakovostnih faktorjev za osebne dohodke, javnimi pohvalami, možnostjo realizacije idej preko razvoja... V prihodnji II. temi bomo poskušali ugotoviti, KAKO DOSEČI OPTIMALNO KAKOVOST, za kar predlagamo naslednje zaključke: • Kakovost se ne more s kontrolo vgraditi v izdelek - ona mora biti vgrajena vanj; • sistem kakovosti pomeni preventivo in vključevanje vseh v ustvarjanje kakovosti; • kakovost ne nastaja slučajno -kakovost je rezultat pristopa, organizacije in metod dela; • vsakdo ima svojega kupca in dobavitelja - notranjega in zunanjega, toda vse, kar delate, vpliva na končnega kupca; • vsem zaposlenim je ljubše kakovostno delo; • vodstvo mora to zagotoviti Vsem. ki ste, in tistim, ki Se boste zastavljali vprašanja na naš naslov \ A REKA Komenda, Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost, JENKO Igor s. p., POTOK PRI KOMENDI 3B oz. po TEL/ FAX.: 841-479, pojasnjujemo, da bomo v odgovorih kratki, če bo zadeva v prihodnjih temah obdelana. Pomembno pa je tudi dejstvo, da v uredništvo Kamniškega občana oddajamo teme Štirinajstdnevno vnaprej, zato v tekočo temo ne moremo vgraditi vaših vprašanj. V uvodnem članku KAKOVOST V PODJETNIŠTVU smo ugotavljali,' da nekateri ljudje porabijo veliko časa za opravičila in izgovore, da se izognejo spremembam oziroma, da ne počno tistega, kar so obljubili, zato vsem tistim za namen »racionalne rabe človeških virov« posredujemo nekaj izgovorov, ki jih lahko uporabijo; • Ne bodite smešni. • Tega se ne da narediti. • Smo že poskusili, vendar brez uspeha. • Za to nismo odgovorni mi. • Predrago je. , • To je prevelika sprememba. • Ne utegnemo. • Vse ostalo bo zaradi tega odveč. • Smo premajhni. • To ni naš problem. • Še nikoli nismo počeli česa takega. • Bodite resni. • Zakaj spreminjati, saj deluje. • Prišli ste dve leti prezgodaj. • Nismo Se pripravljeni. • Tudi zaradi tega naredimo vse prav. • Ni predvideno v planih. • Za našo panogo ni primerno. • Ali lahko zagotovite, da bo uspešno • Toda potem moramo spremeniti še... (se nadaljuje) VAREKA Komenda Igor ing. JENKO SamCjPav J > i/9 IIC Vse, kar želite vedeti o dimnikih! Zastopanje in montaža Schiedel dimnikov. Novogradnja, sanacija dimnikov in tudi samo svetovanje! dimnikarstvo mtel: 0609 626 061 STAMPILJKE, VIZITKE, VABILA NA MATURANTSKE PLESE Irtf. po tel-* 831-524 vsak dan od 9* do 2f ali osebno pri Ivančič, Kamnik - Mekinje, Cesta treh talcev 24/a od 9 do 11 in od 15 do 18 ure MENU: 600 sit na dom 700 sit 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ocvrti kalamari (18 dkg) s tatarsko omako, pomfri, sezonska solata hambi, pomfri, pločevinka puranji pariški zrezek (15 dkg), pomfri, sezonska solata svinjski dunajski zrezek (15 dkg), pomfri, sezonska solata ljubljanski zrezek (20 dkg), pomfri, pločevinka ocvrti oslič (18 dkg) s tatarsko omako, pomfri, sezonska solata ocvrti sir (20 dkg) s tatarsko omako, pomfri, solata melita puranji dunajski zrezek (15 dkg), pomfri, sezonska solata ocvrti sir (10 dkg), pleskavica s prilogo, kruh hambi s sirom, pomfri, pločevinka Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 Izkoristite ugodno priložnost v marcu - 10% gotovinski popust ali plačilo na 10 enakih čekov brez obresti. • HLADILNIKI OD 25.700 SIT naprej. • BTV Gorenje, 51 cm, TTX 45.500 SIT • SUŠILEC PERILA 38.700 SIT • SESALEC Gorenje 13.840 SIT Cene veljajo za gotovinsko plačilo. • BTV Evelux - 3 leta garancije NOVO! Na zalogi POMIVALNA KORITA KOLPA-KER. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 za cent in tekoč Na zalogi ko Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK MENGEŠ Mengeš, Prešernova 3 tel/faks: (061)737-785, mobi: (0609) 648-422 SPOMLADANSKA AKCIJA - Super cene!!! Prodaja na 1+5 čekov ali kredit brez pologa: - betonski mešalec samo 44.887 SIT - samokolnica samo 5.990 SIT - lopata samo 1.757 SIT - potopna črpalka samo 11.025 SIT - pretočna črpalka za kurilno olje, vino... samo 10.920 SIT - vrtna rotacijska kosilnica samo 29.940 SIT - vrtna rotacijska samohodna kosilnica samo 44.950 SIT - kotna brusilka fellisati samo 8.397 SIT - vrtalnik fellisati samo 7.790 SIT - Tomos motor APN 6 samo 129.600 SIT - Tomos avtomatik A 35 sprint samo 99.950 SIT - Tomos BT 50 S samo 211.300 SIT - piaggio skuter ZIP 50 samo 318.000 SIT - mobil olje, 51 samo 2.195 SIT Vedno imamo na zalogi rezervne dele in dodatno opremo za vsa osebna in tovorna vozila (ZASTAVA, IVECO, TAM); olja ELF, VALVOLINE, CASTROL, OMF, PROTON, MOBIL; maziva; filtri; avtogume SAVA SEMPERIT, PIRELLI, MICHELIN; SKUTERJI PIAGGIO; kolesa ROG, ATALA, KASTLE; ročna in električna orodja FELISATI in drugo. Trgovina je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi! AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. V Kamniku oddamo trgovski lokal za neživilsko dejavnost, cca 80 m2, CK, telefon, alarm. Odkup inventarja Tel.: 811-113. Nudimo vam; • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu. • AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten.. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel.: 727-042 (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. url Je yaš čas obiska v šolanju daljši od 25 mirmt? NIKAKOR! Vi ne zapravljate vašega dragocenega zdravja in časa v neprimernih šolanjih! Priporočamo vam sončenje v solariju ERGOLINE v (^{pm^tmem Studiu Moste 89 F, Komenda, tel. 841-538 Nudimo vam še: - klasično in specialno nego obraza in dekolteja - najsodobnejšo štirifazno proticelulitno terapijo - pnevmatsko in eleklro limfno drenažo - izdelavo umetnih nohtov OP1 - depilacijo po sistemu HAIRAWAY Pri negi uporabljamo tudi odlićno kozmetiko MATIS. NOVO! Redukcija * maSčobnih in celulitnih neestetik z MATIS ice cold slimming metodo. OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA MM ZOR^» DOMŽALE 2.0.0. MENGEŠ, Prešernova 33 Tel. 737-224 AKCIJSKE CENE OPEČNE STREŠNE KRITINE TONDACH do 30. aprila: - bobrovec 19x40 cm po 77 SIT - dvojni zareznik A,B po 170,85 SIT - nizki, ponvasti in tiskani zareznik po 170,85 SIT Iz prodajnega programa nudimo še krovsko kleparske izdelke, snegolovce za vse vrste kritin iz bakrene, nerjaveče, pocinkane in barvne pločevine. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča. Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 faks: 727-319 Kompleten program Peugeot PEUGEOT 106 OD 14.900 DEM PEUGEOT 306 OD 21.000 DEM PEUGEOT 406 OD 30.700 DEM PEUGEOT BOXER OD 26.400 DEM Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. . mm M mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mM k^Cna vabi v svoje dobro založene trgovine! od 10. marca do 25. aprila v trgovini ELEKTRO - ŠPORT (tel 831-436) Akcijska prodaja KOLES »ROG« IZREDNI POGOJI: • možnost nakupa na 10 ČEKOV brez obresti • gotovinski popust 10% 28. 3. brezplačno popravilo koles od 9. do 17. ure SUPER CENA za gotovino že za 28.990 SIT Vse ljubiteljske sadjarje vabimo v našo SADNO DREVESNICO (tel. 813-352) UGODNI NAKUPI KAKOVOSTNIH SADIK SADNEGA DREVJA: PRIČAKUJEMO VAS NA EKSLERJEVI 6 - VSAK DAN OD 8. DO 17. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE! Pestra velikonočna ponudba v KNJIGARNI (tel. 815-295) Velika izbira: • velikonočnih razglednic, čestitk, vizitk vseh vrst dekoracij - velikonočni zajčki, piščančki, košarice za pirhe, serveti Izredna ponudba v trgovini ŽELEZNINA (tel. 831-444) keramične ploščice KERAMIX že za 999 SIT DEŽURSTVO: v MARCU in APRILU: ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure trgovine MARKET RAKOVNIK (811-500), MARKET KOMENDA (841-139) in MARKET KRANJSKA (814-916), ob nedeljah od 7. do 11. ure pa tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908) / SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO VELIKA IZ3IRA LONČNIC, DARILNI FROGRAM, ARANŽIRANJE, ŠOFKI, IKE3ANE, VENCI. PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: semena 110 SIT, čebulček 210 SIT, česen, zemljo... Korita za rože s podstavkom 510 SIT. VELIKONOČNA PONUDBA: t -10% aranžmaji, prti, košare, butarice, oljčne vejice. S TEM Se priporočamo. KUPONOM Odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. do 19. ure._ a S m m m M a a <& S M m m jSžaggAjSgCgAAžž «> PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE CHEMO - KEMOSTIK TRGOVINA »NEVA« AKCIJSKA PONUDBA DO 31. - Persil 2,4 kg, refil- - Disolvo - odmasčevalec odtokov - Karbid - sredstvo proti voluharjem in krtom - CHEMOTAL - zaščitni talni namaz - belton, 4 - bcltop, 4 1 Kamnik, Perovo 27 (ob obvoznici), tel.: 812-873 MARCA!! 669 SIT 719 SIT 659 SIT 899 SIT 2.799 SIT 4.089 SIT jupol, 25 kg - sirkove metle, 3 kom - PARKET 2.599 SIT 1.099 SIT že za 1.990 SIT/m2 CVETLIČNI PROGRAM: zemlja za rože, cvetlični lončki. Prodaja na 3 čeke. Pridite in se prepričajte! 1 TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, INTERCAL * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 ^ODPRTO OD 9.-13. IN OD 16-19., OB SOBOTAH OD 9.-13. d.o.o. STAHOVICA UROS URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 SERVIS IN PRODAJA RADIO - TV - HIR - VIDEO MONTAŽA AVTORADIJEV, SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN. SERVIS ELEKTRO MERILNIH NAPRAV Robert Petač, Ul. Vilka Rožiča 17 Kamnik, tel.: 812-224 POPRAVILO: - električnih stikalnih ur - timerjev, adapterjev - krmilno regulacijskih naprav za ogrevanje - elektro instalacij Delovni čas: pon.-pet. 9h-12h in od 15" do 18", sobota 10"-I2". CEMENTNI IZDELKI V DOMŽALAH nnnrta . , salon, ljubljanska 110, domžale, tel.: 061/716-092 avtotehna WU® m KOSEC d.o.o. servis, kamniška 19, domžale, tei- 061/715-333 PREIZKUSITE IN SE ZAPELJITE Z OPLOVIMI VOZIU NA DNEVIH ODPRTIH VRAT OD 14. DO 16. MARCA PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. ZE ZA 30.500 DEM Za prvih pet prodanih vozil čaka kupce posebno presenečenje. IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnlke - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8.-16. ure Kamniški OBČAN OGLASI - ZAHVALE 13. marca 1997 15 (Op RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS, EXCEL (20 ur) WINDOWS 95 (5 ur) 713-660 INTERNET, UPORABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO... Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom In brezposelnim priznamo 20% popusta! STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od T do 17h Velika, izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Vedno je prek malu, stopili v temo, sam, brez nas, ki ostajamo. V 76. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi ata JANEZ GRKMAN borec 5. Prekomorske brigade Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrećena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala ZB Kamniška Bistrica - GodiC, g. Uršiču, predsedniku te organizacije, za izrečene besede slovesa, vsem praporščakom, župniku za pogrebni obred ter pevcem in organistu za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Štefka, sin Ciril, vnukinja Špela, vnuk Primož, snaha T jasa in drugo sorodstvo Godič, februar 1997 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, Se vedno si med nami ti. ZAHVALA V 72. letu življenja nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ati in stari ata FRANC OSOLNIK iz Kališa Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem OŠ Komenda - Moste za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, za izrečena ustna in pisna sožalja. Za dolgotrajno pomoč in zdravljenje se zahvaljujemo dr. Mirku Brumnu in sestri Ireni, reševalni službi ZD Kamnik in bolnišnici Golnik. Posebna zahvala velja dobrim sosedom Osonkovim, Nadvešnikovim in Lesarjevim, sodelavcem Rudnika Kaolina za častno stražo in pokop, g. Marjanu Hančiču za lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, or-ganistki Karli in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala g. župniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi februar 1997 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Nepričakovano je tragično, v 81. letu starosti, umrla draga mama, stara mama, sestra in teta MERI ZAMLJEN iz Zg. Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sokrajanom iz Stranj, KiK Kamnik in sodelavcem iz podjetja Induplati in bivše Ideje Kamnik za darovano cvetje, sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Najlepša hvala tudi g župniku Pavlu Juhantu in stalnemu diakonu g Alojziju Rojku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Tunjiškemu oktetu in cerkvenim pevcem za zapete pesmi ter g. Zdravku Zabavniku za poslovnilne besede ob grobu. Še enkrat hvala vsem za številno spremstvo ob njeni zadnji poti. Hčerka Danica z družino Tunjiška Mlaka, februar 1997 CVETLIČARNA FREZIJA na Bakovniku, tel. 813-559 NUDIMO VAM: poročne in avto šopke darilne šopke žalne vence, ikebane velika izbira lončnic rezano cvetje aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst dekoracija poslovnih prostorov Brezplačna dostava v okolici Kamnika Odprto od 7" do 19". ob sobotah od 7" do 13h Se priporočamo. Pod hladno, mirno to gomilo počivaj trudno ti srce; saj, dokler moglo, ti nosilo človeštva si gorje! (Josip Stritar) ZAHVALA V 72. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil naš dragi brat in stric FLORJAN BUDNAR iz Zg. Palovč Iskreno se zahvaljujem gospodu doktorju Ahlinu in patronažni sestri Darji za zdraviliško pomoč. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za ganljivo opravljeno zadnje slovo in pevcem za čustveno zapete pesmi. Žalujoči: sestra Marija in drugi sorodniki februar 1997 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš brat, stric in svak MAKS BERLEC iz Zg. Tuhinja 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala osebju ZD Kamnik in UKC Ljubljana, ki ste mu v času njegove bolezni nudili pomoč. Hvala gasilcem, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za ganljive besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi marec 1997 Ti, o Gospod, si preStel moje stopinje. ZAHVALA V 83. letu življenja nas je zapustila KATARINA MOH AR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Ivici Bajde za poslovilne besede in cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni februar 1997 Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 97. letu življenja nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek ALOJZ MARTINC izGodiča 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno toplo se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem pa za sočutno petje ■ Žalujoči vsi njegovi februar 1997 Mali oglasi: Absolvent elektrotehnike instruira matematiko, fiziko, osnove elektrotehnike in angleščino. Tel.: 841-568. Kupiva hišo ali zazidljivo parcelo v Kamniku. Tel.: 813-216. V Kamniku ali okolici najamem /liSo z vrtom. Cenjene ponudbe po teL: 06091631-868. Najamem enosobno stanovanje s telefonom na Duplici - Ba-kovnik. Tel: 812-561. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Starejša zakonca brez otrok iščeva prijazno gospo za pomoč v gospodinjstvu. Nudiva hrano, stanovanje in plačilo. Naslov v uredništvu. Zazidljivo parcelo v Mekinjah ali Oševku 600-700 m2 kupim Tel: 816-103. Njivo ali travnik najamem. Tel: 813-495. Domače slivovo žganje in laški rizling prodam Tel: (064) 77-990. Prodam bel jedilni krompir. Tel: 814-781. Instruiram nemščino za vse stopnje. Tel: 813-947. VAREfEA INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, _EKOLOGIJO IN KAKOVOST_ Potok pri Komendi 3B, 1218 Komenda, tel./faks: 061/841-479 SVETUJEMO - tehnično, pravno, organizacijsko IZOBRAŽUJEMO - za vsa področja naše dejavnosti ORGANIZIRAMO - meritve vseh vrst, preglede strojev in naprav po zahtevah zakonodaje UVAJAMO - sistem zagotavljanja kakovosti IZVAJAMO - celotno normativno področje' naše dejavnosti, kot vaši pooblaščenci Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zdaj v grobu mirno spis, a v naSih srcih Se živiS. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi ata, brat, stari ata, pradedek in stric JANEZ PESTOTNIK p.d. Žobejčkov ata iz Pšajnovice Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in delavcem OŠ Šmartno za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Mihu Trdinu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter govorniku za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Pšajnovica, Trnjava, Mala Lasna, Krašnja, Kisovec, Jesenice, marec 1997 Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo bos premagal. Pa posle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo, da je v 82. letu za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZIJ ZAVASNIK iz Velikega hriba v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej velja zahvala sodelavcem KAM-BUS-a, gasilcem, praporščakom, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala ludi dr. Hrovatinovi, sestri Mihaeli in patronažni sestri Lojzki za skrb in pomoč Žalujoči vsi njegovi marec 1997 Ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaSkije zvon. ZAHVALA V 78. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča ELIZABETA ZIBERT iz Velikega Rakitovca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pogrebcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za drugo pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni marec 1997 modJifija) revija P NAPREDEK v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Priznani slovenski in tuji proizvajalci vam bodo predstavili kolekcije za pomlad in poletje 1997 ter vas seznanili z novimi modnimi trendi. Predstavljeni modeli bodo naprodaj v Napredkovih trgovinah. Vstopnice po 300 tolarjev bodo od 12. marca v prodaji na oddelku Trafika v blagovnici Vele. V blagovnici Vele je že pripravljena bogata ponudba oblačil in obutve za vso družino. Strokovno usposobljeni prodajalci vam bodo svetovali ob nakupu in vam predstavili nove modno treride za priha^jočopomlad in poletje. Oblačilo vam bo naša šivilja prilagodila pomeri. Na modni reviji bo nastopala pevka Helena Blagne Zaman. i VELIKONOČNA AKCIJA v Napredkovih trgovinah od 17. marca do 29. marca Orehova potica 1 kg Orehi 1 kg jajca A KZ Izlake 10/1 Suhi vrat brez kosti MIK 1 kg Ementalec Jazon 1 kg Pomaranče 1 kg Čokola. Milka celi lešniki 300 g Čokoladna jajčka 200 g 1.500,-650,-230, -1.075,-1.160,-120,-350,-260,- Kinder jajček 20 g Napolitanke Sunny 400 g Keksi Tekrum 100 g Čok. draže Casali Rum-kokos 100 g Bonboni Haribo jajčka 100 g Vino grajsko črno 1 I Cockta PVC 1,5 I Pap. servieti velikonoč. 33x33/20 PRVA PRODAJALNA CD PLOSC IN KASET V NAŠEM MESTU *PLANET* BOGATA PONUDBA CD PLOŠČ IN KASET... PRODAJAMO VSTOPNICE ZA KONCERT PARNI VALJAR, KI BO 15. MARCA. PRIDITE V VAŠ IN NAŠ PLANET GLASBE NA ŠUTNI 54 V KAMNIKU. MI SMO TUKAJ ZA VAS, CD SHOP *PLANET* FIRST IN TOWN *817-822 NIZKOGRADNJA Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč. Telefon 061/813-642,817-624 AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 gorenje • sušilci perila • pralni stroji • barvni TV Gorenje • sesalci AKCIJA! r 38.452 SIT od 52.500 SIT naprej od 41.800 SIT naprej od 13.600 SIT naprej Cene veljajo za gotovinsko plačilo. Ugodno: hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki, pomivalni stroji, pomivalna korita, kuhinjske nape, likalniki, posoda in... 12% gotovinski popust ali možnost nakupa na 5 čekov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje! Od 1. marca dalje je trgovina odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ^ PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! J Blagovnica OPft€MA Mengeš Kolodvorska 2, tel.: 061/737-006 j" «• prodale • Električne škarje za živo mejo GT 200 BD---- • Barvni televizor Vovager, 51 cm, teletekst---- • Glasbeni stolp Grundig M-2 s CD--------- • Sušllec za perilo Gorenje SP 600 WT 900-----t*»$0»Wta> • Rezalnik Gorenje R502, kovinski--------- ► VSJM%+ • Garnitura »rostfrei« posode thermo star, 12-delna £%$$x&° • Jedilni servis, 30-delnl----------— Ugodni gotovinski popusti, prodaja na 5 čekov brez obresti.