Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.l».b.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 22. julij 1955
Štev. 29 (691)
Točno deset let po zgodovinski Potsdamski konferenci se je v Ženevi dvignil zastor nad prizorom, ki bo prav tako s posebnimi črkami zapisan v knjigo zgodovine: začel se je sestanek »velikih štirih«. V palači narodov so se za konferenčno mizo, postavljeno v obliki četverokotnika, vsedli vladni šefi Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze, da razpravljajo o dnevnem redu, ki so jim ga pripravili njihovi zunanji ministri.
Že izjave posameznih državnikov ob prihodu v Ženevo, posebno pa njihovi prvi govori ob začetku konference vzbujajo upanje, da bo le mogoče najti pot do1 medsebojnega zbliža n ja. Čeprav so izhodna stališča Zapada in Vzhoda nekoliko različna, se njihove poti v bistvu stikajo:	zapadne sile nameravajo preko
združitve Nemčije dospeti do vprašanja razorožitve in medsebojne varnosti. Sovjetska zveza pa meni, da ie razorožitev in kolektivna varnost najboljša pot k združitvi Nemčije. Torej obstoja upanje, da se bo tako za tiste z leve kot tudi za one z desne nekje našla točka, na kateri bo mogoče skupno reševati medsebojna vprašanja.
Dnevni red sestanka vsebuje zaenkrat štiri točke: 1. združitev Nemčije, 2. varnost v Evropi, 3. razorožitev, 4. razvoj Zyez in odnošajev med Vzhodom in Zapa-dom. Dodatno k temu dnevnemu redu izraža sovjetska delegacija željo, da bi na konferencj razpravljali tudi o treh nadaljnjih vprašanjih, in sicer 1. prenehanje hladne vojne in utrditev zaupanja med narodi, 2. vprašanja politike nevtralnosti. 3. Azija in Daljni vzhod.
Kakor je običaj pri mednarodnih razgovorih. se medsebojna vprašanja le delno rešujejo za konferenčno mizo, vse ostalo pa je predmet intimnih pogovorov med državniki ob raznih sprejemih, slavnostnih kosilih in večerjah. Tudi poročila iz Ženeve navajajo, da so stiki med posameznimi politiki ob takih priložnostih posebno prisrčni in je le eden izmed številnih drobnih in obrobnih dogodkov, da je soproga ameriškega predsednika izročila sovjetskim državnikom poročno darilo za hčerko sovjetskega obrambnega ministra Žukova, katera se bo v teh dneh poročila.
V senci Ženevske konference ima dnevne sestanke tudi zapadnonemški kancler dr. Adenauer, ki se je tik pred pričetkom ženevskih razgovorov podal na večtedenski oddih v švicarsko zdravilišče Miirren. Tukaj mu tekoče poročajo o po-
Ženeva vzbuja upanje
teku v Ženevi, zlasti so redni sestanki z nemškimi zastopniki, ki kot opazovalci prisostvujejo ženevski konferenci, ter zunanjim ministrom Brentanom in državnim tajnikom Hallsteinom, ki sta posebej zato prispela na kraj Adenauerjevega dopusta.
Dosedanji potek meddržavniških raz-
ga reda ni šlo, kot bi moralo, govori za mnenje Angležev, ki pravijo, da. je ženevska konferenca sicer zelo koristna in da bo zgodovinskega pomena, da pa jo je kljub temu treba realno ocenjevati samo kot skromen začetek začetka, kot poskus, da se vzpostavijo med narodi človeški odnosi. Torej je upanje konec
Tržaški pevci gostujejo pri nas
Ob priliki svojega izleta po Koroški bo nastopil moški pevski zbor iz Doline pri Trstu, in sicer: v soboto^ dne 23. julija, ob 20. uri pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku;
v nedeljo, dne 24. julija, ob 15. uri v Narodnem domu v Št. Jakobu v Rožu.
K številni udeležbi vabi
Slovenska prosvetna zveza
Eden
Bulganin
Faure
Eisenhower
govorov samih pa v gotovi meri spet pobija uvodni optimizem, zlasti zato, ker v najvažnejšem skupnem vprašanju — Nemčiji — doslej niso mogli najti skupne poti in so zato to vprašanje zaenkrat preložili. Da tudi pri drugi točki dnevne-
koncev le upravičeno, da trenutni zgodovinski razgovori ne bodo ostali brez vsakega pozitivnega rezultata, marveč bodo', kakor smo že svoječasno zapisali, vsaj nakazali možnosti in oblike bodočih pogajanj.
Bo prišlo tudi do azijske konference ?
Kakor pišejo nekateri britanski listi, namerava indijska vlada podvzeti korake za sklicanje posebne azijske konference, na kateri bi se sestale poleg velesil še dru-ge države, ki imajo posebne interese na azijskih tleh. Konferenca naj bi omogočila razgovore o nerešenih azijskih problemih kot so Indokina, Formoza in
predvsem zastopstvo Kitajske v Organizaciji združenih narodov.
Medtem ko so v britanskih krogih glede take konference bolj skeptični, se indijski premier Nehru menda zelo intenzivno trudi, da bi prišlo do tozadevnih razgovorov, kakor tudi upa, da bodo odprta azijska vprašanja načeli že zdaj v Ženevi.
Tudi v Jugoslaviji obsojajo šikaniranje beneških partizanov
Zadržanje italijanskih oblasti v Vidmu, ki nameravajo, kakor znano, postaviti na zatožno klop 57 bivših partizanov, ki so se v okviru Beneške čete borili proti fašizmu, vzbuja tudi v jugoslovanski javnosti ogorčenje.
Beograjska »Borba« poudarja, da ravnanje videmskega sodišča ni v skladu z željami in napori italijanske javnosti in italijanske vlade, da se čimbolj razvijajo prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Radio Beograd pa je ugotovil, da hočejo' v Vidmu s protipartizanskim procesom izvršiti pritisk na beneško ljudstvo, ki je ponosno na svoje partizane, ki so ga edini ščitili pred nasiljem nacifašistov. S procesom, ki ima izrazito protijugoslovanski značaj, pa hočejo zaostrili tudi odnose med Jugoslavijo in Italijo prav sedaj, ko se obe vladi trudita za njihovo zboljšanje in ko se ves svet prizadeva, da bi se izboljšali odnosi med državami. To naj razume tudi Rim in naj onemogoči in prepove šikaniranje bivših borcev proti nacifašizmu.
Pomembni sklepi ministrskega sveta
Ministrski svet je na svoji zadnji seji v torek razpravljal o vrsti zelo važnih zakonov, ki bodo v veliki meri določali bodočo ureditev v državi. Gre tukaj predvsem za zakon o nevtralnosti Avstrije ter za zakon, ki predvideva odnosno določa podrobnosti za postavitev bodoče avstrijske vojaščine. Poleg tega so ob tej priložnosti obravnavali novi zakon o socialnem zavarovanju, odobrili so vsoto 550 milijonov šilingov za popravo škode avstrijskim Židom, ki živijo v inozemstvu, ter določili mejo za male kredite, ki znaša 300.000 šilingov.
Osnutke zakonov je ministrski svet v
Palača zveze narodov v Ženevi, kjer zasedajo „veliki štirje*'
sredo predložil parlamentu, ki pa jih bo obravnaval odnosno o njih sklepal šele v prvi polovici septembra, ko je v ta namen predvideno sklicanje izrednega zasedanja.
Zakon o nevtralnosti
Zakon o nevtralnosti, ki ga je ministrskemu svetu predložil zvezni kancler ing. Raab, pravi, da proglaša Avstrija v interesu miru in reda iz prostega nagiba trajno nevtralnost, ki jo bo branila z. vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, ker hoče zagotoviti neokrnjenost svojega ozemlja. Da zagotovi te svoje namene, v vsej bodočnosti ne bo pristopila nobenim vojaškim zvezam in na svojem ozemlju ne bo dopustila ureditve vojaških oporišč tujih držav. Z izvedbo tega zakona je bila poverjena zvezna vlada.
Vojaški zakon
Zakon o vojaščini odnosno obrambi, ki ga je ministrski svet potrdil, pomeni kompromisno rešitev med OVP in SPO. Po tem zakonu velja vojaška obveznost za vse avstrijske državljane moškega spola od 18. pa do 51. leta starosti. Vojaški rok je bil določen z devetimi meseci, medtem ko je bila uvedba tako imenovanih orožnih vaj popolnoma črtana. Vrhovno poveljstvo nad bodočo vojaščino bo v rokah zveznega prezidenta, razpolagal pa bo z oboroženimi silami kancler odnosno podkancler, toda le v okviru pooblastil, ki mu jih bo morala dati zvezna vlada. Poleg tega bo v uradu kanclerja osnovan poseben obrambni sosvet, brez katerega ne bo mogoče sklepati v važnih obrambnih vprašanjih, tvorili pa ga bodo kancler, podkancler, po dva zastopnika obeh vladnih strank, predstavnik urada 'za državno obrambo ter generalni inšpektor vojske. Za pritožbe s stra-
ni vojakov bo pristojna pritožbena komisija, sestavljena iz kanclerja in štirih zastopnikov političnih strank, zastopanih v parlamentu. S tem bo parlamentu dana možnost, da bo stalno nadzoroval ureditev vojaških vprašanj in tako neposredno soodločal v zadevah državne obrambe.
Priprave za postavitev vojaščine so že v polnem teku, posebno so zaposleni z ureditvijo upravnih vprašanj. Za vodjo novoosnovanega urada za državno obrambo v uradu zveznega kanclerja (urejen namesto predvidenega ministrstva za vojaška odnosno obrambna vprašanja) je bil imenovan dvorni svetnik generalmajor v pokoju dipl. ing. Emil Lie-bitzky. Prav tako nameravajo že letos namestiti okoli 4500 oseb, ki naj bi zavzele najrazličnejše položaje v bodočem vojaškem ustroju. Za njih vzdrževanje je predvidenih letos 30 milijonov šilingov, skupni letošnji izdatki za vojaštvo pa naj bi znašali 150 milijonov.
Ljudsko voljo delajo
Zvedeli smo iz Št. Jakoba v Rožu, da neki »zaskrbljenci« zbirajo podpise očakov in mamic, da bi na ta način demonstrirali zahtevo »katoliškega ljudstva« proti Zahtevi po izpraznitvi Narodne šole v Št. Petru s strani šolskih sester.
Bolje bi bilo’, ako bi bili ti neodgovor-neži predložili v pregled nesramne in krivične napade na lastnika Narodne šole, ker bi s tem bolje koristili šolskim sestram. Očitno pa gre spet za novo »senzacijo« po naročilu. Ne verjamemo, da kdo resno pričakuje, da bi to komu koristilo ali koga ustrahovalo. Pravice ne spremenijo ne prazne in tudi ne podpisane župnikove pole!

Državna pogodba nalaga dolžnosti
Deželni glavar Wedenig udeležencem pedagoškege tedna
Razvoj državljanske zavesti učiteljstva in šolske mladine je aktualna okvirna vsebina letošnjih pedagoških tednov v Celovcu, ki trajajo že deset dni in se jih udeležuje nad dve tretjina vseh učiteljev in učiteljic, ki poučujejo na koroških obveznih šolah. Pedagoški institut kot prireditelj je pritegnil za glavne referate znamenite tu- in inozemske predavatelje in strokovnjake, mladim učiteljem je bil namenjen poseben tečaj za nadaljnje izobraževanje, pravtako pa tudi učiteljem, ki poučujejo na dvojezičnih šolah.
Udeleženci pedagoških tednov so ob otvoritvi poslušali deželnega glavarja We-deniga, ki je v uvodnem govoru orisal dolžnosti vzgojiteljev v zvezi z državno pogodbo. Po ugotovitvi, da državna pogodba ne prinaša samo bremena, ki jih bo treba pravično1 porazdeliti, marveč tudi pomembne, zlasti gospodarske koristi, je deželni glavar dejal, da je prva republika bolehala na tem, da marsikdo ni veroval v njeno življenjsko sposobnost. V vseh strankah so bili zagovorniki priključitve k Nemčiji. Pomanjkljiva državna zavest, nezaupanje v življenjsko sposobnost samostojne države in načrtna propaganda so dovedle leta 1938 do konca Avstrije. Šele ob velikem razočaranju po priključitvi k Velenemčiji in v letih vojne se je razvila pri avstrijskem prebivalstvu avstrijska državna zavest. Po sklenitvi državne pogodbe pa ne zadostuje, če poznajo njeno vsebino samo državniki, z njeno bistveno vsebino je treba seznaniti vse prebivalstvo, zlasti pa je naloga učiteljstva, da posreduje že šolski mladini znanje o glavni vsebini državne pogodbe.
Deželni glavar je omenil tudi dolžnosti, ki nastajajo za Koroško glede šolskega vprašanja na jezikovno mešanem ozemlju, dolžnosti, ki so zasidrane v državni pogodbi in jih nihče ne more zanikati. Izrazil je pričakovanje, da na Koroškem ne bo pretežko najti tozadevno skladnost z državno pogodbo, kar bo gotovo upošteval tudi novi zvezni šolski zakon, ki se pripravlja. Ker je za šolsko zakonodajo pristojna država, je dejal de-
želni glavar, bo na Koroškem treba obravnavati samo izvedbeni zakon.
Zlasti je treba mladino seznaniti tudi z določbami državne pogodbe 01 človečanskih pravicah, je dejal deželni glavar ter citiral v tej zvezi člen 6, ki določa, da bo Avstrija storila vse, da zagotovi vsem državljanom brez razlike rase, spola, jezika in vere uživanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin. Govornik je podčrtal tudi določilo, po katerem se Avstrija obvezuje, da veljavni avstrijski zakoni niti po svoji vsebini niti v njihovem izvajanju ne bodo diskriminirali ali imeli za posledico diskriminacije med avstrijskimi državljani na temelju njihove rase, njihovega spola, njihovega jezika ali njihove vere, bodisi glede njihove ose-
be, njihovih premoženjskih vrednot, njihovih poslovnih, poklicnih ali finančnih interesov, njihovega pravnega položaja, njihovih političnih ali državljanskih pravic, bodisi na kakršnem koli drugem področju.
Ob koncu je deželni glavar poudaril, da nalaga državna pogodba vsem zavednim Avstrijcem, zlasti pa še vsem učiteljem in vzgojiteljem veliko dolžnost, da vzgajajo mladino v zavedne državljane, koroškemu učiteljstvu pa nalaga državna pogodba še posebno dolžnost, da gradi mostove med severom in jugom ter med zapadom in vzhodom in da vzgaja mladino v duhu strpnosti in državljanske zavesti.
Po nečednih opravkih
Klerikalno časopisje se zelo rado postavlja v pozo čuvarja družinske morale in sreče. Že dokaj časa se spet zelo trudijo, da bi postalo sklepanje zakona njihov monopol. Vseskozi poštene, a »samo« civilno poročene ljudi razglašajo za javne grešnike in jim, čeprav katoličanom, odrekajo ob smrti zvonenje in pogrebne obrede. V času Hitlerja sicer niso bili tako strogi in so uslužno zvonili, škropili in kadili tudi nacističnim mogotcem in veličinam. Je pač že tako, da se časi spreminjajo, kar je veljalo takrat za dobro, je danes pregrešno in slabo.
Dandanes ni nič več kaj nenavadnega, če se ljudje za sklepanje zakona spoznavajo potom oglasov v časopisih in preko posebnih posredovalnic. Na našem ozemlju tudi Tednik-Kronika za denar kaj rad opravlja ta posel. V tem krogu pa se najdejo tudi ljudje, ki se — menda iz čistega idealizma — trudijo prav v nasprotni smeri. Skušajo namreč razdirati družinske vezi, ki se porajajo in razvijajo brez njihovega posredovanja in mešetarjenja.
V mislih imamo nečeden posel »gospoda«, ki se tam, kjer je doma, ni dobro obnesel in se potika in rogovili po vojni raje po naših krajih na Koroškem. V fari, kjer je db nedavnega služboval, so mu ne-
Skrbi v Salzburgu
Zaradi odhoda ameriških zasedbenih sil si v Salzburgu belijo glave, kako bodo premostili neugodne gospodarske posledice, ki bodo potem nastale. S tem vprašanjem se bo ukvarjal na podlagi ugotovitev trgovinske zbornice s sodelovanjem rektorja univerze na Dunaju profesorja dr. Heinricha, tudi salzburški deželni zbor.
V Salzburgu so od zasedbenih vojakov v minulih desetih letih lepo zaslužili. Trgovinska zbornica ceni, da bo po odho-* du najmanj za 680 milijonov šilingov manj blagovnega prometa in dohodkov na leto. Zmanjšanje dohodkov bo nastalo posebno v mestu Salzburg, Saalfelden in St. Johann v Pongau. Samo gradbeno gospodarstvo bo prizadeto z izpadom v znesku okoli 100 milijonov šilingov. S prav tako izgubo morajo računati trgovska in obrtna podjetja, dočim bodo morali tuj-sko-prometni obrati odpisati 150 milijonov dohodkov.
Poleg tega je bilo pri Amerikancih zaposlenih okoli 4.900 delojemalcev, ki jih bodo morali prevzeti avstrijski obrati. Z odhodom ameriških potrošnikov bodo številna podjetja skrčila svoje poslovanje,
tako da utegne zaradi tega ostati 8000 oseb brez zaposlitve. Posebno pereče vprašanje je tudi, kaj bodo počeli z okoli 5000 dekleti, ki so živela kot »ljubice« ameriških vojakov. Okoli 3000 teh deklet je veljalo za tajne prostitutke, ostale pa so živele v stalnih razmerjih ter so bile tudi poklicno zaposlene. Te bodo seve kolikor toliko oskrbljene, glede ostalih p>a se dunajska policija boji, da se bodo pričele preseljevati nazaj v glavno mesto, od koder so deloma svojčas prišle.
Izhod iz teh zadreg nameravajo najti na ta način, da bodo posvečali večjo skrb tujskemu prometu, izboljšavanju cestnega omrežja, ureditvi popolne univerze v Salzburgu, ustanovitvi konzularne akademije ter namestitvi garnizij nove avstrijske vojske, kjer pa vojaki verjetno ne bodo tako plačani, kakor ameriški.
spoštljivo rekali samo: belogardistični kaplan. Gospod škof pa so mu namenili višje naloge in so ga poklicali v Celovec.
Nekoliko nenavadna je dušnopastirska služba tega gospoda. Ni še dolgo tega, ko se je iz Celovca zaletel na skrajni konec Koroške, da bi rešil verno dušo iz zlodejevih krempljev. Pravzaprav niti ne dušo, marveč mlado, izobraženo slovensko dekle, ki se misli v kratkem poročiti s pravtako mladim, izobraženim slovenskim fantom. Morda stvar sama po sebi gospoda belogardista niti ne bi vznemirjala, če bi fant ne imel te silne napake, da ni član katoliške akcije ali vsaj tretjega reda, marveč se udejstvuje v naprednih slovenskih kulturnih ustanovah. To pa je seve smrtni greh po nazorih škofa in belogardističnega dušnega pastirja. Tak zakon je treba za vsako ceno preprečiti, in če ne gre drugače, pač tudi z, zlorabljanjem verskih čustev poštenih slovenskih ljudi.
»Škoda za vaše dekle« — je silil v njeno mater in jo skušal prepričati, da ne bo zveličana, če privoli v zakonsko zvezo svoje hčerke s tem garjevim ženinom. »Vsa najboljša dekleta nam bodo pobrali ti komunisti« — se je jezil vneti zaščitnik dekliške mladosti. Nepovabljenega tujega »gospoda« je mati sicer skraja še dokaj spoštljivo poslušala, a mu je na koncu odločno povedala, naj se ne vmešava v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Gospod je imel še srečo, da je naletel na svojem misijonskem poslu na potrpežljivo slovensko mamico, ki mu ni že takoj ob nepoklicanem vstopu pokazala vrata. Če bi se bil srečal z nevesto ali z ženinom, bi se verjetno v bodoče dobro premislil, preden bi se še kdaj zaletel po nečednem opravku razdiranja človeških in družinskih vezi, ki nastajajo pri nas na Koroškem pač po zdravem nagnjenju in preudarku mladih ljudi samih in z vednostjo staršev, ne pa z nemoralnim, mešetarskim vmešavanjem tujih pritepencev v najbolj osebno področje človeškega življenja.
V srednjem veku so si graščaki lastili pravico odločanja, ali in s kom se sme kdo poročiti. Pri mladih nevestah so si lastili celo še druge pravice. Omenjeni primer pa kaže, da imajo gotovi gospodje tudi še danes skomine po srednjeveških manirah.
Največja elektrarna v srednji Evropi
GOSPODARSKI DROBIŽ
Dotok deviz v Avstrijo narašča
Dotok tujih valut v Avstrijo v potniškem prometu je znašal meseca junija letos protivrednost
264.824.000	šilingov nasproti
100.106.000	šilingov v prejšnjem mesecu. Meseca junija 1954 je znašal dotok tujih valut v protivrednosti 255,036.000 šilingov. Prvo mesto dotoka deviz zavzema nemška marka, njej sledi angleški funt šterling in nato ameriški dolar.
Prihodnje leto bo dograjena največja elektrarna v srednji Evropi, ki jo gradita Avstrija in Nemčija med Passau in Engelhartszell. Pred kratkim so izročili v obrat prve tri turbine, po izgotovitvi pa bo mogočna elektrarna proizvajala letno celo milijardo kilovatnih ur električne energije, ki jo bosta izkoriščali obe državi v enakih delih.
AND)
Buenos Aires. — General Peron je odložd funkcijo šefa peronistične stranke in bo v bodoče samo še predsednik argentinske republike. V svoji tozadevni izjavi o narodni pomiritvi je dejal, da je revolucionarna doba končana in da se pričenja v Argentini normalno ustavno obdobje.
Bruselj. — Belgijska vlada je sestavila poseben odbor, ki bo proučil vprašanje, ali je mogoče uvesti petdnevni delovni teden. Zanimivo je, da se za uvedbo petdnevnega delovnega tedna najbolj odločno zavzemajo v Belgiji krščanski delavski sindikati.
Beograd. — Na prvi mednarodni konferenci o uporabi atomske energije v mirnodobne namene, ki bo od 8. do 20. avgusta v Ženevi, bodo imeli jugoslovanski delegati 17 referatov, poročali pa bodo tudi o uspehih, ki so jih dosegli v Jugoslaviji na področju jedrskega raziskovanja.
Bonn. — Po vesteh iz zahodnonem-škega obrambnega ministrstva bo ime-la nova nemška armada samo enega oficirja v činu generala, ki bo hkrati tudi svetovalec obrambnega ministra, vlade in parlamenta. Računajo, da bo na to mesto poklican bivši general Adolf Heusinger.
Moskva. — V Sovjetski zvezi se mudi dvanajstčlanska delegacija ameriških farmarjev in kmetovalcev. Razen kmetijske razstave v Moskvi si bo ogledala razne kolhoze, državna posestva, stroj-notraktorske postaje in druge kmetijske ustanove. Istočasno je 12 sovjetskih strokovnjakov na obisku v ZDA, kjer si bodo med pettedenskim bivanjem ogledali področja na ameriškem Srednjem zahodu, v katerih pridelujejo koruzo. Iz Moskve in New Yorka poročajo, da je bilo prvo srečanje med ameriškimi in sovjetskimi strokovnjaki zelo prisrčno.
Tokio. — Kot 22. država je sedaj tudi Japonska ratificirala konvencijo OZN o političnih pravicah žena. Ta mednarodni sporazum določa, da so žene prav tako kakor moški upravičene, da se udeležujejo volitev in da opravljajo državne in druge javne funkcije.
Jeruzalem. — Izrael in Egipt sta se sporazumela o nekaterih vprašanjih v zvezi z oboroženimi izgredi, ki so se v zadnjem času pripetili na meji pri Gazi. Razgovorom je prisostvoval tudi vodja komisije OZN za premirje v Palestini general Burns, čigar predloge sta vzela Izrael in Egipt za podlago pri reševanju tudi ostalih sporov med obema državama.
Washington. — Predstavniški dom ZDA je soglasno sprejel resolucijo o pristopu Španije v Atlantski pakt. Resolucija poziva predsednika Eisenho-werja, naj ukrene vse potrebno, da bo Španija povabljena k sodelovanju in članstvu v Atlantski zvezi.
London. — V Angliji so pred kratkim zvišali cene premogu. V tej zvezi bodo verjetno jeseni zvišane tudi cene električne energije in plina.
Beograd. — Na zadnji tedenski tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva Draškovič sporočil, da bo grški kraljevski par v prvi polovici septembra obiskal Jugoslavijo, s čimer bo vrnjen svoječasni obisk predsednika Tita v Grčiji. Čas Titovega obiska v Franciji in Sovjetski zvezi še ni določen.
Atene. — Grška vlada se bo do 20. avgusta obrnila na Organizacijo združenih narodov z zahtevo, da uvrsti vprašanje združitve otoka Cipra z Grčijo v dnevni red letošnjega zasedanja skupščine, če londonska konferenca o Vzhodnem Sredozemlju in Cipru, ki bo baje sklicana šele v drugi polovici avgusta, ne bo zadovoljivo rešila ciprskega vprašanja.
Bejrut. — Predsednik nove libanonske vlade je v vladni deklaraciji poudaril, da je obnovitev sodelovanja med Libanonom in Sirijo1 izhodiščna točka za splošno slogo med vsemi arabskimi deželami. Libanonska vlada se bo trudila za utrditev stikov s prijateljskimi državami v okviru ustanovne listine OZN.
JHiki&iui iEal/i
na zgodovinskih tleh
Pomisleki ?
(Potrčev Roman „Na kmetih")
Pred nekaj meseci je vzelo uredništvo »Slovenskega vestnika« za podlistek Potrčev roman »Na kmetih«. Potrč, dramatik in novelist, je prejel za to svoje dosedanje največje književno delo veliko priznanje: Prešernovo' nagrado (300.000,— dinarjev). (Le-to nagrado dobi vsako leto posebej po temeljitem pretresu najboljše književno, slikarsko-kiparsko, glasbeno in znanstveno delo — opom. uredn.).
V romanu »Na kmetih« izpoveduje kmečki fant Hedl v ječi, kako ga je zapletla izkušena, moralno šibka kmetica v usodno življenjsko nesrečo. Hotel se je izmotati iz njene mreže in ljubiti njeno hčer. pa se mu je grdo maščevala za ta korak. Zastrupljala ie otroka, ki se jima je rodil, z alkoholom. Fant Hedl jo je zadavil in prišel zato v ječo.
Taka zgodba se lahko zgodi kjer koli na kmetih, ne samo pri Ptuju ali na Koroškem, tudi v Franciji, Bolgariji, na Češkem i. dr. Ko jo bereš, te presune in ti da misliti, ne verjamem pa, da vpliva kvarno, niti ne na odraslega, niti ne na mladega bralca, če ima razsodno mater ali očeta v
I »V
hiši.
Vidiš grdo reč. Ali sledi iz tega, da si jo boš želel videti še in še? Če spoznaš v določenem človeku slabosti, grde strasti, ali iih boš skušal posnemati? Na vasi imaš soseda, moralno propalico, ali stopaš zadeli tega z njim vštric?
Na svetu co duševno lepi in grdi ljudje, ki jih označujejo lepa in grda dejanja, a brez slabosti ni človeka. Pisateljeva reč je tedai, ali hoče iskreno, verno prikazovati življenje in ljudi okoli sebe, ali pa zatajiti zlobne, grde poteze v človekovem obrazu in označiti samo lepe. Prvi, verni, resnični način opisovanja imenujemo realizem, drugega romantično pisanje. Če je naloga Umetnosti med drugim plemenitenje bralčevega duha in srca, se pravi, da se v srcu bollša, ne bo težko trditi, da je za to bolj primerna resnicoljubna, verna, dušeslovno poglobljena umetnost, kot pa idealizirana, olepševalna, neiskrena, romantična.
»Tu se uči« reče Korošec, kadar ga presune kaka žalostna vest, ali kadar je priča kaki krivici.
»Tu se uči« menim, bi moral vedeti vsakdo, ki prebira sedanji Vestnikov podlistek: če pa ni mogoče pričakovati, da se zaradi svojih mladih let že zaveda, da se je treba iz napak drugih učiti, je pač dolžnost očeta, matere ali starejšega brata ali sestre, da mu stvar razloži, kakor mu jo tudi razloži, kadar jo mladi človek v svoji soseski vidi ali čuje.
Še nekaj: kdbr mnogo bere, ne bo v dvomu, je li »Na kmetih« dobro ali slabo berilo. Ta bo bistro razsodil, ker bo takoj v začetku že spoznal, da pisatelj ne priporoča mladini, naj hodi po Hedlovi poti, niti ne kmeticam, da stopijo za staro Toplečko. Niti Hedl niti Toplečka nista bila v življenju nagrajena za svoja dejanja. Prvi pripoveduje strt svojo zgodbo v ječi, druga pa je bila zadavljena z lastnima kitama. Ali je mogoče, da bi katerega koli bralca te knjige zamikalo posnemati njuno življenje? »Tu se uči«, se mi zdi, je edina možna moralna pripomba. P. A. *
Te misli nočejo biti zagovor Potrčevega romana, ker takega zagovora delo ne potrebuje; tudi z idejne ali slogovne plati ne, o katerih tukaj ni bilo govora.
Berioska gostuje v Jugoslaviji Ena najboljših sovjetskih folklornih skupin Berioska, ki smo jo pred tremi leti videli tudi v Celovcu, bo gostovala v drugi polovici julija v Jugoslaviji. V Beogradu bo nastopila na stadionu Tašmajdan, gostovala pa bo še v Novem Sadu, Subotici, Ljubljani, Opatiji, Reki in Zagrebu. Ansambel, ki šteje 55 plesalk, je zadnja leta z velikim uspehom gostoval v Franciji, Angliji, Holandiji, Belgiji in drugih evropskih kulturnih središčih.
Že naslov sam vzbuja v nas zanimanje, večje kot marsikatera druga stvar, in ne le v ožjem krogu, marveč v najširši javnosti južne Koroške, da, celo ne glede na narodno' pripadnost. Vsi, mladi in stari, bodisi tega ali onega poklica, že ob samem imenu »Miklova Zala« vzradoš-čeni sprašujejo: kdaj, kje in kako?
Ne bomo vas puščali v nevednosti, vašemu ugibanju hočemo napraviti konec z vestjo: Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Št. Jakobu bo letos spet uprizo-
Mirko in Zala v zadnji uprizoritvi
riloi Miklovo Zalo na zgodovinskih tleh v Svatnah, da s tem ugodi želji premnogih od blizu in daleč, hkrati pa bo s tem nadaljevalo tradicijo, započeto leta 1951.
Proti koncu vsakega šolskega leta se vršijo na večjih šolah že vpisovanja šolskih začetnikov za prihodnje šolsko leto. Na podeželskih šolah pa se vršijo ta vpisovanja deloma med počitnicami ali pa tudi šele na prvi dan novega šolskega leta.
V par vrsticah hočemo povedati staršem najvažnejše, kar se tiče sprejema začetnikov v šolo.
Šoloobvezni postanejo vsi otroci, ki so izpolnili do 1. septembra tistega leta, v katerem se vrši vpisovanje, šesto leto. Če so starši mnenja, da je njihov otrok kljub doseženemu šestemu letu še preslab za obisk šole, naj to že pri vpisovanju naznanijo šolskemu upravitelju. V večini slučajev je potem treba predstaviti otroka pristojnemu šolskemu zdravniku, kateri potem v danem slučaju oprosti otroka za eno leto obiska šole. Potrdilo domačega zdravnika ne zadostuje za oprostitev. Starši pa naj sami dobro premislijo, preden storijo ta korak, ker otrok na ta način zamudi celo leto pouka. Ko je otrok star 14 let, se starši le redkokdaj morejo odločiti za to, da bi pustili otroka še eno leto dalje v šoli in mu tako dali priložnost, da bi nadomestil v začetku zamujeni čas.
Obratno pa starši večkrat želijo, da bi šola sprejela njihovega otroka, čeprav bo šele po 1. septembru izpolnil šesto leto. Nekaj otrok je vsaj navidezno res že predčasno in vsaj telesno dobro razvitih. Večina teh otrok pa duhovno nikakor še ni sposobna za obisk šole. Otrok je še razigran, manjka mu še prave resnosti in razumevanja za potrebe šole itd. Pred leti je bil šoloobvezen še vsak otrok, ki je izpolnil šesto leto do 31. decembra. Učitelji pa so opazili, da je velika večina otrok, ki so šele v pozni jeseni ali pa
Tretjič bodo letos Svatne, rojstna vas legendarne mladenke iz šestnajstega stoletja, prizorišče velikega kulturnega dogajanja in prepričani smo, da se bodo vabilu tamkajšnjih prosvetnih delavcev, kakor doslej, odzvali vsi, ki ljubijo slovensko kulturo1, slovensko besedo in slovensko pesem.
Prireditev v slikoviti vasici pod visokimi Karavankami je predvidena za nedeljo, dne 14. avgusta in je režiser Šime j Martinjak, katerega ime je tesno povezano z dosedanjimi uprizoritvami Miklove Zale na zgodovinskih tleh, že pričel s svojim delom, da zagotovi vsestranski uspeh veličastnega dogodka. O podrobnostih danes še ne moremo poročati, lahko pa povemo, da so vloge prevzeli stari izkušeni igralci, katerim je Miklova Zala prešla dobesedno v kri in je zato tudi razumljivo. da bodo vložili vse sile za uspešno izvedbo1 igre. Kako oni živijo s to svojo igro, pričajo njihove besede, izgovorjene v navdušenju ob prvi vesti o zopetni uprizoritvi: Ali res? To je pa res lepo, da jo bomo spet igrali. Seveda bomo sodelovali, saj je to naša najljubša igra!
Na prireditvi vas čakajo še druga vesela in lepa presenečenja, zato si že zdaj zagotovite dan, ko bo v Svatnah spet vseljudsko srečanje, ko se bodo valujoče množice zgrinjale na Miklovem travniku, pogreznjenem v tišino poznopoletne noči. Torej velja: Na svidenje v Svatnah dne 14. avgusta!
Prvič v šolo
okrog Božiča izpolnili šesto leto, pri pouku zaostala. Iz teh razlogov je potem država spremenila datum začetka šolske obveznosti in to v veliko korist in olajšavo šolarjev in v razbremenitev učiteljstvu. Zato naj bi starši nikakor ne stavili zahteve, da se naj sprejme v šolo otrok, ki po zakonu še ni šoloobvezen. Res je seveda, da bo moral ta otrok pozneje obiskovati šolo eno leto dalje. A to nič ne de. Otrok se bo vsaj nekaj naučil in to edino v svojo lastno korist.
Kdor pa je le prepričan, da je njegov otrok zrel za predčasen sprejem v šolo, ima možnost, da se o tem razgovori s pristojnim šolskim upraviteljem. Ta bo pod-vzel korake, da šolski zdravnik otroka preišče in potrdi otrokovo zrelost. To pa bo storil v zelo zelo redkih slučajih, ker se zaveda, v kakšno nepopravljivo škodo more biti otroku predčasen obisk šole.
Ob koncu še nekaj zelo važnega: načelno mora vsak otrok obiskovati tisto šolo, v katere okoliš spada hiša, v kateri stanuje. Upravitelj te šole je tudi edini pristojen za sprejem otroka v šolo. Kdor želi, da bi otrok obiskoval iz kakršnih koli razlogov kakšno drugo šolo, mora pri pristojni šoli vložiti na okrajni šolski svet utemeljeno prošnjo. Šele ta oblast dovoli, in to samo v res utemeljenih slučajih in navadno tudi samo po pristanku pristojne občine, obisk druge ljudske šole.
V vaseh, katere ležijo blizu mest ali trgov, silijo nekateri starši svoje otroke kaj radi v mestno ljudsko šolo, katera se jim zdi bolj imenitna, kot pristojna domača šola. Starši so prepričani, da so s tem napravili otroku veliko usluga. V resnici pa je ravno narobe. Za otroka pomeni že vstop v domačo vaško šolo, kjer se snide vsaj z nekaterimi znanci, veliko
nov o Prešernu in Levstiku, mimo njegovih številnih esejističnih literarnih razprav, literarne zgodovine in esejev, ki vsi dihajo zdravo ustvarjalno silo zdravega, v slovenski zemlji zakoreninjenega duha, je vsaka njegova beseda, izgovorjena s katedra ali privatno, živa, življenjska, stvariteljsko usmerjena.
Slovenci imamo Prijatelja, mojstra slovenske besede, oblike in metafore, kadar je šlo za to, da je upodobil in ovrednotil delo kakega slovenskega književnika, a bil je svetovljan s strogim svetovljanskim merilom na naših kranjsko-slovenskih književnih proizvodih.
Slodnjak pa ustvarja zravnano in smelo iz slovenske književne umetniške širine, skrbno raziskuje in uporablja vse, kar je ustvaril v zgodovini slovenski narodni duh, prizanesljivo, a trezno vrednoti in stvariteljsko spaja, dokler ne izlušči iz množice gradiva kontinuitete slovenske kulturne stvariteljske samobitnosti.
Biti raziskovalec in tolmač literature politično mladega naroda in obenem izvrševati naloge mentorja in učitelja, je težaven posel. Slodnjak mu je kos z duhom in z besedo.
V celovškem predavanju je med drugim pravično vzporedil slovensko' literaturo z literaturami »gosposkih« narodov. »Socialen, človeško topel in iskren je duh v slovenski literaturi. Naš pisatelj je upodabljal v vseh obdobjih najraje malo življenje malega človeka. Morebiti se zdi to svetovni literaturi nezanimivo, vendar je velike važnosti za majhen, neupoštevan, brezpraven narod.«
Prodorna ie bila njegova oznaka Cankarjevega dela. Plastično je rasel pred nami iz predavateljevih besed Cankarjev klanec siromakov preko Ljubljane in dunajskega Ottakringa v širni svet siromakov, in njemu nasproti silni, neusmiljeni svet kapitalistov, svet lepih belih hiš z velikimi okni, prav tako preko Ljubljane, dunajskih palač do pravljičnih dvorcev kakega Monte Carla.
Če je bil Cankar v svoji človeški in umetniški biti velik humanist in pošten Slovenec, je Slodnjak, slovenski znanstvenik, prvi poklican, da tolmači slovenskemu narodu in širnemu kulturnemu svetu delo tega velikega slovenskega duha. (Da je to storil v Celovcu v nemškem jeziku, je dokaz več, da slovenski znanstveniki naših dni niso ozki nacionalisti in da v dejanju kažejo, koliko in kako jim je za strpno kulturno in narodno sožitje med narodi.)	P. A.
spremembo v njegovem dosedanjem življenju. Poleg tega kmečki otrok navadno še ni tako razgiban, kot mestni, ki ima pač vse drugačne pogoje za zbiranje novih vtisov in pri bogatenju besednega zaklada. Tako sedi potem kmečko dete vse preplašeno poleg povsem neznanih mestnih tovarišev. Če poleg tega še nemškega jezika ne obvlada — in pri naših kmečkih otrocih to nikoli ni slučaj — bo kmalu v zasmeh svojim sovrstnikom. Tako v pouku otrok, ki ni posebno nadarjen, kaj kmalu zaostane: s tem pa tudi izgubi vse vesel ie do šole. Tudi za učitelja postane tak šolar kaj kmalu veliko breme. Učna snov se jemlje v prvih treh letih izključno iz najožjega otrokovega življenjskega kroga, kot n. pr. domača hiša, hlev, polje, travnik, vrt itd. V mestni šoli pa je ta snov seveda druga, ker je pač tudi otroški svet mestnih otrok drugačen. Zato kmečki otroci, ki začnejo obiskovati mestno ljudsko šolo, le v redkih slučajih dobro napredujejo. Koliko lažje pa bi se jim godilo v domači, vaški šoli.
Če je otrok količkaj nadarjen in ima veselje do učenja, lahko s pričetkom pete šolske stopnje prestopi v meščansko ali glavno šolo v mestu. Sedaj se drugačni okolici in drugim sošolcem kaj lahko privadi; mnogo se je medtem naučil, postal je bolj samozavesten, učitelj na vaški šoli ga je z vso skrbjo in ljubeznijo pripravil na obisk glavne šole. In navadno je potem tako, da so najboljši učenci na glavnih in srednjih šolah prav oni otroci, ki so obiskovali najprej domačo šolo na vasi.
Zato naj si kmečki starši pustijo dati dober nasvet in naj ne trgajo otrok že v otroških letih iz okolice, v kateri so zrasli.
Vzgojitelj
„Narodnostna književnost malega, neosvobojenega naroda ni nacionalistično pisanje, ampak zadeva politične in socialne osvoboditve."	Anton Slodnjak
Znamenit kulturni dogodek
(Dr. Slodnjak, univ. prof
Za uro in pol je na povabilo' Slovenske prosvetne zveze napolnila pretekli četrtek skupina slovenskih in nemških kulturnih delavcev malo predavalnico Delavske zbornice v Celovcu. Pisana družba od svetnika jugoslovanskega veleposlaništva, g. Bravničarja, in dvornega svetnika dr. Rudana, pisatelja prof. Per-koniga pa do slovenskih učiteljev iz Podjune in Roža je nestrpno čakala na svečani trenutek, ko bo spregovoril veliki slovenski znanstvenik.
Ko se je polegel pozdravni aplavz, je zadonel njegov globoki, kleni bas po ti-
. iz Ljubljane, v Celovcu)
hi dvoranici. (Nameraval je predavati v slovenskem jeziku, vendar je zadelj nekaterih nemških gostov, ki našega jezika ne razumejo, na prošnjo predaval nemško).
Kratko je obrazložil razvoj slovenske književnosti do Cankarja in nato posvetil posebno pozornost Cankarjevi umetnosti.
Slodnjak ni samo profesor in znanstvenik, njegova fiziognomija s tema pridevkoma ni popolna. On je v prvi vrsti velik Slovenec in umetnik.
Mimo njegovih življenjepisnih roma-

KOLEDAR
Petek, 22. julij: M Magd. Sobota, 23. julij: Apodfitoairij Nedelja, 24. julij: Kristina Ponedeljek, 25. julij: Jakob Torek, 26. julij: Ana Sreda, 27. julij: Rudolf Četrtek, 28. julij: Viktor
o	• /1..
Yu ho>>\ (2f§|g§|
Marljiva dejavnost v občini Borovlje
št. lij
Potrti in žalostni smo stali nedavno ob odprtem grobu daleč naokoli znanega domoljuba Janeza Stroja, p. d. Lipejevega očeta v Št. liju. Maja letos je še v Logi vesi z drugimi prosvetaši praznoval 50-let-nico prosvetnega društva. Veliko prezgodaj je za vedno odšel nad vse skrbi dobri oče in mož ter najboljši prijatelj. Poleg vseh drugih skrbi je bil navdušen čebelar in je z vso ljubeznijo negoval marljive in koristne žuželke. S svojimi izkušnjami je mnogo koristil drugim čebelarjem in tudi drugače se je prizadeval za dobrobit v okolici. Da bi bilo več takih, ki bi tako zelo poznali vrednoto čebelic!
V nagrobnem nagovoru je g. župnik s primernimi besedami orisal njegov značaj. Nato je spregovoril še zastopnik čebelarskega društva, s katerim je sodeloval in sta si medsebojno pomagala. Govornik je očrtal koristni pomen čebelarstva in lepi značaj človeka, ki se z njim ukvarja. Škoda le, da govornik svojega poslovilnega govora ni spregovoril v domačem jeziku, kar bi učinkovalo še vse bolj toplo. Med govorom pa je priplavala preko groba čebelica, kakor bi se tudi ona poslavljala.
Pokojni nam bo ostal v trajnem spominu, žalostni ženi, hčeram in sinovom pa naše srčno sožalje!
Na zadnji seji mestnega občinskega odbora so obravnavali vrsto koristnih vprašanj za mestno občino Borovlje, ki se deloma že uresničujejo odnosno so v načrtu za bližnjo bodočnost. Gradbeni referent je povedal, da bo cesta Struga-Kapla kmalu končana in izročena prometu. Kmalu bodo tudi končana cestna gradbena dela pred mestnim uradom in okoli cerkve. Gasilski dom so prekrili in vgradili nova velika vrata, v notranjosti pa so uredili odgovarjajoč prostor za šolanje. Za pospeševanje tujskega prometa so postavili na mestnem področju več novih klopi, ki naj služijo ugodnosti tujcem, pa tudi domačinom. V strokovni šoli so opremili nov učni prostor.
Prav tako napredujejo tudi vodovodna gradbena dela. Za izgraditev vodovodnega omrežja sta država in dežela prispevali znaten znesek, vendar bo v ta na-
men potrebnih kakih 8 milijonov šilingov. Omrežje obsega kraje Borovlje, Podljubelj, Podgoro, Goriče, Kožentavro, Resnico in Medborovnico. Računajo, da bodo gradbena dela tega obsežnega projekta končana v kakih štirih letih. Sodobno in okusno nameravajo izgraditi in komfortno opremiti tudi mestni kino, za kar znaša proračun 250.000 šilingov. Potreben denar imajo deloma že na razpolago. Nadalje nameravajo graditi južno od šole stanovanjsko hišo za šest družin ter internat za gojence strokovne šole.
Nedavno je bil sestanek interesentov za gradnjo prevozne poti preko Šajde, ki bi bila velikega pomena ne samo za, občini Sele in Bela, temveč tudi za Borovlje, Medborovnico, Šmarjeto v Rožu in Železno Kaplo. O tem zborovanju je poročal župan in dejal, da prebivalstvo željno pričakuje uresničitev tega projekta.
Pliberk
Na univerzi v Gradcu je promoviral za doktorja vsega zdravilstva Heinz Herbst, sin lekarnarja v Pliberku.
Sveče
Minuli teden v četrtek smo ob številni udeležbi žalnih gostov spremili Šimena Ferčnika, bivšega fužinskega delavca, k zadnjemu počitku. Pokojni Šimen je dosegel starost 75 let in je umrl po kratki mučni bolezni. Kako je bil spoštovan in priljubljen, je tudi pokazala številna udeležba pri pogrebnih svečanostih. Saj je bil pokojni tudi značaj, ki ni klonil, kadar je šlo za pravice našega življa na Koroškem. Zaradi tega je moral prestati tudi marsikatere neprilike. Leta 1909 je bil soustanovitelj slovenskega prosvetnega društva »Kočna« v Svečah, kjer je marljivo sodeloval in bil tudi predsednik. Tudi kot občinski odbornik se je odločno zavzemal za koristi svojega ljudstva ter je med
drugim ob obnovitvi šole v Svečah zahteval tudi dvojezični napis.
Ob odprtem grobu se je društvo oddolžilo pokojnemu s tem, da mu je poklonilo kot zadnji pozdrav lep venec. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter ter spregovoril besede zahvale za njegovo prizadevanje ter v imenu Zveze prav tako položil venec. Na domu in na pokopališču je pokojnemu Ši-menu Ferčniku zapel mešani zbor žalo-stinke v slovo. Naj si pokojni mirno spočije v domači zemlji, ki jo je toliko ljubil, ženi in bratu pa naše srčno sožalje!
Celovec
Gostilna »Salzburgerhof« v Lidmansky-gasse 43 v spretnih rokah
Obisk v imenovani gostilni napravi na gosta nedvomno najboljši vtis. Prenovljena notranjost gostinskih prostorov je okusna, lahko bi rekel simpatična. Z vsem komfortom je opremljena, toda neprisiljenim, in lepi lokali vzbujajo občutek prijetne domačnosti. Čeprav so oprema in tudi dekoracije zelo pestre, predstavlja vsa celota harmonično enoto. Dekorativna dela je izvedel akademični slikar M. Kos. Gostilničarska dvojica, A. in W. Gregorčič pa skrbita za telesni dobrobit številnih gostov, med temi tudi mnogih tujcev, zares prvovrstno. Pijače so odlično negovane in so na izbiro specialitete vseh vrst.
Posebnost obrata pa pomeni kuhinja s svojim precej rejenim kuharjem Karlom, ki si je prisvojil kuharsko umetnost v jugoslovanskih kuhinjah in je bil tudi znani kuhar v restavraciji „Šestica“ v Ljubljani. Na mah postreže gostom z iskanimi, na orientalski način pripravljenimi specialitetami, kakor z ražni-či, čevapčiči itd. Ta kuhinja predstavlja originalno balkansko kuhinjo z vsemi zaželje-nimi posebnostmi. Številni domači in tuji gostje se pohvalno izražajo in občudujejo poleg tega njegovo izvežbano in gostoljubno serviranje, kar je pripisati tudi dejstvu, da je bil nekdaj filmski igralec, med drugim tudi v folklorni „Dalmatinski svatbi". Kot končni poklic pa si je izbral kuharsko umetnost, kamor ga je vleklo in kjer se izkazuje kot zelo sposobna sila.
V gostilni so na razpolago tudi tujske sobe, kjer se lahko udobno prenočuje.
Meseca avgusta pa se bo vsakdo lahko tudi na velesejmu prepričal o izbornem obratu Gregorčičevega gostinstva, o specialitetah v jedači in pijači v njegovem lastnem paviljonu.
Loga
ves
Lepa gesta obmejnih organov
Karol Pivk iz Libuč se poleg drugega poklicnega dela ukvarja tudi s čebelarstvom. Letošnje prvo polletje je bilo za to vrsto živalic neugodno, vendar vestni čebelarji so posvečali potrebno skrb, da so jim ohranili obstanek. Zanimanje in ljubezen do te stroke čebelarjev ne zapusti in se tolažijo, če letos uspeh s čebelarstvom ni dober, bo pa prihodnje leto.
V poletju vozijo čebelarji svoje čebele na planine in tako je preskrbel svoje čebele z višinsko pašo na področju Pece tudi zgoraj imenovani čebelar. Nekega dne minulega tedna pa se je en panj odločil za pozen roj. Truma čebel z matico je zapustila svoje staro domovanje in zletela na prosto. Toda tisti hip so pričele padati dežne kaplje in tega čebele ne prenesejo ter se je ves roj skril v gošči in bržkone poiskal zaščito med gostim vejevjem. Tako je pač bilo, da čebelar roj ni našel in ga je smatral za izgubljenega. Toda drugi dan, ko je spet prisijalo sonce, so dekleta, ki so delala tik za državno mejo, ker čebelnjak se nahaja nedaleč tostran meje, naenkrat zaslišala brnenje v zraku. Zapazile so roj čebel, ki je prihitel preko meje na jugoslovansko stran in se je napotil naravnost k bližnjemu kmetu, ki ima tudi čebelnjak, kjer se je brez oklevanja naselil v praznem panju. Ta dogodek je zaznal libuški čebelar ter se je po-
Motorizirani Celovec
Po podatkih župana Grafa ob priložnosti pregleda nove beljaške ceste je motorizacija v Celovcu v zadnjem desetletju silno narasla. V sredini leta 1946 je bilo v Celovcu 547 osebnih avtomobilov, 352 tovornih avtomobilov, 8 prikolic, 15 vlažilnih strojev, 31 specialnih vozil, 1 omnibus, 263 motornih koles in 32 motornih koles s priklopnimi vozili. V zadnjem času je motorizacija v Celovcu skokoma narasla. Dne 30. junija letos je bilo registriranih 2327 osebnih avtomobilov, 962 tovornih avtomobilov, 345 prikolic, 122 vlažilnih strojev, 81 specialnih vozil, 16 omnibusov, 3254 motornih koles, med temi 1582 nad 125 ccm. Samo v zadnjem polletju je bilo v Celovcu na novo prijavljenih 706 motornih vozil.
dal k stražnici jugoslovanskih obmejnih organov in jim pojasnil, kaj se je primerilo. Obmejni organi so z zanimanjem poslušali o ubeglem roju ter so pokazali lepo in razveseljivo naklonjenost. Takoj se je eden napotil k dotičnemu kmetu in mu pojasnil, da se je oglasil lastnik roja ter da želi, da bi mu ga vrnili. In zares, zvečer, ko so bile čebele vse v panju doma, jih je kmet prinesel na mejo in vrnil lastniku. Ta je bil za iskreno vljudnost srčno hvaležen, veseli so bili tudi obmejni organi ter so mu želeli veliko uspeha pri čebelarstvu. Končno pa so dogodek proslavili še s tem, da so ga nekoliko popili.
Rote pri Pod gor j ah
Tragična prometna nesreča se je v noči minule nedebe primerila v Srejah pri Št. Jakobu v Rožu. Mladi kmet Tone Do-mevšek, sin zavedne slovenske družine p. d. Zwitterjeve na Rutah pri Podgorjah, se je peljal z motornim kolesom v smeri iz Reke v Podgorje. Na spremnem sedežu ga je spremil enaindvajsetletni pekar Ernst Plišek. Na ovinku pri Srejah je treščil z motorjem v hruško ob cesti. Sunek je bil tako silen, da je oba vrglo kakih šest metrov čez cestno brežino. Do-mevšek je utrpel prelom lobanje ter je obležal na mestu mrtev, sovozač pa je za-dobil pretres možganov. Ob tako bridkem udarcu velja težko prizadeti družini globoko sožalje vseh bližnjih in daljnjih znancev.
Le redko kdaj se oglasimo in to še po navadi kadar žalujemo po kom, ki smo ga izgubili iz naših vrst. Danes pa hočemo na kratko poročati O' veselem dogodku, ki smo ga proslavljali 13. julija tega leta.
Naš in prav zares naš, hočemo poudariti, Noltej Černič, ki ga poznajo v mnogih predelih na Koroškem, kjer prebivajo naši ljudje, je praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Ni čuda, da so se ta večer zbrali domači pevci na njegovem lepem domu ob obali jezera. Svojemu dolgoletnemu sopevcu so iz dna srca zapeli: »Zadoni mu...« In kaj kmalu se je pod njegovim krovom razvila sproščena prisrčna družabnost in pesem za pesmijo je donela v tiho noč čez jezersko< gladino. Vmes so bili vsi deležni dobre in gostoljubne postrežbe in šele v rani jutranji uri so se zvesti prijatelji razhajali.
Naš Noltej, v vseh naših organizacijah aktiven predstavnik našega življa med Dravo in jezerom, je dopolnil svoj 60. rojstni dan. K njegovemu jubileju ponavljamo že izraženo željo ter mu čestitamo in kličemo: »Na mnoga, mnoga leta!«
Komu uaj koristi kaj takega
Pod istim naslovom smo v eni izmed zadnjih številk na izrecno prošnjo objavili dopis iz Št. Jakoba v Rožu, kar je imelo za posledico, di so se v »Našem tedniku-Kroniki« oglasili »možje šentjakobske fare«, ki so smatrali za »svojo častno dolžnost, da v interesu fare in za obrambo časti« domačega župnika napadejo naš list in mu očitajo zlonamerno obrekovanje, sramotno denuneiranje in prostaško napadanje. Ker vemo, na katerem zeljniku so zrasle bujne fantazije polne cvetke, s katerimi se podpisani oz. natiskani možje borijo »za ugled Št. Jakoba v Rožu«, smatramo za nepotrebno, odgovarjati na strupeni napad. Povedali pa bi, da se je v zadnjih dneh zglasilo v našem uredništvu že več Šentjakobčanov, med njimi tudi zelo verni ljudje, ki so eden kot drugi izrazili mnenje, da dotič-ni dopis v Vestniku ni vseboval nobenega napada na župnika, marveč je stvarno slikal razmere v občini.
Poročajo nam, da so se s Tedinikovim pisanjem bavili tudi odborniki šentjakobskega prosvetnega društva, ki so posebno ostro zavrnili trditev o nedelavnosti društva. Zaskrbljene »može šentjakobske fare« vprašujejo, kdo drugi kot društvo je posredoval in nudil ljubiteljem slovenske prosvete nepozabna kulturna doživetja ob nastopih Maroltovega Akademskega pevskega zbora, Gobčevega Študentskega
pevskega zbora, Fantov na vasi, pevskega zbora CMD, folklorne skupine, Glasbene Matice, Gorenjskega kvarteta in drugih. In vse to naj bi bilo izraz nedelavnosti? Nadalje jih vprašujejo, če sta bili izraz nedelavnosti tudi mogočni uprizoritvi »Miklove Zale na zgodovinskih tleh«, kakršnih v zgodovini slovenskega kulturnega udejstvovanja na Koroškem še ne pomnimo. In gostovanja domačega društva z Miklovo Zalo v ljubljanski Operi, na Jesenicah in v Trstu? Dejstva govorijo dovolj jasno, kdor pa kljub temu zlonamerno govori o nedelavnem društvu, tisti pri tem gotovo ne more imeti poštenega namena.
Isto velja tudi za »Pomladni dan« Cirila Kosmača, ki si ga v Tedniku (kvalifikacijo si pišejo dotični sami s svojim po^ čet jem!) drznejo imenovati »moralno umazanijo«, medtem ko so mu v Jugoslaviji priznali najvišjo republiško in prvo državno nagrado. »Le čevlje naj sodi kopitar«, pa tudi kulturnih kritik ni lahko pisati, kakor tudi ni najbolj enostavna sodba o bolj ali manj »umazani družbi«, posebno, če ni vsakomur dano, da bi si s pomočjo drugih uredil najbolj moderno in z vsem komfortom opremljeno kopalnico. —
Tokrat poročajo iz Št. Jakoba o novi maši, ki jo je preteklo nedeljo imel pred poslopjem Narodne šole v Št. Petru do-
mačin Mihi Krištof. Na predvečer je bil pod starodavno vaško lipo v Št. Jakobu slovesni sprejem novomašnika in ne moremo razumeti, da župan ob tej priložnosti ni smatral za potrebno, da bi kot predstavnik pretežno slovenske občine poleg svojega nemškega nagovora spregovoril tudi v slovenskem jeziku. Mnenja smo, da imajo občani slovenske narodnosti vso pravico do tega, zato odločno zahtevajo, da bodo predstavniki občine tudi javno in v dejanjih priznavali enakopravnost obeh deželnih jezikov, kakor je zajamčena v državni pogodbi.
Glede primicije same pa se Šentjakob-čani sprašujejo, če je biio res potrebno, cerkveno manifestacijo izrabiti v necerkvene in neverske namene. Kajti kot kaj drugega ni mogoče smatrati slavnostne pridige, v kateri je hodiški župnik Kassl v obliki političnega zborovanja napadal in obsojal tisti del časopisja, ki razume svobodo tiska pač v svobodno-širokem smislu, ne pa v ozkosrčnem klerikalno-konservativnem duhu. Nekoliko čudno se je zdelo domačinom tudi dejstvo, da je bilo ob tej priložnosti po stari tradiciji mnogo streljanja in je igrala godba (dobili so jo celo' iz Št. Vida), medtem ko pri pranganjih nočejo več upoštevati starih navad in volje odnosno želj ljudstva. Očitno velja tudi tukaj dvojna mera.
T*R«G*0»V*OA
Lev Nikolajevič Tolstoj:
D»V*A
Neki trgovec je šel na pot in shranil vso železnino, ki jo je imel v svoji trgo-yini, pri nekem bogatem trgovcu. Ko se Je vrnil s poti, je prišel k njemu in ga Prosil, naj mu njegovo železnino vrne.
»S tvojo železnino se je pripetila nesreča.«
»Kakšna?«
»Shranil sem jo v klet. Tam so pa miši
Siromašni trgovec pa je odvrnil:
»Da, da, videl sem ga. Takoj ko sem se sinoči poslovil pri tebi, sem videl, kako je priletel jastreb, se spustil naravnost na tvojega sina, ga pograbil in ga odnesel.« Bogataš se je razjezil in srdito zakričal: »Da te le ni sram, da se mi tako posmehu ješ! Je mar sploh mogoče, da bi jastreb odnesel otroka?«
»Ne, ne posmehujem se ti. Prav nič ni čudno, da jastreb odnese otroka, če1 miši lahko pojedo toliko železa. Vse se zgodi, prijatelj moj...«
Tedaj pa je dejal bogataš:
»Niso miši pojedle tvojega železa, jaz sem ga prodal in povrnil ti bom dvojno.«
»Če je tako, tedaj tudi jastreb ni odnesel tvojega sina. Vrnil ti ga bom.«
UGANKE
Baba hodi v zelen log, ima zobe, a nima nog, kjer jih preveč skupaj raste, jih na tla podira hraste.
(*SvZ)
Pod zemljo rije pa ni krt.
Na vsakem koraku srečuje ga smrt.
(jepn^)

m podgane, ki so vso oglodale. Na svoje oči sem videl. Če ne veruješ, pojdi in poglej.«
»Siromašni trgovec je pač verjel in dodal:
»Ni potrebno, da bi hodil gledat. Tudi tako verjamem. Tudi sam vem, da miši vedno grizejo železo. Zdravo.«
In je šel.
_ Na ulici je pa videl, kako se bogatašev sinček igra. Pristopil je k njemu, ga pobožal, prijel za roko in ga peljal s sabo domov.
v Naslednjega dne je bogati trgovec sre-Cai revnega in mu povedal, kaka nesreča mu je pripetila s sinom, ki mu je izgi-n,L Na koncu ga je vprašal:
»Si ga morda kje videl ali kaj slišal o njem?«
Lena
Fran Milčinski:	V
Butalcem se je obetala dobra letina. Na njivi je stala turščica, mogočna je bila kakor hrastova gošča, na steblih so rumeneli storži, vsak storž je bil za dva. Zadovoljno so kimali Butalci: »Znamo pa, znamo!« In so modro dostavili: »Da nam le toča ne bi prišla nad koruzo ali medved! Ali pa skušnjava! Tudi skušnjava je grdo škodljiva stvar.«
Pa je bil vroč dan in je zapazil čuvaj: koruza se čudno giblje — zdaj v teh vrheh, zdaj v onih — nekaj se motovili v koruzi!
Stopil je in iskal može. — Možje so bistro gledali, majali so košate glave; župan pa je del: »Toča to ni, medved tudi ne; točo in medveda čutiš in vidiš druga-
koruzi
če. Nekaj pa je vendarle in nam lahko prinese ogromno škodo. Možje, kaj vam pravim — to je skušnjava! Ne vidiš, ne čutiš je, potem pa je prepozno. Čuvaj, nič ne odlašaj, odpri bukle, ki se jim pravi »Kolomon« in prični brati litanije!«
Čuvaj je pričel, vsi so mu odgovarjali.
Mimo je prišel popoten človek iz drugega kraia. Videl je in postal, postal je, poslušal m gledal. In ko je razumel, je z dlanjo udaril ob dlan in zakričal: »Hej, hej!« Pa je iz koruze švignil zajec in jo ubrisal proti gozdu.
Možje so zijali, petem so se zahvalili popotnemu človeku in so dejali: »Pošast! Kdo bi si mislil, da je za tako reč ,Hej, hej!’ boljši kakor našega čuvaja Kolomon!«
ŽABE
V luži na koncu vasi je živelo vse polno žab. Nekega dne je nastal v vasi požar. Slamnate strehe so bile v plamenih, črni oblaki dima so se vrtinčili pod nebo. Tedaj je majhna žaba začela obupno sklepati roke: »Moj bog! Moj bog!«
»Kaj vzdihuješ,« so spraševale druge žabe.
žena
»Mar ne vidite, vas gori!« je odgovorila.
»Kaj nam to mar?« so se čudile. »Sredi luže nam ogenj nič ne more.«
Prva žaba je razložila: »Kar počakajte! Brž bodo tu vaščani z vedri in vedricami, da bi gasili. In z vodo bodo tudi nas zajeli in gasili z nami. Zato jokam.«
»Prav imaš,« so potrdile ostale žabe in z njo vred zavekale: »Vzel nas bo vrag!«
Poslej žabe vedno tako kvakajo.
Na glavi čepi, ušesa varuje, kadar piha veter najhuje.
Ko pa sonce posije, se vsakdo1 odkrije.
Škarje imam, pa nisem krojač; ponočnjak sem, pa ne zapravljač; drugi pravijo: le naprej! jaz: le nazaj! Kdo sem, povej!
Nekaj denarja dam zanj, pogledam se vanj, pa mi pokaže obraz, kakršnega imam jaz.
(oppojSo)
Lev na stara leta
Lev, silni vladar gozdov, se je postaral. Moči so mu opešale in nekdanji neustrašeni junak je slaboten ječal v brlogu.
Ko so zapazili podložniki, kako njihov kralj kreha in boleha, so ga napadali vsi vprek. Konj prihrže in ga brcne s kopitom, volk ga besen ugrizne v stegno, vol mu zasadi roge v lakotnice. Ubogi lev vzdihuje in milo toži. Še rjuti ne more prav, tako ga je prevzela slabost. Naposled se vda v bridko usodo, mirno pričakuje svojega konca. A ko zagleda celo osla kako besno drvi proti njegovemu ležišču, otožno vzdihne: »Oj, to je res pre-bridko. Saj rad umrjem, toda trpeti oslovske udarce, se pravi dvakrat umreti!«
Bila je neka lena žena. Mož jo je prosil za srajco, da bi se preoblekel, a mu je ni dala. — »Tako torej, žena, nočeš mi dati srajce, da bi se preoblekel?« ji je rekel mož, »uši me bodo pojedle!« — »Oh, kako naj ti dam srajco, mož, ko pa ni-fnam srajce niti za tebe niti za sebe,« mu je odgovorila. »Joj, žena, zakaj nimaš?« )° je vprašal mož. »Kakor imajo vse druge žene, tako moraš imeti tudi ti!« — »Pojdi no, mož, pojdi,« mu je odvrnila žena, »zakaj si tak bedak? Joj, kdaj Pa imam čas, da bi tkala platno in ga be-
lila ter ti šivala srajce? Saj ne vem, kateri dan naj delam. Vsak dan imam delo: v ponedeljek si mesim postno zeljno pogačo, v torek potolek, v sredo bomo vezali za gredo, četrtek je nevrtek, v petek si umivam glavo, v soboto grem na semenj, v nedeljo pa sedim pri vratih. Gospodar, to so dnevi tedna, zdaj pa mi povej, kateri dan naj ti tkem plat no, da bi ti naredila srajco, ko pa nimam nobenega prostega dne; če hočeš ali nočeš, boš hodil brez srajce.«
I. Krilov:	V O I k 1
Da volk je lakomen, drži: ko žre in plen požira, kosti nič ne izbira.
Zato se mu nekoč nevarna stvar zgodi: s kositjo se skoraj je zadavil.
Ni zmogel sape ne za vzdih ne krik; adijo lepi svet, si misli volk-krvnik.
Na srečo se žerjav je tam pojavil.
Nekako z znaki volk ga zvati je začel in prosil, naj bi ga otel.
Žerjav globoko vtaknil
l žerjav
je volku v žrelo kljun in stežka mu izmaknil
iz grla kost, proseč, pač naj ga nagradi. »Norčuješ se!« volk podli zarenči. »Plačilo? lej ga no — dobrota je zmerom pač sirota!
To, da svoj1 dolgi kljun in trapasto glavo si celo iz žrela vzel, to tebi kar tako! Prijatelj moj, izgini,
in glej, da se nikdar ne kažeš mi v bližini!«

Ivan Potrč:
NA KMETIH
>111»
v Druge krati, ko ne bi bilo' prepira in finskega joka, a tudi ne tega zapovedujočega Rudlovega glasu, ki se je znenada od nekod vzel in je hotel zdaj vse po svo-J1 glavi napraviti, druge krati, ko ne bi bilo teh in takih vpraševanj; bi mirno po-Vedal, da pojdem, da sva se že z materjo ^ako ali tako dogovorila, in nazadnje bi tjhko tudi povedal, da bom odšel zavoljo j*trafele; napravil bi se kratkomalo po JLudlovi pameti, Toplečka mi je lahko bi-a navsezadnje deveta skrb. Ali vse to —
sem čutil vedno huje — se ob takem 111 po takem kmetovem {»vpraševanju ni oaoglo več zgoditi. Vedno bolj sem čutil stol pod sabo, v glavi pa nekakšna trmo, p1 sc za, nič na svetu ne premaknem s sto-Ja, zdaj že ne. Čutil sem, kako je kmet ?apičil oči vame, kako me je gledal, kako Je čakal, kaj bom povedal, ali bom pokimal in ali se bo zgodilo po njegovem, za-tem pa sem na vratih kamre zagledal Tuniko, za njo pa glavi obeh Rudlovih
dekline.
Segel sem po litru in si znova natočil;
preden pa sem izpil in lahko kaj povedal, se je kolo samo zasukalo — obrnila ga je za ta večer Toplečka. Dvignila se je, nisem je še videl takšne, s tako divjim in pisanim pogledom, tako napeto zravnana, da ji je trebuh kar zaplal, ko je tudi ona ta večer svoje povedala.
»Tako zdaj, tako?« je začela. »Počakaj, da vama bom jaz svoje rekla. Misli si ti, kar hočeš, tudi da sem zato na svetu, da bodoi vedno drugi z mano opletali. Vem, za kakšno me imate, za noro — pa saj sem tudi bila; drugače se ne bi pustila prignati na ta prekleti breg, toda do konca življenja ne mislim biti več nora. Zato, zato bom živela poslej tako, kakor bo meni gčdilo; tisti bodo pri hiši, s katerimi si bom lahko na kmetiji pomagala.«
Mislila je name; pogrelo me je in hladno spreletelo — tudi če bi hotel, poslej ne bi več mogel vstati s stola, preveč je bilo.
»Komur pa ni kaj prav, lahko gre.« Malo je počakala, zatem pa povedala do kraja. »Tudi vas nobenega nisem klicala na posvet,« — to je letelo na Rudla in na sestrano — »nikar se ne bojta, da ne bi znala pojesti, kar si bom pripravila.«
To je rekla, odšla prek izbe in sedla na ogal pri peči, tako da je imela celo izbo na očeh. Prekrižala je roke in zdaj — to se je videla — samo še čakala, da še žlah-ta svoje stori; njej ni bilo potrebno ni-
kamor v noč, bila je pod svojo streho; lahko da se je prvič, odkar je prišla pod njo, tega do kraja zavedala. Kazalo je, da jo je žlahta razumela.
To pa še ni bilo vse, ženska je še nekaj povprašala.
»Kaj pa Gečevka? Ali se ne bo v drugo možila?«
Nastala je tihoča, ki pa je terjala odgovor. Toplečka je gledala po izbi, drugega za drugim prebadala z očmi — in čakala.
»Da, ona se bo,« — Rudi je komaj komaj spravil iz sebe — »zavoljo maličkih otrok.«
»Tak jaz pa naj samo še na grob čakam? Kaj?«
Znova je vse, drugega za drugim prebodla in čakala.
Prvo je pognalo pokonci sestrano.
»Tak saj, resnica je, nismo se motili! Saj, to si ti, samo ti si lahko takšna, grozna! Rudi, kaj še sediš in čakaš? Gremo!«
Kaj je resnica in zakaj se niso motili — gotovo se je vse to tikalo žlahte — tega sestrana ni povedala. V izbo sta prišli obe njeni deklinci in sestrana znenada ni mogla vsega do kraja povedati. Tudi Rudi je vstal, bil pa je takšen, ko da bi mu Toplečka vse veselje pobrala: znenada ni nič več vpraševal, poiskal je klobuk, nekaj preklel, zatem pa rekel:
»Kaj takega pod domačo streho ... ? Zefa, se bomo že še pomenili! Lahko noč.«
Toplečka ni na to nič rekla. Toda zunaj je začela znenada vpiti Hana. Ko neumna je začela vpiti, naj jo botrica, sestrana, za božjo voljo počakajo, da pojde z njimi in da nima več kaj iskati doma.
»Uh, takšna mati! Kaj sva dočakali, me ubogi siroti...?«
Pritekla je v hišo po Tuniko, ali Tunika ni hotela nikamor, samo zajokala je.
»Pojdite, vsi pojdite!« nas je gonila znenada Toplečka, ne da bi se kam premaknila s svojega ogla.
Odneslo me je iz izbe. V prikletu sem slišal še zadnje Hanikine kletvice, ko je odhajala skozi ograd za Rudlovimi, zatem pa sem začutil nekoga za sabo. Ozrl sem se in zagledal Tuniko. Brisala si je oči, potem me je vprašala:
»Južek, saj ne pojdeš? Prosim te,« je poporosila, »nikar ne hodi! Tako me je strah ...«
Stala je vsa nesrečna pred mano, takšna, kakršne nisem še nikoli videl; in še danes ne vem, kaj mi je branilo, da je nisem prijel in si jo stisnil nase. Tako bi se lahko to noč vse drugače obrnilo, kakor se potem je. A nekaj mi je branilo. Vsa je drgetala, oči so se ji nemirno svetile, sam strah in sama prošnja jih je bila. Ali sem se bal Toplečke v izbi za pečjo, ali pa sem mislil, da je žalosten dan, pa bi ne bilo prav,
ZA GOSPODINJO IN DOM
Tudi kleti je treba čistiti
Brez kleti ne more shajati nobeno kmečke gospodarstvo, pa tudi navadno mestno ali podeželsko stanovanje je pomanjkljivo, če nima vsaj nekoliko kleti. Kleti so shrambe s kolikor mogoče enakomerno toplino skozi vse leto: pozimi tople ali vsaj zavarovane pred zmrzovanjem, poleti pa kar mogoče hladne.
Klet je shramba, ni delovni prostor. Vanjo pridemo le takrat, kadar kaj shranjujemo, ali kadar pridemo po stvari, ki so v kleti shranjene. Metle in smetišnice takrat navadno nimamo s seboj in tudi mudi se nam. Zato kleti malokje sproti čistijo, pospravljajo in zračijo.
Zdajle na poletje so kleti skoraj prazne, lanskega sadja je že zdavnaj zmanjkalo, krompir smo posadili, na kislo zelje smo pozabili, ker je solate dovolj, in tudi na ostanke raznih žimnic. Marsikje so tudi že poslednji sod postavili na glavo. Zdaj v kleti nimamo kaj iskati...
Ali res ne? Prav nasprotno! Zdajle poleti si moramo vzeti čas, da vsaj enkrat v letu tudi klet temeljito počistimo. Res je to umazano in neprijetno delo — a potrebno! O tem se bomo prepričali, ko ga bomo opravili.
Najprej bomo odstranili vse ostanke živil, ki smo jih lani shranili, a jih nismo porabili. Iz kadi za zelje zaudarja, ker smo ostanek zelja ali repe pustili v njej. Iz zaboja raste lanska redkvica ali korenjček. Na policah je še nekaj gnilih jabolk. Vse to in še marsikaj sodi na gnoj ali na kompostni kup ali kamor koli — le v klet gotovo ne več! Tudi med krompirjem je mnogo nagnitega, posušenega in neuporabnega drobiža. Preberimo ga in potrgajmo pri tem tudi cime gomoljem, ki jih bomo
shranili še za naprej. Gospodinje naj skrbno pregledajo tudi lani vkuhano in konservira-no sadje v kozarcih, marsikaj bo treba zavreči in posodo očistiti.
V kleti zaudarja po trohnobi. Saj ni čudno: polna je gajbic in zabojev, polic in ogrodij, kar vse začenja v vlažnem zraku trohneti. Znesimo vse to ven, najprej na sonce, da se presuši, nato pa shranimo čez poletje na podstrešju ali kjer koli na suhem.
Ven iz kleti, na zrak spravimo tudi vso prazno posodo. Kadi od zelja in repe najprej izplaknimo in očistimo ostankov, ki so se prijeli na steno, nato jih oribajmo s sodno vodo, prav tako tudi vse deske, stiskalnice in kamenje, ki jih uporabljamo pri obtežitvi kadi. Enako je potrebna temeljitega očiščenja posoda, ki jo uporabljamo v kleteh za pijačo: morda smo pozabili kakšen sod umiti, ko je nehalo teči iz njega? Droži so se prisušile in bomo imeli dosti dela, da bomo sod temeljito oprali. Treba bo naliti vanj vode in pustiti nekaj časa, da se nesnaga odmoči in šele nato ga umijemo. Tudi vse druge priprave dobro umijemo in osušimo, prav tako tudi umite sode in kadi pustimo toliko časa zunaj, da se bodo zares dobro osušili. Šele potem smemo spraviti sode nazaj v klet, jih tam požvepla-mo in zabijemo, a odprto posodo raje shranimo zunaj v suhem prostoru do jeseni, ko jo bomo spet potrebovali.
Ko smo klet izpraznili vsega razen zabojev s prebranim krompirjem in sodov, v katerih je še mokrota, vzamemo metlo v roke in temeljito ometimo strop, stene in pod. Lep kup smeti in nesnage bomo nametli skupaj! Našli bomo pri tem tudi kakšno podganje gnezdo in
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Neprijetne posledice preobčutljivosti organizma
Preobčutljivost organizma za različne snovi imenujemo tudi alergija. Vedeti moramo, da skoraj ni snovi, proti katerim človek ne bi mogel postati preveč občutljiv. So pa tudi snovi, ki pogosteje povzročajo preobčutljivost, kakor na primer razne dišave in zdravila, dalje raki, jagode, razne vrste sira in jajca. Posledice so lahko zelo različne: koprivnica ali urti-karija, astma, neke vrste migrena in druge.
Pri alergičnih pojavih je značilno tudi to, da lahko že najmanjša količina snovi, za katero smo preobčutljivi, povzroči take pojave. Niti ni treba, da te snovi pojemo, marveč lahko tudi zadostuje, če jih namažemo samo na kožo, da pridemo v stik z njimi, da njihov vonj samo vdihamo. Na koži obraza in telesa lahko nastanejo alergični pojavi na dva načina:
Koža lahko postane preobčutljiva zato, ker je prišla s hrano ali zdravili v organizem snOv, za katero smo preobčutljivi. Če so ti pojavi močnejši, če trajajo dalje
morda tudi luknjo, od koder prihajajo podgane v klet. Seveda jih bomo zalili s cementom, podganam pa nastavili past in strupa, če ima klet okna, jih bomo odprli, šipe umili, na novo ustavili ubite, morda prebarvali tudi okovje in les. Če ima pa klet samo lino namesto oken, vsaj to odmašimo, da se bo klet lahko zračila. Tudi kletna vrata so morda potrebna popravila ali vsaj ključavnice. Popravimo jih sedaj, ko ni škode, če je klet kakšen dan odprta. Popravimo sedajle poleti, ko je dovolj svetlo, tudi električno napeljavo v kleti, če je kaj pokvarjena. Če klet nima odtoka za vodo, napravimo ga, če je le mogoče.
Pravočasno poskrbimo tudi za popravilo ali izmenjavo gajbic in zabojčkov, kletnih ogrodij in polic, ki so trhle in ne bodo več za rabo. Kar je pa še dobrega, shranimo do jeseni na suhem.
In če je treba v kak sod ali kad vstaviti novo dogo ali dno, ne odlašajmo do jeseni, ko bi posodo že potrebovali!
Ob suhih, posebno pa ob vetrovnih dneh, puščajmo poleti kletna okna in vrata odprta, da se bodo kleti tudi same dobro presušile. Prav tako vse kleti za živila čez poletje tudi prebelimo, da bo prihodnjo zimo ostala hrana v njih zdrava, da ne bo gnila in plesnela.
T. B.
časa in če so pogostejši, tedaj se je treba preči, da se ponove.
obrniti na zdravnika, ki bo ugotovil, za katero snov smo preobčutljivi, da se je bomo ogibali. Alergična obolenja lahko v glavnem preprečimo, če se pravočasno obrnemo na zdravnika, brž ko nastanejo spremembe, tudi če so na videz nepomembne.
Drugi način je neposredni vpliv snovi, za katere smo preobčutljivi, na kožo obraza ali telesa. Pri tem često zadostuje, da se umijemo z milom ali namažemo s kremo, da uporabimo barvo za lase ali kako dišavo itd. Znova je treba poudariti, da je lahko človek v začetku preobčutljiv samo za določeno snov, pozneje pa lahko postane preobčutljiv tudi za snov, ki jo je prej dolga leta in neštetokrat uporabljal. Tudi v tem primeru lahko nastane obolenje na različne načine, bodisi v obliki sprememb na koži, glavobola, naduhe, motenj v prebavilih in podobno.
Naj bo že kakor koli, zmeraj je priporočljivo zateči se k zdravniku, ki te pojave navadno kaj hitro odstrani, potem pa tudi ugotovi vzrok in po možnosti pre-
it prozorni obleki rabimo primerno perilo!
Čas da hodimo samo v lahkih poletnih oblačilih, je tu.
Marsikatera od žen in deklet ima za poletne mesece prav tanko svileno obleko ali bluzo iz prozornega blaga. S tako obleko ste zelo zadovoljne, ker je za vroče poletne dni zelo prikladna, hladna in je končno tudi lepa. Toda, ste že kdaj na cesti opazovali dekleta, kako neprijetno je gledati skozi prozorno obleko ali bluzo neurejeno spodnje perilo, prekratko kom-binežo, ob straneh raztegnjeno, morda celo ne ravno lepo oprano in slabo zlikano ali celo raztrgano. In kar je najhujše, na ramenih se križa cel ducat naramnic, ki silijo vsaka v svojo stran. Ste že razmišljale o tem, da je treba pod prozorno obleko ali bluzo nositi kar se da lepo perilo?
V takem primeru je namreč perilo sestavni del obleke. Ako si hkrati z nabavo prozorne obleke ne morete nabaviti tudi ustrezajočega lepega perila, potem je bolje, da si kupite kaj manj zahtevnega. Skušajte imeti vsaj tisto perilo, ki ga imate, kolikor toliko v redu, da ne boste videti v prozorni obleki z neurejenim perilom do skrajnosti zanemarjene. Za pod prozorne obleke je najbolje nositi preprosto, toda čedno sešito perilo, v barvi pa mora seveda ustrezati obleki. Nikakor pa ni priporočljivo perilo iz trikoja, ker le-to nerado obdrži prvotno obliko.
Zdravilne rastline
Rozga
Rozgo imenujemo tudi tre-buhovka, zlatni-ca, zlata palica, poganska trava, latinsko Solida-go virgo aurea in nemško Goldrute.
Rastlina je 20 do 100 cm visoka in spada v družino košaric. Ima poševno, grčavo, kratko, z mnogimi, nitastimi koreninami poraslo, vztrajno koreniko in okroglo progasto zgoraj navadno kratko-dlakavo, spodaj škrlatnordečo, rjavo ali vijoličasto steblo, ki se latasto razrašča. Goli ali le malo dlakavi listi so premenjal-ni, napiljeni, spodnji suličasto-podolgovati, zgornji sedeči in celorobi. Rumeni cveti tvorijo prijetno dišeče koške, ki se združujejo v ovršno, grozdasto ali latasto razcvet j e.
Rozga, ki cvete od julija do oktobra, raste po sončnih, peščenih krajih, po suhih gorskih pašnikih in redkih gozdovih. Nabiramo vso rastlino takrat, ko cvete.
Ker vsebuje saponin, vpliva zlasti na izločanje seča, zato jo uporabljamo predvsem pri obolenju ledvic in mehurja (tudi pri kamnih). Prav tako pa tudi pri oparnosti, vodenici, rumenici, revmi in protinu. V domačem zdravilstvu priporočajo rozgo še pri driski, katarju pljuč in sapnika, pri kašlju in skrofulozi.
Za zdravilo pripravljamo čaj (10 gr posušene rastline na skodelico vode), ki ga dajemo bolniku po 2 do 3 skodelice na dan. Zunanje rabimo vodo, v kateri smo kuhali rozgo, za grgranje pri vnetju in obolenju ust in, grla, pa tudi za umivanje ran, spuščajev, čirov in oteklin. Sveže liste, ki smo jih zmečkali, polagamo na gnojne rane in čire. Krvaveče rane in rane, ki se nerade celijo, potresamo s praškom iz posušene rozge.
*
Stanje nas bolj utruja kot hoja. Kajti, ko hodimo, vsaka noga počiva nekaj časa, če pa stojimo, ne počiva nobena. Zato je stanje in čakanje utrudljivo in dela človeka nestrpnega in nervoznega.
če bi se je dotaknil. Tako je potem bilo vse, kar sem storil, to, da sem bolj izjecljal ko povedal:
»Le pojdi spat, Tunika, ne grem, nocoj gotovo še ne. Kaj se toliko bojiš, Tunika?«
Videl sem, kako je vsa hvaležna stala pred mano, znenada pa me naglo prijela za roko, mi jo stisnila, obenem pa se tudi že obrnila in odhitela v kuhinjo, po stopnicah — v hiško.
Odšel sem v zadnjo hiško, a preden sem se začel razpravljati, odtvezoval sem si predpasnik, me je Zefa poklicala glasno, da se je lahko slišalo po vsem hramu, tudi do Tunike ali do zgornje hiške.
»Južek, pridi, pa si še vzemi, saj nisi nič večerjal, še pijače nisi spil!«
Oglasil sem se, v resnici me je žejalo, in odšel. Spil sem, a ko mi je rekla, naj sedem, sem, tudi sčdel. Tako sem začel še enkrat pobirati ostanke z mize, lakota se je oglasila sama od sebe. In čeprav sem sedel s hrbtom proti peči in proti vratom, sem vedel za vse, za vsako reč, kar je delala in kar je še postorila. Odšla je pred prildetni prag, se čez čas vrnila, zapahnila in zaklenila vrata, odšla v kuhinjo, poklicala Tuniko, če spi; zatem je prišla v izbo, sedla na klop pri mizi, si nalila in izpila kozarec in tudi mene silila; zatem je odšla k peči in sem začutil, kako se je začela za mojim hrbtom razpravljati. Slišal sem, kako je sedla in se sezula. Poteg-
nila je črno židano ruto z glave in jo zložila, potegnila je črno krilo s sebe — slišal sem, kako se je prestopila — slekla je rokavce — slišal sem, kako se je pretegnila in odšla k postelji, jo odgrnila, kako je znova vse zložila, zatem pa z vzdihom legla.
Vstal sem in krenil proti vratom, ne da bi se ozrl po njej in po postelji.
»Jezus, Južek, strah me bo,« sem zaslišal za sabo.
Ustavil sem se, se za trenutek spomnil na Tuniko, a me je spomin še tisti trenutek minil, ko da bi ga po nagli vodi odneslo. Potem sem slišal:
»Kaj če bi si v izbi postlal — pri peči... ?«
Pogrknil sem in odšel.
Znova sem slišal, bil sem v hiški, da je vstala, in zatem, kako mi je pripravljala ležišče pri peči.
Dolgo sem sedel na svoji postelji, potem pa sem se dvignil — zdaj je Tunika gotovo že spala — in odšel čez priklet. V izbi je luč še gorela. Ugasnil sem jo, a ko sem se napotil proti peči, proti ležišču, ki me je čakalo, sem zaslišal, kako je zašu-melo ličje pod žensko, zaslišal sem vzdih, zatem besedo, ki me je poklicala.
»Južek!«
Bil je glas, nestrpen in kakor prošnja, domala ko zapoved.
In znova so se začele noči; v njih ni bilo časa za pokojnikov spomin — ne za misel na Tuniko.
VII
Tako se je potem zgodilo, da nisem odšel domov, na Hedlovo, in da sem ostal na Toplekovem, pri Toplečkah, se pravi — pri Toplečki, pri Zefi — pri stari. Za Hano, ki je tako znenada zbežala od hrama, je vse kazalo, da se tako kmalu ne bo vrnila; kajti kak teden po pobegu, ko bi si lahko premislila in se izkujala, je poslala eno Rudlovih po neke glavnike in po predpasnike, po zimske rute in po vsakdanšnjo obleko in obuvalo. Tunika se je jokala, a je vse poiskala in dala sestram, Toplečka p»a je, ko se je vrnila od maš, najprej vse spreklela, sklapouškala Tuniko, ker je dala obleko, čez kak dan pa je sklenila in rekla:
»Ali to povem, v hramu se mi naj nikar več ne prikaže!«
To je bilo povedano zame in za Tuniko, a tudi za vse one, ki so prihajali k hramu in začenjali pomenek zavoljo Hane ali zavoljo dpravke.
»Bomo že zmogli, naj nikogar ne skrbi! Sem zmogla dozdaj, ko sem imela še z njim skrbi, p>a bom še nadalje. Kakšna sreča, da nam Južek pomaga, oh-jezus!«
»Kar obdrži ga!« je rekel kdo, ki ni nič
vedel, kako je med nama, ona pa je odvrnila:
»Saj bi, če bi ga le mogla. Mladi pjebi so mladi pjebi...«
»Uh, kaj bi to!« so jo zavračali ljudje. »Dve hčeri imaš, katera mu bo že po volji.«
»Eh,« je vzdihnila Toplečka, ko da ji ni prav, da govore o hčerah, in povedala, zakaj ne. »To je še vse premladč.«
In boter ali kdo že je odgovoril:
»Bosta že zrasli, čez noč ti bosta čez glavo, boš videla, p>a še kmalu, ha-ha-ha!«
In boter, ali kdo je bil, si ni mogel kaj, da se ne bi naglas in pomenljivo mežika-je zasmejal.
»No, bom že še videla!«
Toplečka je končala na kratko, kolikor je najbolj mogla.
Očitno si videl, da ji ni bilo nič kaj p*> volji, ko so govorili, kako naj hčere mo-ži. Tudi ljudem se je začelo vse tako dozdevati, kajti sam sem slišal, kako se fC Murkec pri Ploju režal in razpredal o Toplečki.
»Saprament, baba, kako se ti je nesla od maše! Kar razganja jo rdečica. Ta Hana ni p»rav storila, da je šla od hrama, stara se ji bo odedila, pia bo dekle imel° zlodeja. Joj, kako je deklinca nora, kako se ji bo otepalo.«
(Se nadaljuje)
julij 1955		NAPREDNIH GOSPODARJEV
		UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Da ho lihoogrščica tudi ves uspela
»Strniščna krmna rastlina bodočnosti« imenujejo strokovnjaki in praktiki liho-ogrščico (Lihoraps), ki so jo pričeli v minulem poletju sejati v večji meri. In upravičen je ta naziv za to rastlino. Saj je zaenkrat lihoogrščica edina rastlina, ki nam daje najcenejšo zeleno krmo, ko je na polju že —5° mraza in ko so že vse ostale rastline pomrznile. Tudi če drži mraz skozi več dni, na lihoogrščici ne bo nobene škode. Čim bo postalo nekoliko toplejše, bo nadaljevala rast. Druga njena dobra lastnost je, da hitro raste in da že v 2 V2 mesecih — torej okoli Vseh svetih, če smo jo sejali sredi avgusta — doseže višino 60 — 70 cm s tako obilnim listjem, kakor nobena druga strniščna rastlina. Tudi 516 q zelenja po hektarju so z lihoogrščica po 2 V2 mesecih že dosegli. Tretja njena dobra lastnost je, da so z ozirom na pridelek izdatki za seme in gnojila najnižji. Semena potrebujemo pri ročni in strojni setvi v razdalji 25 cm 6 —10 kg po hektarju, kilogram semena pa stane 22 šil. Če izdatek za gnojila (ca. 500 kg superfosfata, 250 kg kalijeve soli in 300 kg nitramoncala) vrednotimo s ca. 700 šib, nas stanejo seme in gnojila 820 do 920 šil. Za vsako drugo mešanico so izdatki za seme in gnojila večji, pridelek in njegova časovna vrednost pa slabši.
Te velike prednosti navdušujejo tudi naše kmetovalce za lihoogrščico. Da bi pa pri nas dosegli s to rastlino zgornje uspehe, upoštevajmo naslednje izkušnje lanskega leta:
1.	Lihcogrščice ne sejmo prezgodaj, pa tudi ne prepozno. Pravi čas setve je med 15. in 25. avgustom. Ob prezgodnji setvi poženejo rastline v cvet, pri čemer olesenijo in zgubijo na užitno-
sti in beljakovinah. Septembrska setev je bila v vseh primerih brezuspešna.
2.	Ne sejmo lihoogrščice pregosto. Nikakor ne več kot 10 kg. Pregosta setev zavira razvoj rastlin in posevek ne da pridelka, ki ga pričakujemo.
3.	Za lihoogrščico moramo zemljo dobro pripraviti. Zemljo dobro pripravimo; ne sejmo, dokler so še kepe na njivi in dokler se zemlja ni vlegla. Na brazdo
dajmo umetna gnojila in jih zabranaj-mo. Ne štedimo z dušikom; takoj ob setvi dajmo prvo polovico dušika, drugo polovico pa štirinajst dni po setvi. Po setvi, čim so rastline že za ped visoke, branajmo z mrežno brano.
Kdor bo lihoogrščici tako stregel, tega ne bo razočarala. Živina pa se bo veselila, ko bo v novembru in tudi še v decembru imela zeleno krmo, po kateri bo dala obilo mleka.	Miha pod goro
Kaj slane škropljenje proti krompirjev ca?
Letošnja množična razširitev krompir-jevca po naših krajih zahteva, da ga prične vsak kmetovalec zatirati s škropljenjem krompirišča, čim se je na njem pojavil. Škropljenje pa stane denar. Treba je kupiti škropila. Ker nima vsakdo svoje škropilnice, je treba v stroške škropljenja vračunati tudi najemnino za škropilnico in praviloma tudi delo škropljenja. Letos nikakor ni odveč, da si ogledamo stroške
škropljenja krompirišč. Nasprotno je to zelo potrebno, ker nimamo ne pravega pojma o ceni škropil, niti ne o stroških, ki jih škropljenje s tem ali onim škropi-lom povzroča. V naslednjem pregledu vidimo na eni strani imena škropil, na drugi pa stroške, ki jih po listu »Der Pflan-zenarzt« povzroča škropljenje 1 ha krom-
•	• V V
pirisca:
ime in količina,	vprežna škropilnica
potrebna za 1 ha	poljska	motoma
Kalkarseniat, 6 kg	82.—	80,—
Hostatox-Spritzpulver, 1.50 kg	105.—	103.—
Inexit Suspension, 1.20 kg	106.—	103.—
Hortex Spritzpulver, 1.30 kg	107,—	105.—
Gammalo-neu, 130 kg	107,—	105.—
Gammarol-Spritzpulver, 0.95 kg	107.—	105.—
Toxaphen	„	1.50 kg	109,—	107.—
Aktuan	„	1.50 kg	110.—	108.—
Arkotine DB, 1.80 kg	114.—	112.—
Arcomuls, 1.80 kg	114.—	112.—
Gesarol-Gamma Spritzpulver, 1.20 kg	114.—	112.—
Inexit 53 Suspensionspulver, 150 kg	117.—	115.—
Inzektizid Asi d, 0.60 kg	118.—	116.—
CBHo-Spritz-Suspension, 160 kg	123.—	121.—
šlleksandrinska detelja bet strniščni posevek
Za žitom sejemo z uspehom tudi še akksandrinsko deteljo. Sicer nam ne bo hala treh odkosov, temveč verjetno samo ^nega s ca. 150 q zelenja na hektar. V juliju sejano aleksandrinko bomo lahko kosili že v drugi polovici septembra. Na hektar je sejemo ca. 30 kg in ji pognojimo s superfosfatom in kalijevo soljo.
Vzemimo, da moramo škropiti trikrat na leto, ker moramo računati s tremi generacijami hrošča v enem letu. Potemtakem nas po tem pregledu stane škropljenje 1 ha na leto 240 — 369 šil. To predstavlja 480 — 738 kg krompirja (če računamo krompir po 50 grošev kilo) ali 2 do 4 °/o pridelka. Ne pozabimo, da nam
krompirjevec lahko uniči 50, pa tudi 80 %> pridelka.
Ta primerjava kaže, da škropljenje nikakor ni tako draga stvar, kakor si jo včasih predstavljamo in da je škoda po krompirjevo! lahko mnogo, mnogo večja.
Zato kupujmo škropilnice in sicer v soseščini, da bomo res lahko ob pravem času škropili.
Iz leta v leto boljše gnojenje .
Kak c preženemo krta ?
Ali je krt koristen ali škodljiv, se nam ni treba prepirati. Kljub njegovi koristnosti pa krta na vrtu nimamo radi. Krta najbolj uspešno preganjamo, če v njegove rove potlačimo v petrolej namočene cunje ali če nasujemo v luknje karbida (podobno, kakor pri zatiranju voluharja). Krt se izogiba zemlje in rovov, kjer smrdi karbid ali petrolej.
Iz mesečnega poročila avstrijskega inštituta za raziskovanje gospodarskega razvoja za mesec marec posnemamo, da je kmetijstvo v času od 1. julija do 1. marca v zadnjih letih pokupilo v tonah:
1950/51 1953/54 1954/55 dušičnih gnojil	57.500	55.300	73.200
fosfornih gnojil	102.100	174.100	184.200
kalijevih gnojil	20.000	55.000	80.100
S tem, da avstrijsko kmetijstvo poseduje 3,134.600 ha njivske, travniške in pašniške površine ter sadovnjakov in vinogradov, zna-
$lli se bodo antibiotiki uveljavili?
Vse do danes so se naši strokovnjaki, med njimi tudi eden prvih avstrijskih veščakov na polju krmilne vede in tehnike, inženir Hornich, izražali dokaj dvomljivo glede uporabnosti antibiotikov za Pokladanje domačim živalim.
Antibiotiki so, kakor nam je več ali manj znano, snovi, katere proizvajajo razne plesni in od katerih je tudi v našem zdravstvu najbolj poznan antibiotik — Penicilin. Antibiotiki uničujejo namreč razne škodljive, predvsem bolezenske bakterije v telesu. Nas naravno predvsem zanimajo antibiotiki, ki uničujejo škodljive glivice v prebavnem traku, v črevesju domačih živali.
Nedavno je zborovala delovna zveza avstrijskih prašičerejskih društev in predvsem na podlagi preizkušenj prašičerejske Poizkusne postaje v Schwechatu določno Ugotovila:
Antibiotiki skrajšujejo pri svinjah pi-tovno dobo za 14 dni in povečujejo izkoriščanje krme za 10 odstotkov. To dejstvo smatrajo v Avstriji posebno važno zaradi tega, ker je država močno navezana na Uvoz krmil.
Posebno dobro so se obnesli antibiotiki Pri zahirancih. Zahirani pujski dosegajo * dodajanjem antibiotikov skoraj v vseh Primerih isto razvojno stopnjo kot pujski, ki so bili pri porodu normalno razviti in zdravi, ter so tudi zahirani postali še pra-v»časno godni za zakol. S tem je mogoče
ohraniti narodnemu gospodarstvu velike vrednote.
Z uporabo antibiotikov pri krmljenju proizvedeno meso je zelo mladostno in rastno. Kakršnih koli zlih posledic za človeško zdravje z uporabo tega dodatnega krmnega sredstva v nobenem primeru ni bilo ugotoviti, ker se pač pri krmljenju uporabljajo znatno manjše količine antibiotikov kot v medicini.
Antibiotike je mogoče z uspehom uporabiti pri vseh oblikah prašičereje. Edino pri plemenski reji obstojajo še pomisleki, ki pa tudi že močno izginjajo.
Za splošnejšo' uporabo antibiotikov pri krmljenju svinj v praksi je vendar važno, da jih pred pokladanjem dobro premešamo s krepko krmo in da uporabimo le one vrste teh zdravilnih in redilnih izdelkov plesni, katere prizna strokovna komisija oblasti. Antibiotikov je namreč več vrst, poleg penicilina n. pr. a,nreomycin, streptomycin, terramycin itd.
Posamezna veleposestva so antibiotike do zdaj že z uspehom uporabljala; na splošno' pa še čakajo, da pridejo ta pomožna krmna sredstva splošno v promet.
Tu zopet jasno vidimo, da se v naši kmetijski stroki takorekoč nikdar ne izučimo in da nas presenečajo stalno nova dognanja in nove gospodarske izkušnje. Zato se pač moramo, gospodarji, takorekoč vse življenje učiti in nenehno slediti razvoju gospodarskega napredka.
Vernik
ša dosedanja potrošnja v letu 1954/55 na hektar površine povprečno 23,3 kg dušičnih, 58,7 kg fosfornih in 25,5 kg kalijevih gnojil, skupno torej 107,5 kg umetnih gnojil.
. -. ha manj ljudi na tunelih ...
V letu 1954 je v mesečnem povprečju bilo bolniško zavarovanih 190.400 kmetijskih in gozdnih delavcev. V letu 1953 jih je bilo 197.300, v letu 1950 pa 215.900, leta 1937 pa še 275.600.
... lato pa več kmetijskih strojev
Manjkajočo delovno silo v avstrijskem kmetijstvu nadomeščajo stroji. Po cenitvah je bilo v uporabi:
traktorjev gumijastih poljskih elektromotorjev motornih kosilnic snopoveznikov žitnih kombajnov molznih strojev
leta 1954	leta 1939
42.000	1.074
47.485	1.640
285.000	82.020
37.000	301
15.300	1.161
2.500	—
8.000	}
Y povprečju ima 53 kmetij z nad 5 ha površine 10 traktorjev, 11 kmetij z nad 2 ha površine 10 elektromotorjev in 67 kmetij z nad 5 ha površine 10 motornih kosilnic.
Kmetijski delavec je poseben poklic
Koncem majnika t. 1. je stopil v veljavo zakon o poklicnem izobraževanju kmetijskih delavcev. Ta zakon je sklenil koroški deželni zbor 31. marca 1955. Zakon predvideva za osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, kmet. gospodinjstvu in gozdarstvu, vajeniško dobo 2 let. Po zaključni vajeniški dobi položi vajenec izpit, nakar postane pomočnik. Po dveh letih službe kot pomočnik in po obisku posebnega strokovnega tečaja pomočnik lahko položi izpit za strokovnega delavca. Po nadaljnjih štirih letih zaposlitve in po obisku nižje kmetijske šole lahko položi izpit za gospodarja (Wirtschafter). Za specialne panoge (vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo, semenarstvo itd.) je predviden še poklic mojstra, ki se lahko
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Kaj vse moramo vedeti pri gradnjah?
m.
Že zadnjič smo omenili nevarnost gradbenih pogodb, ki so drugače napisane, kakor si je kdo pred začetkom gradnje stvar zamislil in se s stavbenikom celo domenil. Marsikomu se ne zdi potrebno, da bi bil pazljiv za vse podrobnosti pri sklepanju pogodbe.
Tako se zgodi, da kak nesoliden stavbenik zapiše v pogodbo krajši rok za svojo odgovornost, kot je zakonito določen. Zakon namreč določa obseg odgovornosti tistega, ki prevzame kakšno efelo ali obvezo, določa tudi, kako dolgo ta odgovornost traja, kdaj preneha in zakaj. Po zakonu preneha odgovornost šele v treh letih od časa, ko se škoda pokaže, ko je viden njen obseg in se zve za krivca. Vseeno pa se zgodi, da je v pogodbi zapisano, da prevzame stavbenik odgovornost samo za dve leti. Kaj tedaj, če se škoda pokaže šele pozneje in se šele sčasoma spozna njen obseg? Stavbenik se bo na podlagi pogodbe skliceval na to, da sta dve leti že potekli in da ga vsa stvar ne briga več.
Zgodi se tudi, da kdo zapiše v pogodbo, da se naročevalec gradbenih del odpoveduje posebnim ugovorom, ali pa, da gradbeni mojster za to ali drugo morebitno napako ne odgovarja. Če je to zapisano v pogodbi, je pozneje težko iskati in loviti krivca.
Tudi gradbeni načrt je treba dobro pregledati, če odgovarja zahtevanim meram in naročeni ureditvi. Pozneje, ko že stavba stoji, bo prepozno ugotavljati, da manjka prav to, kar si želel, ko si morda mojstru omenil, da bi bilo tako lepše. Težko boš mogel dokazati, da nisi sam kriv, marveč stavbenik. Ta se bo lahko skliceval na načrt in pogodbo, ko bo dokazoval, da si bil z njegovim predlogom zadovoljen.
Dobro preglej tudi proračun. Nekateri stavbeniki imajo slabo navado, da skušajo pri vsakem proračunu kaj zase prištediti, kakor ona šivilja, ki blago tako ureže, da ji kaj ostane. Če boš skušal pozneje dokazovati škodo, ker ti to in ono ni prav, bodo načrt, proračun in zapisana pogodba tiste priče, ki bodo govorile proti tebi.
Pošten in soliden stavbenik pa bo seve sam najbolj vesel, če je vse v redu izvršil in če vidi, da si zadovoljen z novo stavbo, ki je zanj tudi najboljše priporočilo in reklama.
Če torej gradbeni gospodar s svojo potrditvijo ni prevzel tudi odgovornosti za morebitno nastalo škodo, je treba po nastali škodi takoj vse točno pregledati, po možnosti tudi fotografirati, poškodovane dele pa shraniti za izvedenca, ki ga je treba takoj pritegniti k preiskavi. V primeru, da je gradbeni gospodar sam dobavil gradbeni material, mora posebno paziti, da je glede potrebnih mer in kvalitete vse v redh. Kajti če pozneje vidi, kako se njegov mokri in mladi les vzidava mogoče celo tako, da nima zraka in. se ne more posušiti, je sam kriv, če se vgrajeni les zaduši ter začne gniti in trohneti. Sam je kriv, če tramovja ni zavaroval s kakšno zaščitno impregnacijo in ni pazil, da se cement pravilno umeša. Za vse to pa je odgovoren stavbenik, če on preskrbi material in je v tem primeru dolžnost gradbenega gospodarja le v toliko, da takoj opozori na morebitne pomanjkljivosti, ki bi jih opazil.
Stavbenik greši tudi tedaj, če v nasprotju z načrtom uporablja preslabo tramovje in ga preredko porazdeli, ker je tak pod potem preslab in se lahko udira. Pa tudi na druge načine lahko greši proti načrtu in povzroči škodo, za katero pa odgovarja on, če lastnik nepravilnosti prej ni razumel odnosno opazil.
Eno pa je za vsakogar, ki namerava graditi, posebno važno, namreč dejstvo, da se more zidati samo na lastni zemlji, kajti vse in kolikor se zida na tujem, se združi s tujo zemljo.
doseže po 5 letih zaposlitve kot pomočnik in po obisku vsaj 3-mesečnega mojstrskega tečaja.
O podrobnih določilih tega zakona bomo ob priložnosti še pisali.
Stran 8
Celovec, petek, 22. julij 1955
Štev. 29 (691)
Zasledovanje južnotirolskih poslancev
V treh tednih bodo odprta vrata na koroški velesejem
Državni pravdnik v Boznu je zaprosil rimsko pravosodno ministrstvo za pooblastilo, da bi smel sodnijsko zasledovati tri poslance rimskega parlamenta, ki so bili izvoljeni na Južnem Tirolskem, ker da so se pregrešili proti zakonu o integriteti države, ko so obiskali kanclerja Raaba in mu predložili zahtevo, da Avstrija po diplomatski poti posreduje za uresničenje sporazuma o Južni Tirolski. Na ta ukrep so odgovorili zdaj tudi na zasedanju deželnega zbora v Boznu in ugotovili, da pomeni to popuščanje neofašističnim silam, proti kateremu pa se bo ljudstvo
Te dni so ustanovili v Egiptu prvo »kolektivno enoto« na egiptovskem podeželju, ki bo skrbela za prosvetno, zdravstveno in kulturno delo. Ob tej priložnosti je predsednik egiptovske vlade Naser izjavil, da se sedaj pričenja obdobje egiptovske socialne revolucije. Po treh letih, odkar je na oblasti egiptovski revolucionarni svet — je dejal —, smo zma-
enotno postavilo v bran, ker ne dopusti, da bi nad Južno Tirolsko ponovno zavladal fašistični bič.
S tega zasedanja so' apelirali tudi na rimsko vlado, od katere da prebivalstvo Južne Tirolske pričakuje, da bo končno ukrenila vse potrebno za uresničenje in izpolnjevanje prevzetih mednarodnih in ustavnopravnih dolžnosti. Posebej so poudarili, da vlada doslej oficielno sploh še ni priznala, da ni uresničila bistvenih dolžnosti napram avstrijski manjšini, kar pa bi lahko bila izhodna točka za medsebojno sporazumevanje.
gali v borbi proti korupciji in nasilju. Po izbojevani zmagi na političnem področju smo pričeli socialno revolucijo, ki ima namen odstraniti socialne krivice ter povečati življenjsko raven Egipčanov. Naser je dejal, da se bo vlada odločno lotila te naloge. Po vladnih načrtih bodo na podeželju kmalu ustanovili okrog 200 »kolektivnih enot«.
Področje koroškega velesejma v Celovcu kaže, kaj je na podlagi smelega skupnega načrta mogoče izvesti v najkrajšem času.
Vse področje velesejma je tlakovano. Široke asfaltirane ceste so zgrajene, da ne bo ne prahu niti mokrote. Kanalizacija, omrežje vodne napeljave, nove sanitarne naprave so dokončane.
Šest sto razstavijalcev iz tu- in inozemstva je velesejmski odbor že sprejel, preko 150 prijav pa še ni mogel upoštevati. K temu pride še kolektivna razstava eksportnih tvrdk Hrvatske in Slovenije, nadalje posebna razstava kovaške obrti in lončarjev, kakor tudi razstava tržaškega mesta in pristanišča. K jedru lesnega velesejma, katerega vogelne stebre bosta tvorili svetovni tvrdki Funder in Leit-geb, pride več ko dvesto tvrdk 1. nemške posebne razstave, k čemer se bo priključila razsežna in mnogovrstna splošna razstava.
Kar prikazuje kmetijstvo posebnega, spada že k tradiciji koroškega velesejma. Na kmetijskem področju bo tudi velika razstava konj in posebni prikazi iz domačega gospodarstva, nadalje rastlinstva, lesnega in gozdnega gospodarstva, kakor tudi mlekarstva.
Najnovejše izdelke in proizvode od gradbenega do kuhinjskega stroja, od traktorja do motornega kolesa, od radio-aparata do glasbenega instrumenta, od lesne vlaknene plošče do oprave, od pa-
Opozorilo staršem!
Nekateri starši doslej še niso poslali za otroke, ki so jih prijavili v počitniško kolonijo, v okrožnici navedenih listin in prispevka.
Opozarjamo, da s tem pohitijo in je zadnji termin 30. julij. Pozneje vposlane listine se ne bodo več upoštevale.
tentnega skoblja do jarmenice, skratka vse potrebščine za gospodinjstvo, kmetijstvo, obrt, trgovino in industrijo bo pokazalo več ko 1.000 razstavljalnih tvrdk.
Velesejem bo- predakt za jesenske poslovne sklepe ter prva velika gospodarska razstava v deželi po osvoboditvi in prikaz, koliko je Avstrija zmogla v desetih letih obnove.
V treh tednih, dne 11. avgusta 1955, se bodo vrata velesejma odprla.
Potovanje v Jugoslavijo z motornimi vozili
Naser napoveduje socialno revolucijo v Egiptu
V Helsinkih bo zasedanje interparlamentarne unije
Interparlamentarna unija, ki je imela svoje zadnje zasedanje na Dunaju, se bo 25. avgusta sestala v Helsinkih. O letošnjem 44. zasedanju se je zvedelo, da bo glavna snov konference koeksistenca, ki jo bodo obravnavali po naslednjih vidikih: pravna in moralna načela koeksistence, sedanje stanje mednarodne varnosti in razorožitve, razvoj mednarodnih izmenjav na gospodarskem in kulturnem področju. Poleg tega bodo ob tej priložnosti razgovarjali tudi o vprašanjih emigracije, boju proti brezposelnosti in enakopravnosti diplom.
Posebno zanimanje pa vzbuja pri tem vprašanje, ali se bo medparlamentarni
uniji pridružila tudi Sovjetska zveza, kar pričakujejo po svoječasni resoluciji vrhovnega sovjeta, v kateri je bilo poudarjeno, da so osebni kontakti v mednarodnih odnosih zelo koristna stvar.
Vučinič imenovan za veleposlanika v Turčiji
Iz Beograda poročajo, da je jugoslovanska vlada imenovala dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Dragomira Vučiniča za novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika FLRJ v Tur-
V* ••
C1J1.
Mnogi potniki in izletniki v Jugoslavijo sprašujejo-, kako je mogoče potovati preko meje z motornimi vozili, z avtomobili ali motornimi kolesi. Za potovanje z motornimi vozili je treba imeti triptik ali karnet, ki ga izstavi Touring-Club. Lahko pa se potuje tudi brez trip-tika in kameta, le na jugoslovanski meji je treba zaprositi za začasno dovoljenje, ki ima veljavnost najdalje 60 dni. Pri odhodu iz države je treba vozila spet izvoziti. Plačati pa je treba pri prehodu me-
je za dovoljenja naslednje pristojbine: za avtomobile za pet dni 300 dinarjev, za 10 dni 900 dinarjev, za 20 dni 1.200 dinarjev, za 30 dni 1.500 dinarjev in za 60 dni 3.000 dinarjev; za motorna kolesa pa naslednje pristojbine za isti čas: 150, 450, 600, 750 in 1.500 dinarjev.
Cestnine, o katerih smo poročali zadnjič v našem članku »Cestne pristojbine v Jugoslaviji« bodo začeli pobirati šele z letom 1956.
Grozotna prometna nesreča pri Bekštanju
Več kot dovolj prometnih nesreč se dogaja tudi na koroških cestah. Nesreča pa, ki se je primerila minuli teden v noči od petka na soboto med drugo in tretjo uro
RADIO (PROGRAM
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah In nedeljah: 5.30 Začetek oddaje — 5 50 Kmečka oddaja — 6 00 Glasbeni pozdrav — 7.00 Jutranji koncert — 7.55 Marsikaj zvenečega — 9.00 Pozdrav nalte — 10 00 Roman za ženo — 10.10 Medigra — 10.15 Šolska oddaja — 10 45 Mali koncert — 11 00 Šolska oddaja — 11 20 Medigra — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12 02 Pestro namešano — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Objave — 13.55 Slovenska poročila itn objave — 14.25 Specialno za Vas — 15 00 šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesti — 17 30 PoDoldanski koncert
—	18.00 Radio nasveti — 19.55 Lokalna poročila — 00 05 Nočna oddaja.
Poročila dnevno: 5 45, 6.45, 7.45. 12 30. 16.45, 19 45, 22 00, 00.00.
Sobota, 23. julij:
8.45	Širni pisani svet — 9.00 Slovenska oddaja — 11.00 Dobro razpoložen dopoldne —
11.45	Aktualna vprašania kmetijstva — 14.35 Pozdrav nate — 15.35 Domači zvoki — 16.20 Kličemo mladino — 18.30 Slovenska oddaja
—	20.00 Radijska tekma med Kolnom, Saar-brUckenom in Avstrijskim radijem.
Nedelja, 24. julif:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 13.45 Tz domovine — 14.00 Otvoritev salzburških slavnostnih iger 1955 —
14.30	Otroški oder — 15.00 Pozdrav nate —
16.30	Kulturno poročilo iz Južne Tirolske — 20.15 Deset let salzburških slavnostnih iger.
Ponedeljek, 25. julij:
13.55 Slovenska oddaja — 15.00 Otroška ura — 16.45 Kulturne vesti — 17.10 Slavni umetniki — 18.35 Oddaja za delavce — 18.45 Slovenska oddaja — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci.
Torek, 26. julij:
8.45	Zdravniško predavanje — 13.55 Slovenska oddaja — 15.30 Francoska glasba —
15.45	Inozemci o svoiih dunajskih vtisih —
18.45	Oddaja Delavske zbornice — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci.
Sreda, 27. julij:
8.45	Iz ženskega sveta — 10.10 Iz oper sodobnih avstrijskih komponistov — 11.00 Dobro razpoložen dopoldne — 13.55 Slovenska oddaja — 15.00 Koroška vabi — 15.45 Otroška ura: Za vesele male ljudi — 18.35 Oddaja za delavce — 18.45 Slovenska oddaja. Četrtek, 28. julij:
10.40	Dobro razpoložen dopoldne — 13.55 Slovenska oddaja — 15.30 Godba na pihala
19.15 Dober večer, dragi poslušalci — 20.20 Pri nas doma.
Petek, 29. julij:
8.45	Za dom in hišo — 10.55 Otvoritev velesejma v Dornbirnu — 13.55 Slovenska oddaja — 15.00 Zgornja Avstrija vabi —
15.45	Otroška ura — 16.00 Glasba iz operete in filma — 17.10 Slavni umetniki: Maria Anderson, alt — 18.30 Agrarnopolitični razgled — 18.45 Slovenska oddaja — 19.15 Dober večer dragi poslušalci.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! — 6.30 Pregled tiska — 7.10 Zabavna glasba — 13.00 Kmetijski nasveti — 15.15 2eleli ste — poslušajte!
—	16.00 Utrinki iz lilterature — 17.15 Plesna glasba — 19.00 Zabavna glasba — 23.00 Oddaja za tujino.
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 12 30, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 23. julij:
6.35	Pred mikrofonom so Štirje fantje in Avgust Stanko — 7.30 Gospodinjski nasveti
—	12.00 30 minut zabavnih melodij — 13.10 Glasbeni mozaik — 14.30 Turistična oddaja
—	14.40 Hrvatska narodna glasba — 18.00 Okno v svet — 18.15 Z narodno pesmijo v prijeten delopust — 20.00 Kolesarska dirka „Po Sloveniji in Hrvatski" — 20.15 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 24. julij:
8.00 Otroška predstava — 9.30 Zbori pojo slovenske narodne pesmi — 10.00 Družinski pogovori — 13.00 Pol ure za našo vas —
13.30	Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Po naši lepi deželi: Življenje in pesem med Dravo in Vrbskim jezerom (Blaž Singer) — 16.00 Godba na pihala — 17.30 Reportaža z zadnje etape kolesarske dirke „Po Sloveniji in Hrvatski" — 21.15 Mednarodna radijska univerza.
Ponedeljek, 25. julij:
6.35	Valčke in polke igra Mariborski pihalni ansambel — 7.30 Cicibanom — dober dan — 7.45 V valčkovem ritmu — 12.00 Chansoni in ritmi — 14.30 Novi filmi —
14.40	Slovenske narodne pesmi — 18.45 Radijska univerza: Problem narodnostnih manjšin — 20.00 30 minut južnih ritmov.
Torek, 26. julij:
6.35	Slovenske narodne pesmi — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40 Pisani zvoki —
14.30	Zanimivosti iz znanosti in tehnike —
14.40	Skladbe slovenskih avtorjev — 18.00 Zdravstveni nasveti — 18.30 Športni tednik
—	20.00 Pisan spored slovenskih narodnih.
Sreda, 27. julij:
6.35	Domači napevi — 7.30 Pisan drobiž za pionirje —	7.45 Prijetne melodije —
13.10	Z glasbo v dobro voljo — 14.30 Za gospodinje — 18.00 Družinski pogovori —
18.10	To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 18.45 Zunanjepolitični feljton.
Četrtek, 28. julij:
6.35	V pesmi in plesu po Jugoslaviji —
7.30	Gospodinjski nasveti — 7.40 Vedre melodije — 14.30 Modni kotiček — 14.40 Slovenske narodne — 16.20 Koncert po željah
—	18.00 Domače aktualnosti — 18.50 Ljud-sko-prosvetni obzornik — 20.00 „Četrtkov večer" domačih pesmi in napevov.
Petek, 29. julij:
6.35	Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.30 Cicibanom — dober dan! — 12.00 30 minut simfoničnih plesov — 13.10 Tisoč zabavnih zvokov — 14.30 O športu in športnikih — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike —
18.10	Odlomki iz Smetanove opere „Proda-na nevesta" — 18.45 Iz kolektivov za kolektive — 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled.
pri Bekštanju, je bila grozotna. Pri tej nesreči sta dva človeka tako rekoč zoglenela pri živem telesu. Z osebnim avtomobilom je tisto noč peljal dvainštiridesetletni nameščenec Maks Kroisenbacher iz. Ziljice v smeri proti Beljaku na semenj. V avtomobilu sta se nahajala tudi zakonca Margareta in Viktor Widenig iz Pod-kloštra. Pri železniškem prehodu pri Bekštanju, kmalu za žago tvrdke Katz in Klump, voznik bržkone zaradi prehitre vožnje ni mogel več zavzeti ovinka ter je z vozilom z vso silo zadel v zidovje prehodi.
Zaradi močnega sunka je avtomobil treščilo s ceste, kjer je prevrnjen obležal. Med tem je eksplodiral tank za bencin in vozilo je pričelo nagloma goreti. Ta hip je slučajno prišel neki železničar in takoj pogumno skočil h gorečemu avtomobilu ter razbil šipo pri voznikovem sedežu. Na ta način se je mogel šofer še v zadnjem trenutku rešiti, za ostala dva pa je bilo prepozno.
Prav kmalu so o nesreči obvestili požarno brambo v Beljaku, ki je tudi takoj prispela na kraj dogodka in pogasila ogenj. Ko pa so nato gasilci posvetili z žarometom v notranjost vozila, se jim je nudil žalosten prizor. Na sedežu stisnjena sta ležala zoglenela oba zakonca Widenig. Ni se jima posrečilo odpreti zataknjena vrata in končati sta morala grozotne smrti. Voznika so takoj aretirali.
Kmetovalci in sadjarji 1
Že sedaj naročite sadna drevesca za jesensko saditev
Izbrana sadna drevesca vseh plemen in na deblo-tvorcih, ki so odporni proti pozebi, nudi po ugodnih cenah
Drevesnica Ing. MARKO P0LCER
SPODNJE VIN ARE
Št. Vid v Podjuni — St. Veit / Jauntal
Zahtevajte prospekte in cenike!
„Osterreichische Zeitung” bo prenehala izhajati
Sovjetska informativna služba javlja* da bo zaradi uveljavljenja državne pogodbe s 1. avgustom prenehala izhajati »Osterreichische Zeitung«, glasilo sovjetske informativne službe, kakor tudi časopis »Weltillustrierte«.
Žaga in lesna trgovina
Janko C u d o n v št. Jakobu v Rožu
kupuje vsako množino okroglega lesa