Sodobna slovenska poezija
Stop(i)nje svetlobe
Vre kri
Branetu Bitencu
Vre kri. En, dva, tri. Kri, kri.
Kri vre.
Ko nekdo umre. In se svet zapre.
In v sinjem svitu, v sinji sve~avi, du{a za ~lovekom gre.
Najtr{i oreh tre.
510
Sodobnost 2015
Rade Krstic: Stop(i)nje svetlobe
Poljub
Poljub,
rojen nad gladino duše, plemenito žareč, ponosno speč
na ustnicah, ki so ga srca stkala v nebeških vicah, je vzcvetel
na krvavo rdečih vrtnicah. Poljub,
ki je zagnal kolo časa,
najprej, naprej in nato nazaj,
je potisočeril nevidno materijo ljubezni,
pritisnjeno na atom sveta.
Sodobnost 2015
547
Rade Krstic: Stop(i)nje svetlobe
Artikli zvoka
V oranžno zelenem spektrogramu je zvok razdeljen na dve polovici:
Prva je konkavna, druga pa konveksna. Še preden zvok doseže
najvišjo jakost, se membrana
upogne
pod težo kinestetične snovi,
da bi vsaj nekaj artiklov zadostovalo za hiter umik
v simfonijo
kristalov nikdar slišane melodije.
548
Sodobnost 2015	548
Rade Krstic: Stop(i)nje svetlobe
Kdaj, ~e ne zdaj
Kaj vse ljudje delajo, da sovražijo! Izginejo skozi vrata in s psovkami zapustijo prostor, ki nato ostane prazen.
Mutirana živa bitja,
duše, ki imajo nadnaravne sposobnosti, imajo zdaj prednost.
Kdaj, če ne zdaj:
spremenijo obliko in vsebino svojih misli, raztelesijo sovražnikovo prisotnost, tako da iz vsega nastane
molekula celuloze, ki s svojim širjenjem dvigne izstop vodika na najnižjo možno raven.
Sodobnost 2015
549
Rade Krstic: Stop(i)nje svetlobe
Čuvaj vode
Bela materija je snov, ki se ji reče sneg.
Pada od zgoraj navzdol. Niti en kristal ni enak drugemu.
Tu se pojavi paradoks. Ali čuvaj vode, torej sneg, se vedno
gnezdi v oblakih? Iz neba dobimo takojšen in zanesljiv odgovor:
gospodar oblakov je bozon, božji delec.
550
Sodobnost 2015	550
Rade Krstic: Stop(i)nje svetlobe
Ne bev ne mev
Na krilih dotika se zibljeta
poljub in ustnica. Nihče nič ne reče.
Tisti, ki gledajo: ne bev ne mev.
Roka,
dvignjena kvišku,
kot da se je izpahnila iz ramena,
drhti
od nepričakovanega mraza. Tudi ti si tu. Še vedno si vse skupaj nalagaš na(d) srce.
Sodobnost 2015
551
Rade Krstic: Stop(i)nje svetlobe
Profesor procesor
Ne laži! Ne kradi! Ne ubijaj! Ne prešuštvuj!
Profesor Procesor je naredil najmanj milijon božjih zapovedi.
Izmislil si je trombocite, amebe, evgleno, paramecija, levkocite, bozon, atome, v vseh možnih in nemožnih galaksijah, in tako naprej.
Vsa materija je drhtela pred njim, pred njegovo dokončno, zadnjo sodbo.
552
Sodobnost 2015	552
Rade Krstic: Stop(i)nje svetlobe
Moja draga je Praga
Proti koncu se rade zataknejo niti poezije.
Spreobrnjeno snov začuti duša.
Kibernetika ne pomaga, še manj robotika.
Koščki svetlobe se lomijo v presledkih.
Nenadoma je moja draga prečudovita Praga.
Sodobnost 2015
553