Džungla. "^ Roman iz afriških pragozdov. •\ngleški spisal E. R. Borroujgbs. — Prevedel Paulus. 29 Ali ni tod že nekoft h^odil —? E)a, lamle pod širokim diunglinim orjakom,, tam je "K>čival in Amot poleg njega —. Tistikrat, ko sta poovala k belim ljudem. Čisto dobro se je vsega spominjaL, še to je vedel, -iaj sta govorila —. Sedaj seve ni bilo težko uganiti.kje leži koča. Tams na le\i je bil sever, naselbina očeta Kontštantina, .nogo, mnogo dni daleč, tu doli na desni pa je bil Ui'.g, očetova koča, morebiti par dni hoda, č« se je prav RpamLnjal. I In tja bo potoval. Koj jutri cb prvem svilu. Peš seve. Nagleje pojde in hraro si bo lahko sproti iskaL Trenutno pa je bilo treba misliti na večerjo lu na počitek. Poskočil je, se prijel za vejo in šinil po drevju. Kmalu je našel poločič hladne vode m ob njej nekaj drevja z divjimi sadeži. Napil se-je, poveč-erjal sadeže, si izbral široko rogoi/ilo v drevju in krialu sladko zaspaL Drugo julro ob zori je bil že na potu. Potoval je ob obali, iz potokov je pil in branil se je s sadjem. Oražja ^i imelt, zato si tudi mesa ni moget dobiti. Naglo je potoval, brepenenj-e »po domu« ga je gnalo. Bolj in bolj nuu je bila džungla znana. In cpoldne tretjega dne se je razgrnila pred njim travr.ata obal, naredko poraščena z drevjem, za njo pragozd in na obali — o, tam j<e stala koča €Četova! V silnih sunkih je hitel Trzan proti svojemu domu. Sedaj je bil na robu trate, spustil se je na zemljo. Spet je stal na domačih tleli. Trzae se je vrnil v svojo domovino —. In da bi ves svet zvedel, da je prišel domov Trzan. gospodar džungj>, je dvignil mlado glavo in zagnal v strmeči pragozd divji, izzivalni bojni krik Kršakovega rodu. Ptice so plaho zaplahutale, gozd je umolknil, le jek je odln-eval po divji tihoti. Nalo pa se je nekje v gozdii grozeče oglasil odgovor, — Numa, lev, je zagrmel v globokem glasu in izzivajoče. In dakč daleč nekje r dlžungli je zarjovel in klical na boj: strašni gorila. Trzan je stopil h koči. Nihče se iui dotakniil vrat, odkar sta jih pred mnogimi rheseci z Arnotom zaprla. Odprl jih je. Tiidi v sobL se ni nič izpremenilv). Tamle je stala miza, ki je pri njej prebil toliko prelepib mladostnih dai, tamie je bilo travnato ležiSče, police so visele na steni in tamle j« stala — zibelka, njegova zibelka! Oče mu jo j-e napravil, laslnaročno. PrepTOsla j« bil», t«ko psrcprosU! Pa Trztnore oči so v ncini Iju- bezmi počivale na skromni otroški posteljici. Stopil je fc njej, jo pogladil po hrapavih deskah in mislil na ma?ter in oč«la, ki ju nikdar ni videl —. Tu sta živela svojie zadnje dnii, dclala zanj, tudi umrla —. In tukaj, blizu koče, je bil tudi njun grok Da! Saj se je še čisto dobro spominjal, kako so tistikrat Porterjevi Ijudje kostenjake pokopavalL Čepet je na bližnjem drevesu in radovedno opazoval počenjanje belokožccv. Tudi za kraj je še natančno redel. Njegov prvi obisk pri koči naj bo posvečen spominu starišev —. Stopil je ven na tTato. Da, tamle je bil grob —! I« tani je Trzan jjokleknil, porosil grob nepoznanih slarišev s solzami gorke lja:bezni in hvaležnosti in tukaj v ibližin starišev je sklenil da ostane, zvest, samoten čuvar, kakor sta zvesto čuvala v tej samoti o-če in mati nad prvimi dnevi njegovega življenja —. In ko je zadoslil blagenru spominu svojih ranjkih, so se mu oglasile različn*? telesne potrebe. žejen je bil in lačen. Žejo si je fcmalu ugasnil pri potokui, ki se je stekal v zaliv. Pa kje bo dobil mtsa? Kajti mesa si je želel. Orožja ni imel. Z Arnotom sta vzela vse orožje seboj, tudi lok in tnlj s puščicami in nož. Le ena njegovih starih vrvi je visela na klinu. Obrabljena je bila. in, raztrgana. Davno jo je že odložil Tn zaiuenjal z novo. Da bi im«I rsaj do4! »No,< se jc tolažil, »preden bo solnce rdrugič zašlo, Itoin imel nož in sulico in lok in puščice, kakor gotovo so Mbongovi ljudje tod v džungli! In tale vrr bo po»krbela za vse tol« Popravil si jo je in poTezal, jo djal črez ramo in se odpravil na lov. Vrata je skrbno zaklenil. Par korakov za ko-čo se je začela džungla. Vanjo se je pogreznil Trzan. Za njim je utonil svet, je utonila kultura, pred njim pa in krog njega pa s« je širila neomejena svoboda pragozda. Trzan jc bil spet divji človek džungle, ki si išče stoj plen —. Izpočelka je stopal po tleh, kmalu pa se J€ poTzpel v Teje. Vedel ^e za kraj, kjer gotovo dobi masten kos raesa. Globoko v džungli je tekel potok, t majhno jczerce se je izlival. Tje so hodile gozdti-e živali na vodo, m«nda kar je džungla pomnila. Shojena pot je Todila k njemu po neprodirni goščari, Tantor, slon, jo j« utrl io za njim druge velike živali pragozda. Kolikokrat je tam čakal na Saboro ali na Numo ali na Horlo! Ali pa na sočno gozdno antilopo. Kadarkoli je bil lačen, vsikdar je našel pri jezcru svoj košček mesa. .. ;•.; fi-j^ Tja se j« napotil tudi listi rečer. Trdo ob stezi si je poiskal veliko drera, 8« skril T goslo zaraščeno vejevje, pripravil zanko iit Čaktl. Uro ali kaj je čakal. Mrak %t je ddaL Tedaj je začul v grmičju poleg steze rahlo šušt«nje. Mogočne šape so previdno stopale po mehkih tleh, veliko Iruplo sc je prerivalo skozi goščavo in se brusilo ob Teje. Trzan je razuinel šuštenje —. Numa, lev, se je plazil k stezi in iskal zasedo. Enak namen je imc'1 ko Trzan. Trzan se je nasmehnil. Ni bilo dolgo, pa je prihodila po stezi druga žival, preTidno sicer, pa vendar s precejžnjim šundroin in šumom. Sedaj jo je videl. Horta je bil, merjasec. Trzan se je zadovoljno obliznil. To bo sočna večerja —1 že dolgo dolgo ri take imel. V zasedi, kjer je ležal Numa, je bilo tiho, nevarno tiho. Horta je prišel pod Trzanovo Tejo, še par korakoT, pa bo vštric Nume. Trzan je gledal v dubu, kako se Numi blcšče rum«n€, lsvrvoločne oči, kako yleče sapo vase, da bi v trenutku napada s silnim rjovenjcm zastrašil žival in ji X skoku zasadil strašne krcmpije v meso. Toda medltm ko je Numa zbiral moči, krčit orjaške mišice in se pripravljal na skok, je siknila tenka ttt po zraku, obvisela za trenutek Horti nad vratom, legla in se zadrgnila —. ——— Horta j« obupno zakruL!>. prestraSeno tacvilil — in Numa j« pledal, kako se je ri|egov plen dvignil od lal in splflvs'. mf<l reje. Sey-.J i« plaoil za. njim, pa nje- gove šape so zamahnile po praznem zraku, Horta je izginil v zelenju in škodoželjen, hudomušen obraz se mn je režal z veje. Tedaj je Numa kajpada zarjovel. Razljuč«n, gpozeč., gladen je stopil pod drevesocm gorindol, zdajpa zdaj se je ustavil, S€ dvignil na zadnje noge in oibdeloval v nemogli jezi d«'blo s svojimi strašnimi kr«»plji, da je lulbje ietelo na vse strani. Trzan pa je potegnil brcajočega merjasca na vej«. Železne p«sti so opravile delo, kar ga je še zanka puslila. Noža ni imel, pa pomagal si je tudi brez njega in njegovi gladni zobje so se kmalu poželjivo zasadili t sočno meso. Medtcm pa je lev besnel pod drevesom in sršal strel« iz jeznih oči gori na tekmeca, ki mu j« pred nosom izmaknil okusni grižljaj. Tema je že bila, ko se je Trzan končno najedeL Obrisal si je prsle ob listje, si naložil ostanke pleaa na rame in odšel po gosli džungli proti domu. Pod njim pa je korakal Numa in kadar se je Trzanu zdelo vredno da je pogtedal pod se, je uzrl dvoje žarečih mačjih oči, ki so mu sovražno sledile po goščavi. Numa ni rjovel več» Ie vztrajno in odločno j« hitel za tekmecem. Trzana je n«koliko skrbelo, ali pojde Numa za njim prav do koče. Tedaj bi seve moral prenočili v rogovilih drevcsa blizu obale, ki mu je že večlutit v sličnih slučajih nudilo gostoljubje, in čakati, da bl ae kralju živali zljubilo odili.