Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 23. Slovo od Jeruzalema; iz Jafe v Hajfo in odtod v Tabarijo; jezero genezareško. Prišel je 6as Io6itve; v nedeljo 1. majnika odpeljali smo se iz Jeruzalema. Že zgodaj zjutraj slišalo se je s trdnjave in Davidovega stolpa mogo6no streljanje in gromenje; kočije so didrale ter jezdeci dirjali po prašnih ulicah in sploh celo mesto kazalo je ta dan nekako slovesno lice. Zakaj pa? Ali so hoteli Jeruzalem6ani spodobno pozdraviti in poslaviti Marijo, majniško kraljico? Ali se je vse to godilo v 6ast in slovo odhajajo6im avstrijskim romarjem ? Ali so mar celo socialdemokrati zaropotali in svetu naznanili, da ho6ejo z rogoviljenjem in pohajkovanjem praznovati prvi majniški dan? Ne; na take re6i še ne misli ve6ina tamošnjih prebivalcev, ampak muhamedani obhajali so svoj velik spomladanski praznik, ki se imenuje Bajram. NaSe kratko bivanje v Jeruzalemu bilo je sicer v marsikaterem oziru neprijetno in za vse romarje ve6 ali manj trudapolno; a zdaj, ko smo se poslavljali od sv. mesta, bilo nam je težko pri srcu, ker smo se morali Io6iti od Božjega groba in drugih svetih krajev. Mnogi romarji, posebno duhovniki, prebedeli so še to zadnjo no6 v cerkvi Božjega groba in zjutraj tam maševali, oziroma sv. obhajilo prejeli. Ob 6. uri bili smo že vsi romarji pri zajutreku zbrani in vozovi pripravljeni, da nas popeljejo na jeruzalemski kolodvor; s solznim očesom ozrli smo se še enkrat nazaj na goro Kalvarijo, od koder je najlepši razgled izmed vseh zeraeljskih gora, namre6 razgled 6ez neskon6no usmiljenost in ljubezen Boga Očeta, ki je dal svojega edinorojenega sina — v smrt, za nas grešnike. — Poprašujete me, kam zdaj potujemo; ali se peljemo že proti domu? Da; vozimo se nazaj v Jafo po isti železnici, po kateri smo se bili sem pripeljali in vendar Se ne gremo domti, ampak iz Judeje v Galilejo. Seveda kdor potuje peš ali na konju po sv. deželi, bo druga6e ravnal; namre6 tak bo šel iz Jeruzalema naravnost proti severu t. j. skoz Samarijo v Galilejo; pa vporabil bo za pot 3 ali 4 dni, ker mora opoldne vsled hude vro6ine nekaj ur po6ivati; mi smo pa bili drugi dan že sredi Galileje. Vkljub temu se nas je bilo oglasilo nekaj sr6nih možakov, da ho6emo na svoje (nove) stroSke jahati iz Jeruzalema v Nazaret; toda še o pravem času smo si stvar premislili in se pridružili ogromni ve6ini romarjev, ki je potovala po krajši in varnejši poti, po morju. Razume se, da na ta na6in nismo mogli obiskati Samarije, razun da smo z ladije gledali njene bregove; sicer pa ta dežela itak ni tolikega pomena, kakor oni dve palestinski pokrajini Judeja in Galileja. — Ko se pripeljamo v Jafo, gremo kar hitro k morju, da se vkrcamo na svojo ladijo; a kako se prestraSimo, ko vidimo, da je morje razburjeno in se mo6ni valovi s strašnim bu6enjem razbijajo ob skalnatih pe6inah; pa obotavljati se nismo mogli in smeli, ampak izročili smo se Marijinemu varstvu in se vsedli v pripravljene čolne, ki nas naj prepeliejo do parnika zunaj na morju. Strašno lepo je bilo gledati, kako so 6olni6i plesali in se zibali po šume6em morju; zdi se, da v6asi napravijo valovi hrib6ek, na katerem se samo za trenotek prikaže stokajo6 6olni6; pa že v drugem trenotku sunejo ga isti razburjeni valovi v grozen prepad. Menim, da nas je pri tej vožnji vse bilo strah; pa nekatere ženske menda niso ve6 vedele, ali Se živijo ali ne ve6, ker morali so jih s 6olnov na ladijo takoreko6 pometati, kakor žaklje ali vre6e. Spominjali smo se takrat izreka Božjega pri preroku Izaiju (51, 15): «Jaz pa sem Gospod, tvoj^Bog, ki morje razburjam, da se njegovi valovi napenjajo; Gospod vojskinih trum mi je ime;» zares, na morju čuti in spozna človek prav dobro, da je ljubi Bog našega življenja Gospod in da nobena žival ne diha in ne živi brez njega. — «Hvala Bogu, da smo zopet doma,» tako so mnogi vzkliknili, ko so vstopili v svoje lepo osnažene in ozaljSane kabine; naš parnik «Urano» je namreč celi teden brez posla čakal pred Jafo, pa vendar pomorščaki niso smeli ne za trenotek stopiti na suho zemlio, ampak kapitan jim je ukazal, da morajo v tem času ladijo celo umiti, pobarvati in okinčati, kar so tudi izvrstno izvršili; najlepše ovenčan s palminimi vejami in cvetlicami je bil salon ali obednica I. razreda, kjer je pa južinalo le kakih 20 romarjev. Tudi to navado je imel naš kapitan, da nas je celo ometal in obsipal z rožami ter cvetličnim perjem, kedar smo se vračali s suhe zemlje na ladijo; in še dva slavoloka ali transparenta je bil postavil, enega z napisom: «Dobro došli, Ijubi romarji,> drugega pa: «Gospod je tvoja luč.» Dva strela sta zagromela iz naSih ladijinih topov (kanonov) in veseli smo odplovili opoldne iz Jaie proti severu. Ker je bilo morje burno, zato se je kmalu prikazala morska bolezen pri nekaterih romarjih; pa že čez nekaj ur zagledamo lepo goro Karmel in to nas je zelo^ pomirilo, ker smo vedeli, da se zdaj peljemo samo do tod; in res, ob 6. uri zvečer vstavili smo se ob severo-vzhodnem vznožju karmelske gore pred lepim mestom Hajfa*) v akonskem zalivu. Sicer pa nismo smeli Se ta večer stopiti na suho zemljo ali se izkrcati, temveč smo na ladiji prenočevali; ob 9. zvečer smo še skupno opravili šmarnice. Drugo iutro je pa že Cakalo kakih 20 močnih kočij na morskem bregu, ki naj nas Se ta dan"pripeljejo v Tabarijo ob jezeru genezareškem. Ta vožnja bila je vsaj za mene na celem romanju naihujša; le pomislite; 12 ur na vozu sedeti in drdrati čez hribe in doline, skoz reke in potoke, po strmih klancih in tik strašnih prepadov; nikdar bi ne bil verjel, da so Turki tako nemarni, ker ne popravljajo ne cest in ne stavijo mostov, ampak pustijo vse tako, kakor je bilo |od *) nVoditelj" II. letnik, zvezek 3. str. 201 piše: nAkon sedaj Haifa" ; to je napačno, ker Akon je več ur oddaljen od Hajfe (ta oblika je boljša) ali od atarega mesta Hefa. Še nekaj drugih krivih podatkov našel sem t spisu nSv. dežela ob Kristusovem času" in zato se bo pazni bravec hitro preprižal, da se moj spis v marsičem ne strinja z Lesarjevim; to pribaja od tod, ker g. pisatelj ni obiskal sv. dežele in ker menda rabi slabe in zastarele vire; škoda bi bilo, ako bi te pomote prešle v slovensko knjigo. K sreči pa Slovenci že imamo prav dobro in zanesljivo porotilo o sv. deželi v dr. Lampetovi knjigi: nJeruzalemski romar." nekdaj. Ceste so tako slabe, da smo se vedno morali z obema rokama držati za kakšno slonilo, ker sicer bi bili vsi z vozov popadali. Sicer smo kočijaža opominiali, naj previdno vozi; pa kaj je njemu Arabcu bilo za to mar, saj nas ni razumel, ker vedel je le samo dve nemški besedi: gut (dobro) in pa: macht nichts (nič ne dene). Ko moj češki tovariš pri nekem ovinku močno butne s svojo glavo ob železno kočijino naslonilo, se spravimo vsi drugi nad rjavega voznika in ga pošteno skregamo; a on se kratko odreže: macht nichts in se začne smejati; tu ga imaš norca; seveda se zdaj tudi mi nismo mogli več jeziti. Spoznali smo sčasoma, da ne smemo Arabca nikoli kregati, temveč ga vedno hvaliti, tudi za največe budalosti. Ce je na pr. zavozil na kak nevaren kraj ali če smo divje dirjali po strašni strmini navzdol, kjer bi se bilo moralo po naših mislih vse zdrobiti, smo ga pohvalili in rekli: gut; oh, to je bilo mazilo za njega; z veseljem je ponovil: gut in vsi skup smo se glasno smejali, kedar smo že bili nevarnost srečno prestali. Naglo in drzno znajo voziti dunajski in neapolitanski fijakerji, a vse druge presegajo arabski, s svojimi lehkimi, pa vstrajnimi konjički. Posameznih krajev in vasi, skoz katere ali mimo katerih smo se vozili,Łne bom na- števal, ker si jih itak nihče ne zapomni; samo to rečem, da je Galileja dandanes bolj rodovitna in lepše obdelana, kakor Judeja, ki je povsem le bolj podobna puščavi. Počivali smo na tej mučni vožnji trikrat; in sicer prvokrat v sredi Iepega hrastovega gozda, kakor cigani, ki so danes tukaj, jutri tam; kako je hladna senca ugajala romarjem, ki že tri tedne niso več videli pravega gozda! Tudi v drugem oziru zdelo se mi je včasi, bili smo podobni ciganom ali pa komedijantom; kedar sem pogledal celo vrsto podolgovatih naših kočij, pokritih z jadrovino (belkastim platnom), prišla mi je nehote na misel ta primera. Drugokrat smo si odpočili poldrugo uro v Nazaretu, kjer smo pri oo. frančiškanih obedovali: nazaj gredč smo pa skorej dva dni tu ostali in zato hočem tudi jaz šele prihodnjič govoriti o »galilejski cvetlici> t. j. o Nazaretu. Po Galileji je namreč naSa romarska družba potovala v dveh oddelkih; med tem, ko smo se mi mudili ob jezeru genezareškem, ogledala si je druga polovica goro Karmelsko in Nazaret; enkrat smo se srečali in srčno pozdravili in sicer blizu gore «0sem blagrov*; čez štiri dni pa smo se zopet sešli na ladiji, ki nas je čakala pred Hajfo. Tretjokrat smo si pa oddahnili v neki pusti dolini, kteri se je poznalo po razhojeni zemlji, da na njej postajajo in prenočujejo cele karavane. Tudi mi smo srečavali dolge vrste težko obloženih kamel, ki prenašajo žito iz rodovitne ravnine Hauran v druge kraje. Njih gonjači so na prav slabem glasu kot roparji in tatje; večkrat se je že zgodilo, da so po noči pokradli in izpili vse vino domačim voznikom, ki prevažajo blago iz Hajfe v Nazaret in druga mesta; a nekoč bili so slabo zadeli; napili so se neke tekočine jim nalašč nastavljene, ki je sicer včasi dobro zdravilo za človeka, katera pa ima to lastnost, da ne ostane dolgo v telesu in še tudi vse drugo prežene; kako so se neki zjutraj ponočni tatovi zvijali in po zemlji valjali, domačini pa smejali; reklo se nam je, da zdaj hauranski gonjači in vozniki v teh krajih ne kradejo več; pač res, vsaka bolezen ima svoje zdravilo. Solnce je že zahajalo, ko smo v jordanski dolini zagledali krasno bliščeče jezero Genezaret; pa Se le ob 8. uri zvečer bili smo na svojem danaSnjem cilju v mestu Tabariji, ki stoji celo ob jezeru. Pozidal ga je tisti Herod, ki je dal Janezu Krst. glavo odsekati in ga je imenoval Tiberias, v čast takratnemu rimskemu cesarju, trinogu Tiberiju. Mesto se je najbolj razvijalo ob Kristusovem času; a zdi se, da se ga je Zveličar izogibal, ker se le pri evangelistu Janezu parkrat imenuje. Tudi judje niso se hoteli naseliti v Tiberijadi, ker so vedeli, da je tukaj poprej bilo grobišče; toda po razdejanju jeruzalemskega mesta in templa bilo je ravno to mesto središče judovsko, sedež velikega zbora in visoka šola rabinske učenosti. Tudi sv. Hieronim je bil prišel tu sem, učit se hebrejščine ali iudovskega jezika; in še dandanes kažejo se zunaj mesta grobovi slavnih judovskih rabijev ali učiteljev, kakor so bili na pr. Majmonides, Ben Akiba in Johanan Ben Sakai. Prebivalcev šteie Tabarija sedaj 3700, izmed katerih je judov (domačih in od drugod došlih) 2200 (ne 5000, kakor se nekje bere); pa središče starovernega judovstva ni več tukaj, ampak v več ur oddaljenem gorskem mestu Safedu, odkoder nas \e bil prišel pozdravit avstrijski konzul ali zastopnik v lepi opravi (rdečo suknjo, bele hlače in sabljo na strani). Tabarija dandanes ni lepo mesto, temveč ie zelo podobno razvalini, ker ga je skorej celo vničil strašansk potres 1. 1837, ki je 700 ljudi umoril. Ulice so tesne in umazane; hiše nizke in borne, pa z mičnimi dvorišči in vrti. Pa še nekaj; povsod je vse polno — bolh in bolhačev; zato imenujejo Arabci Tabarijo prestolno mesto kralia vseh bolh. Mogoče, da se kdo huduje nad menoj, ker take reči omenjam; toda prijatelj, idi v Tabarijo in potem me kregaj; ko sem bil že doma v Evropi, bil sem Se poln srbečih mozolov in zato nikakor ne morem pozabiti tiste zelo sitne nadloge. — Za nas je v Tabariji najve6a znamenitost cerkev sv. Petra in fran6iškanski samostan, ki stojita tik morske obali in sicer na mestu, kjer se je Kristus po svojem vstajenju prikazal apostolom in je prvaku Petru izro6il naivišo pastirsko službo z besedami: «Pasi moja jagnjeta, pasimoje ovce». V cerkvi nahaja se lep bronast kip sv. Petra; podoben je celo onemu v cerkvi sv. Petra v Rimu, katerega verniki visoko 6islajo in poliubujejo. Jezero genezareško, ki se tudi imenuje tiberiaško ali galilejsko morje, je dolgo 21 km., Siroko pa 12 km., torej nekaj ve6je ko vrbsko jezero pri Celovcu; globoko je popre6no po 50 m. in njegova gladina je 191 m. nižja od sredozemskega morja. Pokrajina, ki ga obdaja, je bila nekdaj zelo rodovitna in lepa, kakor nam spri6uje Flavij Jožef (Jud. vojska III. 10, 8); sadno drevje \e neki rodilo celo leto; po nižjih bregovih je rastla žlahtna vinska trta, po višjih pa so se razprostirali gosti, zeleni gozdi. Živahno gibanje bilo je na jezeru in ob njegovem bregu, ker mnogoStevilne barke z belimi jadri plavale so po njem kakor ponosni labudi in okoli jezera bil je cel venec lepih vasij, trgov in mest. Toda najve6i ponos galilejskega morja je bil ta, da je po njegovih valovih hodil v61ove6eni Sin Božji, da se je ob njegovih bregovih slišal presladki glas Jezusov. Kako je pa dandanes? Gore so gole in bregovi pusti; prijazna sela so zginila in povsod vlada žalostna, duhomorna tihota kakor na pokopaliS6u. Tu se pa6 zopet jasno kaže, kako Bog kaznuje tiste, ki ne sprejmejo in ne poslušajo njegovega Sina; nehvaležna Galileja, kateri je najprej zasvetila Iu6 Kristusove vere, sedi še zdaj deloma v temi nevednosti in nevere. Kdo se tu ne spominja besed Kristusovih: «Gorje tebi, Korozajn! gorje tebi Betzajda! zakaj ako bi se bili v Tiru in Sidonu (mestih paganskih) godili 6udeži, kateri so se pri vas godili, bi se bili zdavnej v ojstrem obla6ilu in v pepelu pokorili.> Oholi ljudje niso hoteli spoznati Kristusa; a ti krasno jezero Genezaret, bilo si vedno zvesto udano svojemu Stvarniku in Zveli6arju in zato še dandanes razveseljuješ oko in srce romarja tujca. Smešničar. Gospod profesor, 6ul sem da poznate vse moderne jezike? Da skoro vse, samo jezikov moje žene in njene matere — Se ne. A.: Kdaj gledajo žabe skozi špegle? B.: Kadar je led.