žTrfrbTtFTcGie' Adventni dnevi med ljudstvom m ist ič n a d o b a a d v e n t a * CIJIN k r u h NA POHORJU. SVIT NICE. ČAROBNI STRELEC. LU- PRI PRAVE ZA BOŽIC. OTROŠKO VESELJE. Decemberski dnevi, ko zapade sneg in se vse pripravlja na vesele praznike, so na kmetih posebno idilični Nekaka mi­ stika obdaja takrat selišča in domove, vse preveva skrivnostno hrepenenje po miru na zemlji. . . Vse kaže dobro voljo. Značilne za to dobo so »svitnice«, ki adventni čas še posebno proslavljajo. Zgodaj zjutraj, ko je še trda tema, hite ljudje od vseh strani s svetilkami in ba- kljami proti cerkvi. Kot; kresnice v polet­ ni noči svetijo ob pobočjih in cestah, le bela snežna odeja te; spomni na poezijo božične noči, ki se bliža. Ljudstvo je mnenja, da je neobhodno potrebno, ude­ ležiti se 3 svitnic. V Slov. Goricah in na Pohorju se to strogo izvaja, ob Ščavnici je pa za dekleta razširjena še posebna navada. Že na prvo adventno nedeljo si mora Jeklina kupiti robec; pikdo ne sme videti, ko si ga kupuje, trgovcu mora plačati, toliko, kolikor on zahteva. Kupljeni robec si mora ves adventni čas na skrivnem robiti Pri polnočnici mora med pvzdigo- vanjem storiti skrivaj zadnji vbodljaj. V .cerkvi in domov grede ne sme sprego­ voriti Ko pride domov, si mora dati ro­ bec pod zglavnik in na njem zaspati. Po noči pride tisti, ki ga bo poročila, da ji obrhe z robcem lic e ... Tudi za fante v Slov. goricah je znan po; eben adventni običaj, Na dan sv. Lu­ ci j s — 13. decembra še mora začeti de­ lati stolec, ki se nese k polnočnici In na njem se lahko zve bodočnost. Ponekod se delo prične že na dan sv. Barbare (4. dec.) Stolec mora biti iz 9 vrst lesa in se mora delati skrivaj. Tudi na Pohorju so istega mnenja, vendar imajo, tu še ne­ ko drugo opravilo. Na Lucijin dan se pe­ čejo mali hlebi kruha, ki mu pravijo »Lu­ cijin kruh«. Ima posebno čudežno moč pri živalih. Še celo pes dobi svoj delež proti steklini. Ta običaj je,razširjen tudi drugje, vendar pomešajo med kruh raz­ no semenje in zelenje, .nabrano o kresu. Živina ima potem dober tek. Lucijin dan se je svoj čas praznoval /ta Murskem polju posebno čudno. Dve ženski ali dva moška sta se oblekla kot Lucija in strežnica. Lucija je bila črna, strežnica bela. Prva ima velik krožnik, na niem pa dolg nož in oči. Ona sili otro­ ke moliti Tistim, ki radi molijo, deli slad­ kano koruzo, ki jo nosi Seboj. Kateri pa ne. molijo, jim koplje oči Strežnica ima veliko sekiro, na kateri so obešene pe- roti, ki stoje v stran, kakor ušesa. Tega strašila se otroci bojijo, ker mislijo, da bi jih pograbilo, Če ne bi pridno molili Advetni čas je tudi čas za božične pri­ prave: izrezavanje jaslic, prirejanje dre­ vesnih okraskov itd. Že to je za deco po­ sebno veselje in čim bolj se bližajo praz­ niki, tem bolj nestrpna postaja. Šele bo­ žični zvonovi svete noči prinesejo težko pričakovani mir ljudem na zem lji... Mariborski tipi NAŠI DON JUANI ALI GOSPODJE JANEZI. Maribor, 10. dec. To kar bom tu napisai, je plod dolge­ ga, kajpak objektivnega opazovanja in nobena zafrkacija, ampak odkritje in če smem verjeti svojemu prijatelju, ki mi Je dal inicijativo (pobudo) za to »študi­ jo« - - bo vse v naslednjem povedano Pikantna (ne banalna) mana za maribor­ sko publiko ih če hočete — za neodkrite In še nepreštudirane Don Juane. č e zgovoriš ali slišiš besedo Don Juan. nisi pravzaprav rekel ali slišal nič poseb­ nega. Don Juan ni nikak tip razun tip ero tika, ki se razlikuje od tipa asketa; kajti če nočemo biti iažniki pred samim seboj in svojo vestjo, je vendarle res, da križa pota vsakega moškega več kot ena že­ n a ... č e se pa tip Don Juana začne pri prvi, drugi, tretji, četrti, peti — in xi-ti ženi se splošno, zlasti pa pri mariborskih ne more kategorično trditi. Erotično pi­ smeni ljudje poznajo sicer. ženijalno pe­ snitev Lorenza Dap.onteja, ki je iz Don Juana napravil nacijonalno .figuro, v ka­ teri je Don Juan opisan v najrazličnej­ ših poantah in tipičnih karakteristikah, vendar grešimo proti objektivnosti če bi španskega Don Juana, kakor je pisan, ge­ neralizirati za vse tudi slovenske »gospo­ de Janeze« — (kar so v resnici I); kajti tip Don Juana ni jedinstven, njih je več, »lasti v Mariboru. Pri tek tipih pa so ta­ ke razlike kakor sploh v značaju smrt­ nih ljudi. Toliko za uvod. Pripomnim naj še sa­ mo to, da imen teh špecijalitet Maribora iz posebnih razlogov ne bom imenoval, za katero diskretnost pričakujem proti- uslugo. Prvi je močno dražljiva natura, ka­ teri ne zadostuje njegova precej krepka zakonska polovica. Močne narave, biko­ vega vratu razbija ženska srca kakor vratove šampanjskih steklenic, kateremu športu je posebno vdan. Pri tem svojem posln prepeva in se smeji z gromom pre­ pričanega bikoborca, in je o specifični vrednosti ženske prepričan v to smer, da ni za drugo rabo.in ne.sme služiti v druge Svrhe kakor v njegove strategičnu načrte. Omenil bi še, kam zahaja in kje se ga vid| največkrat, ali to bi bilo ne­ varno. Pripomnim le, da je spoštovana ličnost in da je njegova don-Juanska strategija v okviru vpliva nepremaglji­ vih okolnosti — upravičljiva. Drugi je eleganten, duhovit bon­ vivan, ki je v dno svoje duše prepričan, da mu ena sama ženska za duševno razvedrilo ne zadošča. V biografijah sjav- nih mož mu topogledno naliči — Goethe. Ta »drugi« je uspešno - ljubezniv in se nanj nobena ženska ne jezi, o preklinje- vanju pa sploh govora ni; kajti iz njego­ ve prakse mu je dovolj znano, da se ženske v principu nikdar ne jteze, če ima­ jo zavest, da so se kedaj predale ljub­ ljenemu možu. Ta Don-Juan (slov. »go­ spod Janez«) ima do revnih veliko usmi­ ljenje,, ne more pa niti njim, še manj pa sebi pomagati Tem lepim revicam pa ostane dober prijatelj in zaščitnik še dol­ go potem, ko je nehal misliti na telesne čare revne oboževanke, kateri se je pri­ bližal iz golega »usmiljenja« do njih krute usode. . , Rad popiva in plača svoje raču­ ne točno. Prigodi se pa, da je že marsi­ kateri krojač in čevljar brezmotorno le­ tel preko, stopnic zato, ker ga je motil pri telefonskem razgovora z direktorjem banke radi menice za Madame \. Tretji gospod Janez ima — kakor se vidi — nekaj potez od svojih dveh prednikov, vendar je tip za sebe. Njega ne vodi po ljubezenskih potih, nobena iz­ razita Sila in niti sam ne ve, kaj ga sili, da po vseh pravilih dostojnosti preži na svojo »ideale« kakor lovec na srno. A to samo mimogrede, kar je njegova karakteristična poteza. Nesrečen je samo zato, ker je na svetu vse tako, kakor pravi — nerodno in nepraktično urejeno. Ni igralec pa ima Igralsko kri v sebi pa se mu zgodi kakor slavnemu tenorju, ki sprejema prvikrat vse dame, katere ga prosijo za milosten avtogram z bla­ ženim, ljubeznivo-sladklm nasmehom, drugikrat daje iste že z nevoljo, med tem ko mu t r e t j i k r a t že stopi žolč pred grlo. Tudi drugače je igralec men­ talitete, pravj pozčr v y*eb mogočih vlo­ gah spreten, sposoben za pretvarjanje v bistvo vseh mogočih tipov, ne da bi imel za to prirojenega d a ru ... Seveda vse napol ali na četrt, ne da bi se potrudil gledati na konec svojega igranja. Zgo­ dilo se je temu tretjemu bratu, da mu je ta ali ona »dama iz družbe« vspričo me­ ne spraševala vest, a on je bil sveti Aloj­ zij (ime mu je drugače) in hi vedel niče­ sar. Bil je nekdo drug, a on je čist in mo­ ralno globoko čuteč, saj to spričuje nje­ gov — položaj. Slovenjebistriška kronika Slov. Bistrica, 10. decembra. Veliko veselje je zavladalo tudi pri nas, ko smo zaznali za sklenitev prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Med tem, ko smo se mi veselili, se je seveda Mussolini zvijal, kajti on dobro ve, da se nad njim pripravlja nekaj, kar mu bo dalo obilo plačila po njegovem Capo-retu. Nad Sl. Bistrico je zavladala huda mr­ zlična bolezen. Bacili v neizmernih mno­ žinah so se pojavili med našimi »pur- garji«. Kar trese jih. Zakaj? Volitve so tu in že nekaj dni teče pri okroglih in štiri­ oglatih mizah takozvani »Agitationswein. — V vojni smo dobivali proti malariji ki- nin, za sedanjo malarijo, ki stresa marsi- kterega, so pa prikladni literčki »rujne- ga«. Ne rečem nič. Samo gledam in če se slučajno zaletim med družbo, ki šteje pristaše različnih volilnih skrinjic, sem tudi jaz deležen kapljice, ki dandanes pre ganja slovenjebistriško malarijo. * Da nekteri veljaki napredujejo, je u- mevno. Ni pa mi 'neumevno, zakaj je ne­ kdo najel »suflerja«. Ali se morebiti tam ustanavlja »teater«? Prav! Saj glavne moči so že tu, ker se nam že obljublja, da nastopi v kratkem kvartet, ki ga bo vodil dobro znani RA I. R. • Sedaj pred volitvami je pri nas obilo sestankov. Pa največje čudo je, da se je pri onem, ki so ga imeli Nemci, govorilo slovenski, na drugem, ki so ga imeli Slo­ venci pa: če hočeš kranjsko špraho ver- folkomnat, se moraš fremdnih avsdru- hov bedinat«. Iz Zg. Bistrice se poroča, da bodo imeB 4 skrinjice: 1. SDS; 2. Kmečka delavska zveza; 3. SLS in 4. napredna gospodar­ ska stranka. Tudi tam bo hud boj, ker že sedaj razsaja tropična malarija. Raz­ veseljivo dejstvo pa je, da bo novi župan obvezan, da tlakuje cesto iz Slov. Bistri­ ce do Zg. Bistrice s »Flusspapirjem«, ki bo potegnil vso »fajhtnost«, ki se zbira na progi * Večkrat čitamo o letalskih nesrečah. A to, kar sedaj zapišem, se lahko pripeti šele leta 2.000. Gostilničarka je odšla S svojim letalom kupovat vino. Potoma jo je srečala smola. Letalo se je zaletelo v avto. Slednji je pa odskočil in se ni zgo­ dilo nič drugega, kakor to, da je imela gostilničarka opraskan hrbet Nekaj dni pozneje je poskusil isto kupčijo njen so­ prog. Tudi on se je zaletel. Pa ne pod avto, pač pa v sv. Urha. Druge posledice ni bilo, kakor drugi dan »mačkova oba­ ra«. * Vas Mariborčane zelo spoštujemo, k«? imate velikega župana. Pa tudi vi nam vračajte milo za drago, tudi vi nas obču­ dujte, kajti mi, mi pa imamo »debelega« župana. * V veliki nevarnost pa bodo razni vo* lilci, kajti ravno tam okoli volilnega loka­ la je obilo blata in vode. Pa faktorji so jo pogruntali. Da bo pot prikladna, je ne­ kdo ponudil svojo kočijo, zopet drugi je naročil toliko plavalnih hlač, da bomo vsi, ki jim kočija ni namenjena, plaval! po raznih potih do naših skrinjic. JProsveta Mariborsko gledališče Sobota, 10. decembra ob 20. uri »Mada­ me Butterfly« ab. C. Nedelja, 11. decembra ob 20. uri »Logar­ jeva Krista«. Prvič. Navadne operne cene. Pondeljek, 12. decembra. Zaprto. • Torek, 13. decembra ob 20. uri »Mada­ me Butterfly« ab. A. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališču. To nedeljo, ll. decembra, se vprizori samo ena predstava: priljubljena opere­ ta »Logarjeva Krista« prvič v tej sezo­ ni. Vlogo cesarja Jožefa II. igra g. Da- než, vlogo dvornega maršala g. VI. Skr­ binšek, druge vloge pa so zasedene kot lani Veljajo navadne operne cene. Marib. gled. abonenti se naprožajo, da plačajo svoje zapadle obroke do 15. dec. „ Gostovanje graškega gledališkega an­ sambla v Mariboru. Pogajanja glede gostovanja graškega gledališkega ansambla v Mariboru so u- godno zaključena in je dbsežen spora­ zum, da bodo Gradčani gostovali že 19. t m. Uprizorili bodo Schillerjevo »Ko- varstvo in ljubezen«, katerega uprizori­ tev na Dunaju je graškemu gledališču prinesla velik uspeh, kajti kritika je s priznanjem nagradila umetniško kvalite­ to podajanja in označila graško gledali­ šče za najboljši izvendunajski ansam­ bel. V »Kovarstvu in ljubezni« sodeluje­ jo: Gustav Zimek, Erich Strčmer, Hans Kamauf, Grete Imle, Wenzel Hoffmann, Hans Jorg Adolfi, Flora Schweikhardt, Ida Kossow, Wally Waldeck in Louis Mittersteiner; kot inscenator pa bo fun- giral Wenz. Hoffmana. — . Fran Neralič V pondeljek, dne 12. t m. nastopi n i operni bariton, Fran Nerallč v samo­ stojnem koncertu pred mariborsko pub* liko. Nedavno je absolviral uspešna go­ stovanja v Zagrebu in v Ljubljani V Zagrebu je nastopil kot Rigoletto, v Ljubljani pa kot oče Germont v Travia- ti. Povsodi je ugodno iznenadil gledali­ ško publiko ter si pridobil polne simpa­ tije, kar je dokazal živahni aplavz, kate­ rega je bil deležen. Tudi poročevalci so mu darovali veliko pozornost in iz njiho­ vih kritik je razvidno, da imamo opraviti z umetnikom resnih kvalitet in temeljite muzikalnostl Predvsem se omenja njegov značltni in plemenit glasovni materijaL Neraličev bariton je briškega značaja ter ima od narave mehko in lahko višino, nekak noralni zvok. Glasovni obseg je v vseh registrih izenačen. Omenja se k tem 5e volumlnoznost, simpatičnost in metalno zvočnost tona. Pevec poje mimo, uprav elegantno in s sigurnostjo; mnogo pažnie daruje lepemu fraziranju in čuvstveno iskrenemu predavanju ter ne išče zuna­ njih efektov. V igri je podal dovršeno kreacijo ter se izkazal kot rutiniran igra­ lec, ki ima živahen in simpatičen nastop. Dajo se mu še migljaji v nadaljno izpo­ polnitev umetniških vrtin, pevskih ta igralskih in vsa poročila mu prerokujejo lepo bodočnost. Njegov koncert, ki se vrši pod okriljem Ljudske univerze, za­ služi torej vso našo pozornost to prav posebno še opozarjamo na srečno sestav­ ljen vspored, ki vsebuje arije iz domače­ ga, kakor tudi najbolj priznanega sve­ tovnega slovstva. Jamči se nam poseben umetniški užitek in občinstvo vabimo, da poseti v kar največjem številu prireditev priljubljenega domačega umetnika, kate­ rega nam bo vzel v prihodnji sezoni prav gotovo kak večji oder, H. D .