Več zaupanja v mlade sile! V zadnjem času se je večkrat in na razMnih me-s>tih pisaio in govorilo o mladinski problematiki, to vprainaje pa je dobilo se večfi poudarek rux plenar" nib zasedanjib CLavnega adbora Sociailistične zveze Slovenije in Centralnega komiteja Lfttdske ndadine Slovenije, na katerih je bil glavti pr-edmet razprave vprasanje mesta in vzgoje današnje mlade generacije. Vrsia vprašanj splosno druzbenega znača^a, od vprasanj ureditve nasega solstva pa do vprašanj družbenega upravljanja in rutipiredka našega kmetijstva Se v zadnjem času obrav-nava z mladinskib statisč, s staksč, kafemo vlogo in me-sto imcL danamja mladina v sploino drufžbenem razvoju pri nas. T&k pondarek p& se ne dcvje temrji. To vprasanje je da-nes razvojno postalo veUko sitrse in zamotanefse hot je bitlo v prrvih lebih nase po-vojne graditve m pdi n& mliutuno. Kahor je b&a mladina vedno v pre-tehloni pobomik in nosilec napredmh idnj, taho mora biti mladina in tudi )e glmuni nosilec borbe za $o-cia&ntične odnose ptri nas. Za vse to pa je potrebno večjje ra.zumevanje pobreb in navad današnje mtiadi-ne, ki so bhtveno drugač-ne od ipotreb in navad ge~ neracij, ki s*o rasie pred vajno. Ozko, subjektivi-itščno ocenjevcmje danasnje mladine, mnenje nek&terth, da je slaba, nemoraina ne-kak univerzalni absorbent za vse negativne vplive, pa naj pridejo od koderkoli, }e tažno in skodlijivo, kar po-tegne za seboj lahko samo (Nadaljevanje na 2. str.) Prof. dr. Jože Goričar od govarja na vprašanja o današnji študentski generaciji MLAD INTELEKTUALEC MORA BITI NOSILEC NAPREDNE KULTURE IN MISLI Univerzitetni odbor ZŠJ je zaprosil nekatere predavatelje naše univerze, da bi povedali svoja mnenja o nekaterih problemih, ki se nanašajo na današnjo štu-dentsko generacijo. Vprašanja so bila: Kakšen je odnos današnjih— Kvaliteta diplomantuv, ki so študentov do študija, kakšni študirali po voini, na njihovih interesi jih vodijo in nivo n\\- delovnih mestih — v koliko hove splošne kulture? strokovnjaki in državljani iz- Kakšno je družbeno znanje polnjujejo pričakovanje? študentov, mladih intelektual— Kakšna je svetovnonazorska cev — polnopravnih držav- usmerjenost, kako globokj je Ijanov? prodrl med današnjo genera- Kako in v koliki meri gledajo cljo marksistični pogleJ na študentje na probleme uni- svet? verze? Predvsem bi r&d poudarill, da se mj zdi precej nepomeimbno po" stopanje tistih, ki začenijajo ob-ravnavati vprašanje tako, da po-stavijajo današnjo študentsko ge-neracijo vselej na neko določeno mesto v cisti prostor, ki ga ome-juje vrednostna aJternativa: do-ber — slaib. Misllim, da je wed-nostna sddba o danastiji šmdent-ski miladimi možna šele potem, ko smo dodobra piroučiii dobo in o-koHsčine, v katerih ta mladiTia žiivi, vso za,?letenost najraz.Wnej-Sl'h vipiHivov, ki jpim v svojeim de-janjiu in nehanju podlega, kakor tuidl njen pomen za družibo, iz katere ta mla^ina izhaja ih nažega jaivnega živdje-nia. Prav tako zgrešeno se mii z>dii ¦cudli vsaiko mehamično primerja-nje današnje ŠTudentsJie mladhine z ono med obema vojmaima aili pa celo z ono izipred prve vojne. Mnogi med naml se namireč pro-blema tako lotevajo iin pri tem praiv nič ne računajo z velikinaii spremembami, ki so se bille zgo-dile v zadniih treh, šcidih deset-letjih; s tistimil Sipremembaini, ki so v nemallii mani vipdivale na to, kair na kraidko imenujemo slog živilijemja. Da bo moja maseil jas-nejša/boim naivedel pnimer. M^ladii slovenskii izobraženec osemdese-eiJi k^ prejšnjega stoJetja je po- toval od Lifcije do Čateža. Mi, ki smo bili mladi sredj obeh voj-na, smo se giibailii med Mariborom iin Ohridam, prj tem pa so krep-ko butali ob nas viplivi iz obeh tistiih svetov, kaitcriih potlit-ičnii, in-telekTualni in kulmrni! srodisči sta bilj Pairiz ^n Moskva. lz te žene" racije 'iizhajaijo, kakor je znano, tudi vsl tisti i:ntdek.tualci, k; so od.lqci.Lno sodalovail pri piriipra-vah in iavodbi naše sociailistične revoluciije. Današniji naš študent pa stremi v takšme raizdalje, ka-kršne so na primer Beogirad — Tokio, Zagreb — S»dmey, Ljub- lijana — Sao Francisoo. To stremdjenje ni v osrailem mi spe-cifično našega , saj je danes tu-dli mladl intelektuailec drugod vse boilj u&merjen v meriidiijainske razdaije svetovnega poligona. Re-alno osnovo daje tomu stremlije-m;u raavajno »tamje maiteriailmh piroduktivnih siil, s kateriini raiz-poilaga danažnje čloive^tvo. Ta primar nazomo kažc, da ra prav nič mogoče mohani^no pri-merjaoi sodobao miladiino z ono iz »doibrih »tarih časov«. Kadair govariino o dajiašnji milaidinl, po-sebej pa še o današnjii šcudenitiski gemeraciij, je treba izhaijati iiz so-dobnega staraja doma in v svetu. Le taiko bo naša sodba reailna, naiši sklopi ^a bodo življenjski, koirisitni im uporaibni. Sicer pa se v dejstvu, ki sem ga izbrail za primer, kaie doga-janije, ki je med najbolj značilni-mi. pa tudli med najibolij ipomemb-nimi za naiš čas. To dogajanje je oznacfiil tovairiš Kardelij takole: »Zgodovino iloveške dru&be oz.načuje proces n-jenega stalnega in čedailje širšega povezovanja In fcd'ruževan]a, ki je posledica dej-stva, da skupni družbeni interesi gilede na stailmi napredek v raiz-voju produktivnih siil zavzemajo čedailje šiirše družbane skupnostL Od raključenih pletnen k odipr-tim teiritoirialaiin skuipnostim, od samoaadovoiljujoče lokaJne sikup-nosti k narodu, od naroda k medinarodnim skupnofitim v okvl-ru svetovnega gospodarstva — to bo iprocesi, v kateirih se prav ta-ko izraža d-ružbenj napredek. Ta razvorj je progresiven, zaikonit, in vse kar ga ovira, bo uniičil sara potek raizvoja. To velja tako za medna,rodne odnose, kakor tuidi za razvoj znotraj posamezniih dr-žav.« Ni nobenega dvoma, da Jmajo v tem in;tegracij*kem p.rocesu so-ciailisti^ne dežele posebno vlogo, saij se ta proces ne bo mogei do-vršiti drugače kakor tako, da bo priipdj&l do' sooializma v vsem sve*;u, to je do združenega, enoit-nega^Človeštva, osvobo'jenega vseh in vsakiršnih odrujitev ekonoini-skega, religioznega, nacionailnega, političnega in katerega koli dru-gega izvora. V sociaili'9tiLniih deželah pa fe težšče problema na mila.diih gene-racijah — sedanph in bodočuh — sa-j bodb predvseni te generacije nos>'fte v^so pezo tega imtegracijisike-ga procesa, nekoč v bodoonosti pa ga bodo tudi dovršlile. (Nadaljevanje na 2. str.) II. študentsko srečanje Zvera Studentov ljubljanske nniverze pripravlja letos drugo tradioionalno mednarodno štu-dentsko srečanje. ki bo verjet-no konec meseca julija v Ljub-Ijani. Lansko srečanjje, na kate-rem so sodelovali predstavniki desetih držav, je pokazalo lepe rezultate, saj so bili udeleženci grečanja nad vse zadovoljni z njegovimi rezultati. O tem nara več kot zgovorno pričajo izja-xe nekaterih predstavnikov ¦rečanja: ... »dobili smo od-govore na vsa vprašanja, ki so nas zanimala. To srečani.ie je zbližalo študente mnogih držav. ki so na njem sodelovali. Na ta način je treba nadaljevati miroijubno in prijateljsko so-delovanje med narodi ... « Te besede jasno karakterizl-rajo glavne značilno»ti našega inednarodnega srečanja. Utrje-vati prijateljstvo in sodelovanje med narod? ge najvažnejše zla-sti danes, ko je svet, pa tudl študentski, razdeljen na veC taborov. Čeprav povabila za letošnje mednarodno srečanje še niso razposlana, prircditelji predvi-devajo v primeri s preteklim letom številnejšo udeležbo. Le-tos bodo na mednarodnem sre-čanju prvič sodelovali pred-stavniki vzhodnih držav. Program mednarodnega sre-fanja jc že dokončno sestavljen in obsega vrsto predavanj iz naše študentske družbeno-poli tične, kulturne in gospodarske problematike. Gotovo bo za tu-je deietrate najbolj zanimivo predavanje tov. Vide Tomšičeve o »Mednarodnem sodelovanju in aktivni borbi za mir«. Iz na §e družbene problematike bo najbolj zanimivo predavanje o »Razvoju delavskega gibanja pri nas in principih delavskega samoupravljantfa«. Organizator-ji srečanja so menili, da je po-trebno na srečanju obravnavati tudi zgodovino naše narodne osvoboditve, čeprav je le-ta že dovolj znana vsemu svetu. V ciklusu kulturnih predavanj bodo tuji predstavniki lahku spoznali našo glasbeno, likovno in literarno ustvarjanje v zad-njih desetlettjih po predavanjib dr. Cvetka, dr. Kržišnika in drugih. Na srečanjn bodo predstavnl-ki študentov razpravljali tudi o pomembnih študentskih vpraša-njih. Predavanje o »Mednarod-nem študentskem sodelovanju in univerzalni študentski enot-nosti«, bo v središču pozorno-sti. Mednarodno sodelovanje na široki osnovi je dandanes pred-pogoj za uspešno mednarodno dejavnost fn razumevanje med narodi. Prav zaradi tega so taka sreča«(ia. na katerib predstav-niki različnih narodov skupno rešujejo svoja vprašanja, izre-dno pomembna. Predstavniki industrije o študiju strojništva V letoSnjdh semesitralnih po-čitinicah je prišlo na stnojnem oddelku tehniške fakultete Ljuibljani do posivetovanoa med predstavndiki slovenSke i,ndu-strije, profesorj,i in njihoviimi sodelavcl ter študervti strajnega od.delka. Pomeni talašneiga po-svetovanja v obldiki izmeinjave mne.no je dvojen. Pnilagodiiti ia vsikladiti vzgojo višijega stroj-nišikega kadra zahtevam iji raz-voju naše industri'je, saj je splošno znano, da sistem viso-košolskega pouka dn izobrazbe s precejšnijo zaimudo sledi po-trebam praikse, na drugi strani pa je tudi iindustrija činitelj, ki bi v prihodnosti morala vse-stranslko pomagati pri obliko-vanju stroijniiškega študija. Na posvetovaniju je bilo več razli>č-nih pogledov na probleme, kil so v neposredni zvezi s študi-jem strojništva, kar je vseka-koT koristno za spoznavanje naših prilik in razmer v straj-ništvu ln bodo nemara ob pra-¦vilni oceni lahko služill za osnovo pri razpravah fakultet-nih statutov. Takšna posvetova-nja so lahko realna opora ln pomoč pri izdelavi fakultetnih statutov. Potrebo takšnih posve-tovanj s predstavniiki prakse ^o uvidela tudi nekatera druga združenja na tehniki, zato Je pobudo strojnikov oceniti kot resen pri&pevek, da se o študij-skih vprašanjih začne temelj.ito razpravljati. S posvetovanja povzemalo nekatere značilne misli, ki so vredne, da bi jih upoštevali pri nadaljnjih razravah. V razpravl o Liku inženirtja, ki ga želi naša industrija, so ugotovili, da M strojni oddelek vzgajal inže-nirja splošnega tipa, ki bo stro-kovno priipravLjen za razvoj v smeri konstruiktorja in obratne-ga inženirja. Zato bi bilo po-trebno dati močnejši poudarek obravnavanju snovi, ki je po-trebna za obratnega inženirja. Sem spadajo predmeti, kot so: energetika, gospodarstvo itd. Ko že govorimo o liku strajne-ga inženirja, ne smemo prezre-ti predl-oga. ki je bil z odobra-vanjem sprejet, da pristojni forumi izdelatjo v kratkem točni profil stro.inega lnženirja in do-ločijo kvalitetno potrebo stroj-niškega kadra sedaj in v pri-hodnostl. Iz zahteve po tnže-nirju splošnega tipa. ki ga za-govarja slovenska induptniija, pa sledi kot nujn,o dopolndlo uvedba podiplornskegia študija, za kar pa so potrebna precei*-nia materialna sredstva. Pred tem bi bilo potrebno individu-alno usposabljaivje inženirjev \x prakse na onih podrooiih, ki so v rvaših industrijah najbolj pro-blematična. Obširno so govorUi udeležen-ci posvetovanja tudi o proble-mu tiska. Resen problem j« tlsk tehndčne Uterature, ker Je sedanje stanje na tem področju posebno za študente zelo ne-ugod.no. Glaivni razlog za po-maimjka.nje domače tehnične kndige je mal.oimare.n odnos za-ložnišlkih podjetij, težnja posa-meznih založniikov za komerci-alnim dobičkom pri izdajanju knjig im končno, nesodobna oprema naših tiskarn, ki nima-jo potrebndh strojev, da bi lah-ko tiskala zahtevne in t«hnično komiplicirane tekste.. Da bi tao stvar nekaiko pospešili, so v zadnjem času ustanovili pn upravi Strojniškega vestniika tiskovni siklad, ki bi naj pod-piral in izdajal strojniško lite-raturo. Tudi današnji prostori tai predavalnice so za številčno močan strodniški oddelek pra-majhne in sprejmejo le tretjino slušateljev, medtem ko ima v risalnici prostor le desetiina vpiisanih slušateljev. To srtvar je mogoče urediti le z zagoto-viitvijo sredstev za razširitev potrebnih prostorov oziroma kmalu realizirati enega od pri-pravljenih idejnih projektov za gradnijo novega poslopja ali dozidavo. Dosedanje prakse v naših to-varnah in podaetjih n.iso po-vsem zadostiJe svojemu name-nu. To dejstvo ie bilo že veS-krat ugotovljeno. zato bi bilo dobro, če se trajanje praks po- stopoma podaljša na štlri me-sece. Prakse naj se organizirajo s sodelovanjem oddelka z našo industrijo, ki nad da praktikan-tom v soglasju z oddelkom kon-kretno nalogo. Delo na praksi bi moralo ornogočiti študemtu nagrado, vsaj z. kritje najnuj-nejših živ.jenjskih potreb, prve prakse pa naj se opravijo v de-lavnicah indu&trijskih šol. Tud: je potrebno pri organiizadiji inozemsJcih praks predhodno posvetovanje in izbira strokov-no izobraženih ljudii. Razpravljali so tudi o znasn-stvenem in predavatelijskem naraščaju. Na strojnem oddelku je namreč pomanjkanje aai-stentov mnogo večje, kot na drugih oddelkih. Ta problem ie možno rešiti le taiko, da bi se izenačili prejemki in razvojne možnosti asistentov z inženirji v praksi. Pravtako bi honorarni aisiistenti '•azbremenili redne asistente. ki se bodo potem ležje posvetili znanstvenemu delu. Na posvetovanju so obširno razipravljali še o učnem načrtu in ugotovili, da se je ustalil in v glavnem odgovarja sedanjim možnostim. Zahteva po sploš-nem tipu strojnega inženirja pa zahteva bolj poudarjeni študij pogonskih predmeitov. Splošni fundamentalni predmeti pa so še ved'no premalo prdlagoijeni tudi v tehniki. KRATKE VESTI Debatni večer študentov Kakor poročajo \t Mariibora so se taimfcajlnji šniden.tjje pogo^vo-rilli z vodilnimii politlčnimi delav-ci Maribora, da bodo skupaj pri-rejali _. debaitne večere. V okvdm debatnih razgovorov bodo raz-pravlja.li o važnih poilitic^nih iin gospoda.rsk!h problemiih. Pri^ako-vati ie, da bodo Mariborčani do-bro zamiisel v kratkem z uspehom realizirali z organiizacijo prvega debatnega večera in da bomo o Lzvedbi kmalu poročailii. Pomanjkanje dobrih strokovnjakov Na posvetovamju strokovnijakov živilske industniije. k;i je b'Jlo pre-teklii teden v Zagrebu, so govo-ri-li o pomanjkanfu stroikovnega ka-dra v tej vreti naše industirije. M«d drugiim so ugotavHi, da .uni-verze v Jugoslaviji posvečajo pre-malo pozornosifi za vzgojo in a.o-braz.bo dobrih strokovnjakov v ži'vilski iindustriiji. Pomanjkanie dobrih strakovn.ja.kov v tej vejl naše predelovalne industrije one-mogoča hitrejši razvoi iiivilske Ln-dustrije. Prvo predavanje o jedrski fiziki Letošnji letni s&mester se na naši univerzi prvič predava teo-rija jedrskih reaktorjev. Preda-vanja poslušajo študentje višjih letnikov za tehnično fiziko TF ter fiziki in matematiki PMFF. Predavanje. ki spada v redni dveletni ciklus teorijske fiztke, je prav značilno za nagel razvoj pogledov na nuklearno energijo po ženevski konferenci. Ves svet si je da,nes edin v tem, da jedrska energija ni več utopija, marveč živa reaJnost, za katero se je treba čimprej in čimbolj temeljito pripraviti, da ne za-* ostanemo Po nepotrebnem za naglim razvojem industrijska razvitih držav, kot so Sovjets-ka zveza, ZDA in Velika Britani-ja. Tudi naša država se je uspešno vključila v ta razvoji, saj dobimo po nedavno sklenje-ni pogodbi s Sovjetsko zvezo o medsebojnem sodelovanju na področju nuklearne emergije kompleten reaktor na O'bogačen uran in težko vodo za 6500 kW, ki bo kot prvi jugoslovanskl reaktor postavljen v nuklear-nem inštitutu »Boris Kidrič« vi Vinči pri Beogradu. V neikaj le-tih moremo računati že na gTad-« njo jedrske centrale, saj skli-cuje jugoslovanska skupnost elektrogospodarstva V aprilu prvo posvetovanje elektroteh-ničnih stroikovnjakov, ki naj pregleda možnosti in potrefce po nuklearni energiji v naši državi. Izvedba takega progra-ma pa zahteva seveda na eni strani zmogljivo industrijo in na drugi strani izvežbane strokov-njake, ki jih morajo dati praVl nase univerze. Zato je posebna pozdraviti uvedibo predavanja al teoriji reaktorja, ki mu mocra čimprej slediti predavanje o reaktorski tehnito, o reaktorski elektroniki, kemiji iij. tehnolo-giji. Za vse to imamo v Ljub-ljani že precejšnje število znan-. stvenih in strokovnih delavceV na Inštitutu »Jožef Stefan«, kl je bil na iniciativo pokojnegal Borisa Kidriča ustanovljen a nalogo, da pripravi pogoje za delo na nuklearni energiji, da izvežba strokovnjake v jedrskH fiziki i:n tehniki. V laboratoirijiH tega inštituta dela danes ža okoli 40 mladih znanstvenih inl strokovnih delavcev na proble-mih, ki so tesno povezani z na-logam-i projektiranja reaktorja, reaktorsko fiziko, pripravlja-njem surovin, to je goriva, moderatorja. reflektorja te-r a merskimi in kontrolnimi napra-« varr.i pri reaktorju. Prav t namenom, da se zagotovi zado-sten pritok primerno izobraže-« nih diplomirancev za potrebe dela na jedrski energiji, se ja pred leti ustanovil oddelek za" tehni.ško fiziko na tedanji Teh-niški visoki šoli v Ljubljanix ki danes že daje prve inženirje, ki delajo na Inštitutu »Jožefl Stefan«. Vendar sloni danes ša večina dela v inštitutu na elek-. troinženirjih in v današnji merl na inženirjih kemije. Kot jai pokazala praksa zadnjih let^ imajo zlasti prvi zaradi pove>< zave svoje stroke s fiziko raz-4 meroma najmanj težav pri pre--orientaciji na probleine jedrskd energije. Z uvedbo predavanj ai reaktorski fiziki in teoriji re-aktorja je napravljen na našl univerzi prvi korak k uiresniče-nju zamisli o uvedbi specializa-cije jedrskih inženirjev, ki je( pri razvoju zadnjih let v svetU in zadnjih mesecev pri nas po-stala gospodarska in tebnična nujnost, proti kateri se sicefl lahko bore ljudje z močno ozfcfrm konceptom, ki pa je n\ več rao-* goče zanikati: jedrska energijsl postaja v naši državi trda res-« ničnost. Ponosni smo lahko VI Ljubljani, da smo pri tev> tudl mi zraVen, ne saimo kot, pasivnl gledalci, ampak kot aktivni ?o* delavci. A. PeterliH Stolica za srbohrvaški jezik na strasbourški univerzi Na filiitzofski fakuliteti strasbo* urške uralverze so 9. marca tega leta odprli stolico za srbohrvažki jezik. Svečanosr.i .so ippisostvcvali dekan strasbourške fiflozofske fa*» kultete s . prpfesorjii univerze^ z-nanstveninii ddmci in ŽDudenj^i MLADI INTELEKTUALEC... ! (Nadaljev. s 1. str.) Ce je tedaij stremltjGnje danaiš-Ittje kiteickiuakie mladtkie v me-ndijanske razdalje svetovnega prostora poziciven in progreMven pojav, saj odraea nek nujen druž-bm, proces, ki se bo s č&som še stoipnjevai jn se vse hiitreje od-vijaJ, pa ^ikri.va to stremljeaje v *ebi tu-di kup nevarnosti. NžCjveč-ia med njimn je za našo mlado studeuitsiko generacijo vseikakor nevamojt podlieganja tuijim idco-iogiijam, ki so $ so.cualizm.oim ne-edružijive. V svajii usmenjenosti "v svet (tu ne mi&liim samo na po-tovanja, ternveč mislim predvsem iia posH-edovanje ideij in drugih 3iatelaktualn.iih vrednot s pomočjo tiska, radia, filma, kakoir tudi na na^raziionejše druge obilike naše-ga stika s tuijino itn tujime z na-ini), se naš miladi imreilektualec sreeuije z ra,znimii ideologiijamii. Ker nu dovolj razgledan in trden v na& lastni, marksLsrjični ideo-logjl, tujim ideolo&kim vplivoim, ki j.ih po navadi spremljajo tudii se materialnj vplHvi živiljeiajiskega standarda y tujini, bodisi podlle-ga bodusi zaipada v naijbolijšeim primeru v nekakšon relaclvizem, ki vodi v »idcološko koeksisten-co«. Kakor je danes ekonotmska in po:licična koeksistenca med dir-iavami! z različno druižbemo ure-dbvijo vehkega pomena, je udeo-loSka kociiMstenca med marksaz-jnoni in marksAzmu tuijiinni iideoilo.-gijami znotraij diružbe, ki gre za-vescno y sooiailizem, iizredno ne-vaima; zav^ra nanweč proces zdrave, hairmoničnc rasci socia-fcstačnc kulturc. Če sb mailo oizre-te na katerokoli po>dro&je naže kuirure, pa rudi na naše tako jmenovano vsakdamje žiiivljenje, boste zdahfca opaziih sledove vn slaibe posledice cakine ideoložke kocksistence. _ Sicer pa ne gre samo za to, da & znal naš mladi inteilekrualec ]o-&ti zxno od pilevela, kadar zade-vajo oibcoj najrazličnejši ideolo-žki vipl-jvi; gire pTedvsem im v pr-vu virsti za to, da bi postaJ akni-ven nosiilec in razži-rjevaiec na-predne kulture in naipredne miisli sipJoh, m sicer doma prav tako kaikor v svtnjiiih sc.kih v svetom. tocn. Osnovn] pogoj za akthrno Vlogo mladega človeka pa je znanye, in tu smo prižili do jodra prootlema, do šole iai loilanija. NatSa šola — od osnovne do visoke šole — je siaiba. Zato tudi rezuikaDŠ kj jih daje, ni.so dofcfi. To tudl ni nič čudmega. Ponav-ljal bi pogrošno resmico, če bi po-greval crditev o tom, da preo-braiZibe družbemc zaveisti v revo-luoioinarmiih obdobjih za.ostaja.)o za preobrazbairni v ekonomski bazi in pravnopolliučni vrhnju sta^vbti družbe. Proces kulturne rcvoluoi-je se pri nais komaj šele začen.ja, integralni sestavmi del *ega pro-cesa pa je preobraizba Sol»tva. Če tedaj odgovo.ni na posa-mezna v|>ra'Sanja, ki fih zasitavilija-te ne bodo preveč pozitivni, ni krivda samo ha štud&ntu. Pre-priČan sem, da naša šola rol tak-sna, da b[ lahko zado-vcnLjivo ob~ likovala sociahstičnega imtelek*u-alca. To mcjc pismo bl preveii naradlo, ^e bi začel pri srednji žoli, čeprav sta us>peh univerzi-tetnega kudija in pa .ntelektu-almi profil miladega izobraženca usO'dno povezana s srruikturo sreidnje Jole. Zadržal bi se lc na "vipra^anju o predmctni in peda-goški strukruri pravne fa.ku!tcte, ki jo najbolj natančno poznam. Kakšna je tedaj, kratko ori.sa-na, predmetna in pedagožka Sftrirft'K>ra naše pravne fakult©te? Na tej faikultet; srno v biis>tvu ob-držaili žcudi:.j-Vjorsk!h vzorov^, oziroma ?mo sta.re prcilmpte ^iTio »¦pom.lad"!.« z ncikaterim: ^ološnimi ugotoviir-vami mp^sisti.čne družbene zna-nosti. Tako smo Srudii^ki pTo^ram prenatrpa.K,. nieso^va Temelina •trukrura 'n n^e^ova narava — in f tpm sevpr)q orp^Tierna in peda-goika s^ruktura faikukete kot ce- lote — pa sta ostaJi v bisrm tatkšmi, kak.ržn;i sta btli že v dobi predraomapoiliiisti&iega, vilktarijan-sikega kapj.talizma. Raziumljivo ]&, da je takšna predmecna jn peda-gožka struiktura fakuiltoDe ne more dajati posebno dobrih rezultaitav v dobi, ko je ipiredman.oipolHsclLni kaipiitalizem celo za danažnji bur-žoa&ni svet že nekaj desetletij — zgadicvviina. Sedaij pa k odgovorom na ,po-samozna vprašanja. Odnos večiine Študen-jov do štu-dnja je ptreij slab kaikor pa dober; zdii se, da so »pike«, ki jBi bo vlekel študent na izipdtu, vendair-le poglavntai imteres, ka ga vodi prj kudij.u. Tak, boJij aJa manj prakkciistit-nii itudiiij seveda ne more dati po&ebno ddbrih rezml-tatov. KoiLikoir morem soditi o rajvnd a|p'lošne kulture našega ku-denita, bj dejaJ, da je le ta precej neiiz,ra'Vinaina. Vzrokcv za to bo verjetno veL. Eden po^lavimilh je prav goitovo razJičiia raven srod-nijuh §O'l, s katerih pirihaijajo štu-dentje na unjiverzo. Tudii ni pre-zre*.i žtudentove osebne initeresne uismeirjenosti. Tako je na pirkner glede na kulturno raven velikam-ska raizilika mod tako imenovani-rnii frajerjii 'm pa tisrimi žtudeoti, ki kažejo resnejšo prieadetost za kakršnoilcoJi podiročje kulturnega življenja. Po uvedbi drulbenega uprav-Ijainija na fakulitetah in na tmi-verz'. je m&d študcnti interes za problerne univerze prav gotovo narastel, Stvaf Zveze študenitov je, da ta interes vzdržuje, ga vz,podbuja in ga kanaliziira v smor komstiruktivnega sodalovaaja i'\m večjega Iteviila študentov pri resevanju ipesrre probilematlke uiniiverzatetnega žiivljenija. Sodim, da se tretje vjprašanje na-naša na problem tako imenovane diržavijanijske vzgotje. Koilikor moreim p>resod;iiti, je stanje na tem področju dcika.) silabo, razen pri pravnikih in morda še pn eko.no-mistih. PogJavicnii v^rok je zoipet na sredmji Žoli. Po moijem mn&n.ju bi kazalo uveati v ©nega vižjuh raiziredo'v srednjiiih šoil poseben prodimet, ki bj obravnavai diruž-beno in državno urediitev FLRJ. RazmrslLlti bo treba tudi o teim, če ne bi kazalo tak .prodmet uve-soi tudj na fakultcte (irazera prav-ne soveda). Težko si nairiireč predisitavljam inženiirja v podljat-ju, ki nima .pojma o struktim na-še d.ruižbene !n državne ureditve. fn takih inženirjev ni malo, bitl pa moraijo v pogaji.h delavskega samo'Uiprav'!ianja podljcij, v kate-rih so, pirecaj nabogljane figure, tudl če so sicer že taki strokov-njaki. Isto vellja — mutatis mu-tandiis — tudi za zdravnike. Si-cer pa bo treba enkra.t po«ebej postaviti na dnev-ni red yprašan,je o diržavljanikil vzgo-j.i našega clo-veka siphh. Tr&nutno ie naim.reč s*anje takšno, da vcdo absoilven-ti nekaiterih delovodisklh i.n sred-niih strokovniih šol o družbeni in državni uredlrvi FLRJ mnogo vež, kakor pa abiruricnri gimna-zi'i in mladi di.plomajid naž,ih fa-kultet. O svetovnonazoTski osmerieno-sti dainailnje študenrsfce mladine sem že nekaj govorJl' fpo.dle2;a:nie rui.im rpKvo.m, ideološka koeksi-stenca). Kar zadeva iposebej od-nos do m^rksizma, je stvar pre-cei režavna in zaipletena. Zdi se, da vid.J večiina študentov v tnarksi'zmii neikaksen po.lirični ka-reklzem. Deloma ie raksno gleda-nje poslpdica Dedano zlo re-7.irnskc narnve. Po dru^i srran.i ie siiafo f>^noi5 !Sru^e.nrov do ma.rksiz-ma tud" po^fHlca-. 6iisto a^tivisf^-ne?a vfrbaiiizma. s ka-rerm s<» ohr^vna^iio' vnra^ania m^irk^^-i^nc ideo^o^i'? (\rJ'hor <;e ^pin.Vi obravn^vaio^ na rai7n'h oo-li.ti^nih, s!md:kalnih, mladinsk'i1) in drue-iVi scsrankih in žail mdn pni mar<;.ik.iitorem oredmetu na fa-kuiiteraih. Navcdd sptti le dva izmed cele vrdi tega je danies si-tuacija takšna, da nekaiteri pni-zadevni študentje v glavnem po lastni pobud; in z velilko vnemo studiiraijo po-sarn«»zna področja iz sodoibne meščanstke druzbjsne zna-nosti ter usvajajo hkrati z neka-tenliTiii nrjionpilnii pottiiriivTiiJimii pri-dobitvamj •.udii mnoigo idcolo^ke-ga baiasta. Takšno stantje je v glavnem za.radi tega, ker na ka-tedrah za družb. znanost. na fa-kulketah sko-raij n! marksistov, ali oa so tam m».1ksisti le asistenrje, ki pa se morajo le sami formLrati r znamstven.ike — marksiste. Tako smo danes v nekoKko paradotKsnem paloižaiiu. Mnogi med nami \z starejših generaoiij srno posicali marksisti zairadi naše zavzerosti za družbene vede; mark&;atu smo postalj zato, ker nam je daija'la marksistiična zna-nost odgovoire na ninoga vpraša-nja, na katera nam Solla ni o>dgo-varjaila. Danes pa obsta.;a neva.r-nost, da izguibimo za marksistič-no mfiisel marslikaiterega dobrega Jtudenta zaradi prav iste njegove zavzetosti za druzbene ved«. Ta nevarnost je prj nas Se toHko večja, kar vlada na kulturnem področju neverjema ideoložka zmeda, katere nosiiloi so ra-zni malomeščanski zonešanci (imenoval bi jih frajerje na tem podirosp.odar-sttcih spremembah pri nas in o boiit»i za primeren študijski na-črt tudi na stairejših ekonomskun fafcultetah v tujinl, se dotiaKtr? vprašanja, ali naj &e vzgaja lik ga, ki je specializinan le v doLo-6eaih gospodarakih panogah. Gre za *o, da se uspešno iEpf*1.-ni'jo v naSem prakličnem socia-listiičriam gospodu^stvu vrzell, ki jih ustanave in podjetja trpe vsled pivmiajihnega števila strc-kovnjaikf.v in vsled premajbne etnok.ovposti nekiateriih. Stu. dentska organazacija na fakulta-ti je rn. strani tistih, ki so za' splošen tip ekonomista, ksr m»-nii, da se tak v praksi veV.ko bolje ofonese. Treba je nflimreč tudi upoištevati pomanjk,anje sitrok^vnega kadra in potreba prakse, da mora imeti ekonom^t široko O'bzorje ne pa samo speeL alizacij.o v določeno femer. Pač pa bl bilo dobro, da bi se dal pooidarek na določene predtnpce, ki pridejo v praiks! največ v po-štev (n. pr. poli^ f na ekonom.i-ja, 0rgan.i17a.cija gioepodarskih poddetij Itd.) N,a ekoniomski fafeulteti še vedno primanjkuje nekaj profe-sorj«v. Frof. Paivel Marc nava-ja, da so nekateri profesorji tesno povezani z op&rativto l-n v njevj sodelujejo in izraža prepri-čanje o nujnoaiti oplojanja te.-riije s prakso. S jem &e strinja tudi študentsika o.rgan.iziacija, ki pa je mnenja, da je taka eaipo-slitev proife.sK>rjev v praksd do-Mi.knat v štoodo pedagoškeimu dedu, ki ga nekateni profesorji vsled preoibremenjsnosti z izverv faktiltetnim dedom ne morejo uspešnr- opravljati. Tafeo s« n. pr. na fakulteti predmet ta zgio-doviTie politične ekonomije letas. aplofh ne predarva. Pod-obno je že bilio s pol'itiča.o efconom'do, ki je vendar zelo važen pred-met. S^udentska org^anizaci^a je tudi za^krbiljena z-aradi asfetan-tov, ki jilh je tudi premalo. Prof. Paveil Marr govoTl tudi o dosedanjih študijskiih progra-^ mih, k: so bilj tesno povezanJ z niašim splošnim družibeniim iti gljspodarskim razvoj«m in moi-nostim fakultete. V začetku dob-rfi učni načrtl, ki pa jih vsl*d pomanikanja predavateljev ti bilo mogoče realmrati. Od leta 1948 pa sledi povef.anje števila predmeVov in zavajanje v neka-ko enciklopedično in praktici-stično 10'bnavnavanje predmevov, kar je kvar.no vplivalo na raven štud'ja. Ta nači-n ?tudi'ja, kl je bill deloma posledica aidtninistra-tlivnega go5.p.od.arjtnj.a pri nas. je tirajal okioli štiri leta. Ka.ior TOdstvo fakultete, meni tudi šta- ŠTUDENT PREPREČIL 2ELEZNIŠK0 NESREČO 28. februainja tega leta ok.rog pete ure poipoldan je Student fi-lozofije Bela Groilsamer iiz Zre-njanina prciirečil železnilSko ne-srečo v bližini Pamčeva. V drve-čem vlaku je občutill udarce osi, ki je poolla in udarjala na pra-goive železniške proge ter v zad-nijem trenutku prvsebno pO'V.lekd zasilno za.voro. VIak se je ustavil in preprečena je biila nesreča, ki bia lahko imela težke posledice. Po iizjavah železničarjev boido za štuidenta iz Zrenjaaina predlaga-li nagrado. dejitska onganizaciia, da. je bi^a patreba po poglobijenem nač!-nu študija Ln krčenju štev.La predimetio.v nujna. Ceprav meni študentska onganiza.ci'j'a, da jC pomanjkanje nekaierih preann--tov še precej občumo, se s ss-darKJ:m načinom ^tudija, ki j« raznneroma izpopolnjen, načelno strinja. Strinja se pa tudi s predvidenrm načinom indi'vidu-allnega dela s sluuiatelji v sem'-n.airj!iih, kar .rmajio n.a nekih an-gleških un,iverzia'h že dolgo v pnaksl. Studentje pa pogrešajo primernih prostorov, kjer bi se labkio sestajali :n raizvvjali ko-lefctivi, kajti razen centraliie ekonoimjke fcnjlinice, ki je sicsr ppostorna in udobna, ni drugih prostorov v ta namcn. Tako se moreijo ekonomisti sreičavati m poraagov.or.it-i le na hodniku pred knjižnico, kjer Lzmenjavajo svo-je smis.li in pogleds. Proiblem je tudi s predavalnicami, saj mo-ra biti I. -letmk, ki je precej številen, razdeljen v dve grupi, kar pomen-i za profesofje zndt-no večjo obremen.itev. Sicer se pa vrnirno spet na Studijiska vprašanja. Na splošno je sedai na fakull&ti precej oo-la s pripravo statuta, saj je b'.-lo loibravnavaniih že p-et o.snwt. k-ov, a do sedaj še ni biilo p^ei-tivnftga zaključka. Preje je bi^o I>ereče vprašanje vpis v tre+ji l«tnik, ker je bi'I pogoj, da ja-vadne administrati-ne posle, ne-primerno nji-liovi raobrazibi, kar vtsekakoT ni prav. Pripomnimo naj tudi pri tem, da si absol-ventje-ekiono.rn.isti izbtrajo me-sta z-a praks'o in da se na svoie konfcretne naloge, ki jilh bodo prevzeli, ž« sedaj pripravljajo. To je vsekaktor po&nemanj-i vredno tudi za študente drugih fakultet. Albin Humar ^^^^^. .^m^^. ^^a^b. ^^^^^^ ^^^^^^_^^^^^h^^^^H^^ ^^m Več zaupanja (Nadaljevanje s 1. strani) šk^oidijive podedke. Res }e, da iudi me4 danasn}imi mladimi Ijudmi zasiedimo po živele pred vojno, ampak jim z isfkreno in vsesitran~ sko pomočjo pomngati, da s*e te napake in slaho&ti od-pravijo. Poleg vseh teb napak in vpltvov, ki jih je med da-nainjo mladino zaslediiit pa je važen vzgojen fak-tor, v kat&rem razmere še niiso nctjbol) urejene, na solstvo na sploh. Vsekakor bo potrcbno v tem pogle-du nekaj napraviti, da se stanije izboljša. Brez dvo-ma bo k temu pris.pevala re~ farma v solstvu, ki se pri-pravlfa, razen tega pa bo potirebn® veliko več kot do seda), da. se tudi nase po-litičn-e in druzbene organi-zadje pridobijio za reseva* nja vprasanj nasega sol-stva. Prav gotovo bo po-trebno "se mnogo dela M uredk^ev študiijskih progrn-mwv m nacrtov, da se pwi~ lagodi httdl) zabtevam m potrebam danainje prakto, da se osvobodimo intelek-ttudfaeično-verbalnega .pro" grama in učenja. Raimo t*-ko bo potrebno predvsetn delati na stalni vzgoji in razvijaruju mladega znan-ftvenega kadra naših asi~ sterktov. Predvsem pa fr naloga vsch druzheno vzgojnih faktoirjev, pred~ vMm nctiib poiiticnih orgs-nizacij študentske organi" zacije skupno z ofganizaci-)aml Socialistične zveze in Zveze komunistovt da i* bore, da bo nasa univerza ired kra/tkim izdela.1 aoaljzo ka-loniične vred.nosti hrane v 1'jiub-ijanskih studem.skih menzah. Ana-ilra ie bi:la Izvrše-na po enodnev-iem ot>azo.vainju vn vrednoten.ia dnevnega obroka hrane. Po ocensi biigienskega zavoda je slika kailo-rične vrednositi o posamoz,nih štu-dentsklh menizah sledeča: Adta-iemiskii kolegij 2.745 kaloriij dnev-no, Štud-entsko naselje 2.558 kalo-rij dnevno in Os.redn.ja študencska nenza 1.740 kalorij (brez za*>tr-ca). Moramo pa zapisati, da se je irana v Osrednji menza v zad-ijem času znatno zibaliSala. Z nastjo meščanstva ae je rto-diilo reformacijsko gibanje in s fevdairamom povezan je bil na-stotp svežih cerkvenih si'l, oboro-žemiih z jezuitskimi pr.ijemi. Ni zadostovafla več stara tak^ika. Treba se je biJo pr.UagajaM novi c'|>bi, rsr.me.ram, ki sb jihustvar_ ;ale družbene spremembe vedno na novo., s pospešenim tempom. Loyolini učenci, so odločno ra-zumeli svojo nalog. S svetohlln-jkim nasmehom na obrazu, s fa-natiično vero v srcu so vstopali v .s-al-ome, sedali za katedre, pihaLi na duše kraljeim. Znali so izgra-diti druž^beni razvoj za uzde, ga '.iliti v svoj-o kolo'ečine čim dije ie bilo mogoče. Zreceniti ®o zna-;i pomen znanosti, zato &o yo v7.eli v zakup, raizuijali so jo {n ii.zdielke po svoje barvali in kro-'i'li po svojiih potrebah. V Ljubljani so jszuiti v prvi ^oilovici 17. sitol. iz svojega gim-nazijsikega kolegija stopniema -azvijali fiHnzofski in teoloSki študij. Na njih so V7.ea.1ali kadre iTase, kaiti potrebovall so Jih, ^posobn.ilh in bojevitih. Avtor'.-cta svete katol-iške cerkve Je hila v sialni nevarnosti. Fevdal-¦lo družbeno ureditev >e žrl v niej fe razvijajofci me§5anski ^rv. Pa so se cerikvena hierarhifna "vrizadevanja 9popri;,ela še z dr-/.avnimi omnipotennčnimi tež-njami. Zred spopadom je biiu ^veba določiti vrhovnega vo-djo. ^bsoilutizem je izkljuteval de-U-'ev oblasti. Jezuiti so bili raz--•n.anl in konec je b;lo nji'h »;*tu-iia supcriora«, višiega šolstva. ^tudii^ka dvorna koimis.iia )e ,'e vzela proust ^ntlo^ 90 pro.3ili za ponovno •'vpdbo vi-so.ikioSotls.kega §tudi.ls TLrani.«.k'i dežclni stanovi. In »Pre--\ri:tl:i« ce«:air ie to p^f nti-h pr-^§--1o uaii-i&al. S^et 510 K^anici lah-'*o Spfla.li svoie sino^^e dnma — 'io.ao9l'vvTw. f.i"!'O7jofe in tndi k'-"Mrtte. T-ne bilo vse slkupaj prenešeno v Gradec, kjer je 5I0-ven.sk 1 jus po nekaj letlfh. izdih-niil avojo mlado dušo. Vsa nadaljnja prlzadevamjia sa slovensko univerzo so blla pove-zana s cel-okupno rastjo sloven-ske naci'o.nalne zavesti in ta z raizvljianjem slovenskega kapita-la. Zahtevi je etvotni slovenski politiiai obliki Zedinjeni Slova-niji s slovenskim admihistrativ-nim učnim jezikom so na tabo-riih dodali zahtevo po slovensk, unive.nzi. »Pravzaprav pa so bi-li, kakor v vseh akcijah za s1--'-venssko vs-re. da so razpravljali o univer-zitetnem problemu. Slovensk-i Stiude-ntje v Gradcu in na Duna-1u so sestavliali resolucije na de-?elne in državno — zborske po-slar.ce Z vsef?Ma:'kega shoda 189-8 leta v Ljubljani s-o posla-ii resolucijo dunajski vladi. VpraSanje s^ovenisfee tmiverze je postalo Se bolj ko-mplicirano ob italiiianski zaht-evi po univer. ?A v Trstu. Italrinnski 'renditi. ^em je ob Tiemškem -nacionaln^m ek9p.a.n^ioTii'Zimu silil na sl.ov?n *ka *la. Sliove.n:«ka š^udentarija v Gradcu zboTUje, vsedijaški ma-nife?taci.1stei sihod 1e bil is+f.eq 1901 leta v Pragi. Sloven^ko Sm. dentstvo se np^^ni na slovansk'-; soHdarno-st. Na Dunaiu nenT5ki gtudenti nazbiiejn zbiranje sio. vanskih študentoiv, ki na skap- nilh shodih zahteyajo slovensKO univerzo v Ljiuibljani drugo čcš ¦ ko univerzo v Brnu, priznanja izpitoiv na z-agrebški univerzi ttu di v avstriijski poliovicl Avstro — dgrake in nastopajo proti itali-janisfci univerzi v Tr&tu. Pod vplivomn vala lliadostnega navdu-šenja In interesov, ki so bili ja^-ni in upravičeni, prireja sh>da za univerzo silovenska bur*.oazi-ja v Ljubljani, Trstu. V akciji je bilio časopiaj-j; občire, druš-tjva in korporarje poši.^ajo na Dunaj svoje ¦?rošni* \Tcl!ub strankarski ra* «piienosW je bil tedaj še do n-o po mentaliteti močnejšega t iiT (Nadaljevanje pnhodnflft) P-atlej se vršijo leto za let>ra študentska ziborovanja. V Ljud-Ijani &e osnuje pri obcinskem svetu pose'ben vseučUiški odsels. Slovensko narodno radikalno cli— jaštvio zboruje v Trstu, piše / svoj-3 giasilo »Omiadino.« Pow navl;ajo se študentski shodi v GraJru, v Pragi, na Dunaju. Slov»ns.Ki posilanci na Dunaja nnsj vei enotni. Strankarika mržnja ln neenotmo tretiranja prcblen-iuv ovira vsak uspeh. Vendar so škidentje na Dunaju leta 191*6 -osnovali enoten »Vseu-čiliški odsek dun-aj sfcegia dujaS-tva«. L-. ai je zadal nalogo pro-pagan.de z.a slovensko univerjto med slovenskim Ijudistvom. Pri-rejaill so shode po različr.ih Jcnajiih, sprejemad resalucije. Kot stale.n refren sc se k ziah-tevi po us.tanovitvi slcveTiska univerzf? v Ljubljiani n.!^ali pr:»-festi pnoti italijansfci univer^i » Trstu, pr-oti pcstoanjti nemSVh § t ud ent ov napra ti n e n emškd "'"jAt»i;'W "nlaHin; v univerzi-tetnih centrih. Zah^eval1] so re-ci-p'-^r'1(?to msrebške unive.rze in podel.1ev-an1e štTpendii za t>ri-pravo 9loven?iki'h dooentov. ka? se iztoaž* pozneie, ob deiansM us.tamvvtvi unive^e kot izredno važna rahteva S*uden*.«lci ryU zadevan.]a podpina »Sloveoskg dUj.a-ška zveza«. t ŠE ENKRAT GENERACIJE Nedavno sem v Tribumi (V. 19-20) načel v skopih obri-sih generacijiiikj problem, tako kot ga daživljamo. Pojav uin je res dovolj zanimiv, na drugi stranj pa svojevrstno zna-Čilen . za slovensfko kulturno problematiko, tatko da bi zaslužil izčrpno in obširno študijo. Kaj-ti, da ponovim svojo prvotno misel, boj med generacijaimi pri nas ohstaja in ga n; mogoče za-nikati, naj ga že tako ali dru-gact vreaiiu^mo. Ooa. oagovora, ki jih je moj čdanak Lzzval, me o nasprolneun dejstvu nista mo-gia prepričati. Pod naslovom »Generacije ali Šarlatanstvo« je prvi nanj od-govoril (Tribunia VI., 2) Pe.er Božič. Iz njegovega nejasnega, preo'b.loženeiga in vedkrat nedo-mišijenega pisanja labko posna-mem naslednjo temeijno trdi-tev: generacije sicer so, toda gestavdjajo jih šarlatani, kajti resnični umetniki hodijo vedno evojo pot. Sarlatani pa, ki se ilkrivajo za njiihovim plaščem, podipirajo dmg drugega, ker bi drugače kot v isikupinati ne mo-gli uispevati. Njihovi medseiboi-»i spori so prepiri »za stolčke«, tnedtem ko si inmetniki »(priha-jajo navizikrirž« zaradi različnih »imbolov istega etosa. Etos sam ge namreč neizprem&nljiv. 2e na prvi pogled sipoznaino, da je Božič&vo giedanje na pro-blematiko generacij pov*em »utbjektiivno in ahistorično, torej moralno. Se več: del tega, kar je ipovedal drži. Res je namreč, da navadno generacije med se-boj bolj družijo siku/pni interesi, kot slauipna esteteika ali idejoa naziranja. Prav tako drži, da se L piažčem umetnlka ali misleca potkriva vrsta neipcklicanih in neiavoljenih, katerih imena so egolj števiLke ali kvečjemu po-6redniiki idej, ki jih rojevajo drugi. Toda, naj je njihova po-6amazna vredmost in njihova pomemtonost tačcšna ali drugač-na, dejstvo je in ostane, da so žo od nekdaj v zgcdoivini na-etopali sk-uipinako, pa naj njdho-ve napore označ-ujemo s poj-mom »gibanje«, »skoipina«, »ge-meracija« ali kakoiikoli že. Ni Egolj žeija po «spravljanju v ipredal&ke«, če jih opremlja-mo s tafcšnimi pojimi. Prav po-eredniki, ki so mnogokrat v^aj za kratefc čas celoaktivneie so-udelcženi pri razširjaniu idej (saj so v njihovi »prirejent cb-liki« dos-tcipnejše), nam dajejo opravičilo za taik postapek. Ce 6o ozremo le nekaj desetletij nazaj v našo zgodovino, najde-ino dovolj primercv, ki nam to vprašainje lah&o pojasnijo. Ko-6ovel in Brnčič sta ostala dolgo časa povsem pozabljena, Tone Vodniik in Božo Vodašek dobi-vata šete sedaj svojo pravo ce-no itd. S tem pa smo že trčili ob drugi protilem, ki ga je načel, pa žal ne iizipeljal Peter Božič. Kamreč problem konflikta,- ki nastaja med generacijami alj ekuipinami. Kaj so njihovj spo-padi res samo vnanji, samo ne-sporaz.umi med umetniiki, ki se med seboj pravdajo za raxlične Bimlbole, ki pa imajo v osncvi isti etos? Taikole izvaja Božič 6vojo misel: »Skrajno naivno miiljenje bi bilo, da se je etos v zgodovini umetnosti kaj i.z-premenil ali pa, da se izpremi-cja z »generacijami«. Etične vrednote osta»nejo papolnoma neizraremenjene ali pa so take raiz.'.:lke taiko neznatne, da o njifr ni vredno govoriti. Spreminjajo 6e samo simiboli zanje...... umetniki in filozofi so za iste stvari postavljali papolnama raziičme in naaprotujoče 3i sim-bole.« Je mo?oče nasie-dnjo trdHev aplicirati na konflikt med »sta-ro« in »miado« generacijo, ali n. pr. na »staro« in »srednjo«? Tisti trenuteik, ko pogledamo pod površirao prcblema, lahlko vidimo, da ne. Res je sicer, da se tako »stara« kot mlada gene-racija borita za človeka in v preneseneim pomenu, je obetna sJk>upna teinja po humanizmu. ,A vendar je v obeh predsta-va o frloveku, vsebina njunih simbo-lov, vsebina meril za Cloveka povsem druga, s tem pa tudl humaniizem kot tak. Dobrj člo-vek Mateja Bora, ki je dober zato, ker hoče dobro in obenem uibog. ker ie prisiljen živeti, ni-ma nifi skupnega s Hiengovimi Ijudmi, F. K&zaikov 61ovek, ki venomer ohranja ravnotežje med osebniim moralnim impera-tivom ter življenjsko nujnostjo prav nič skupnega z Božičevim razdvojenim junakom, ki se sam s setooj pogoivarja o viprašanjih svoje moralne odgovomostl. Ni6 vet, razen tpovsem vnaivje pM^-^st i, k.'V-šnr nam za hip lahiko priikaže usoda. Ob teh primerih smo videli, da se izza sorodinih pojtnov in enalkih simbolov »kriva povsetn razllčna vsebina. Ne bilo bi pa težko ugotoviti nasprotoio, nam-rP'^ d?» se 7n rr>-*Mčni'mi sim:bo.li odkriva enaka ali vsaj podobna vsebina, n. pr. iiziza šentflorjana in Goge ter mesta, ki ga Javor-šek vidi pod povečevalnim ste-k'oim. ali i?;?r> Klanca ln Jn^ Kozakovega Sempetra itd. V temn in v onem priimeru pa nam ugotavljanja ne pomagajo mno-go in v tej ali onl »meri o&ta-jamo v sl&pi ulici- Rešitev vprašanja moramo iflkati drugje. Ce v umetniku ne vidinio le osebnosti, kj je »odraziia«« svoj čas ter pridržala času zrcalo, temveč to, kar je blstvenejlše, namreč obdikovalca splošne za-vesti iin če mu dodamo vse po-srednilke in razširjevalce idej, moramo prlznati, da »generacl-ja« s svojiim nastoipom v mno-goičem oblikuje druabeno za-vest in s teon tudl družbeni etos, ki ni bil nikoli nič druge^a kot relativiz;xana in legalizirana morala z vsakokrat drugačnimi protislovji. Ne iizipreminja pa se morala sama; vsebina zla in vsebina dobrega ostajata enaki all vsaj neopazno izipremenjeni. Navedena izvajanja so bila vsekakor bolj podobna pojasnl^ lu Bcžičevega In mojega stali-šča, kot polemičnemu odgovoru. Sicer pa s&m že v svojem pr-vettn članku o generacijah do-volj razločno poudaril, da je na ta viprašanja mo.goče gledati z dveh stališč: historičnega in moralinega, ki se medsebojno iaključujeta, saj moralni vidik ne dopu>šiča ne zgodovinske, ne katere'koli druge nujmosti. Ce je Božičevo s-tališče klju!b prenatnpanosti In prcobloženosti v&ndarJe jasno, je odgovor Slav-ka Kremenška do kraja neure-jen ter apremljen z vrsto na-pačnih in zimotnih trditev, ki ne izipričujejo ne poznava«ja pr&b-lemn ne o^phnp^s odnosa. k! bj problem načenjal z nove stra-ni. Morda je njegova temeljna pomanjikljivost v tem, da je ho-tel preveč naenkrat ~ polemi-zirati z mojim člankom o gene-racijah, obenem pa smešit; zna-nj in tolilkokrat napadeni, pa vedno zsnova nerazumljeni čla-nek Janka Kosa o slovenski kul'urni problematiki. Njegovo mnenje-bi na kratko Iah/ko povzel takole: »Pred Cpredvojnimi) lntelektualci Je lebdela vizija celovitC'Sti Sivlje-nja(?) in v njenem imenu se je »lovenski intelektualec politič-no-idejno opr&deljeval.« Zato so bile med njimi razlike, ki jih ni mogoče združevati v pojem generacije, ali vsaj »zapletene-ga procesa diferenciacije« m možno poenostaivljati tako, kot delaio »mladi«. Ce je Kremenšek v Kosovem ln mojem članfcu videl težnje po .poenostavljanju in s tem po-»redino željo po zanikovanju ppotislovnosti v družbenih pro-cesih, ne pa poiakus osvetliti sicer dokaj razli5ne probleme (kalkršne le vizija celovitostl lahko spravi pod isto streho) z enega samega stališča, potem je dotkazal le eno ~ namreč, da ne zna brati. Kaj^ti, če razume nekdo pod pojmom »generacija« le ljudi enakih let, potem ali ne raziume, ali pa noče razumeti pojma. . O g&neracijah sem govoril ta-ko, kot jih vidimo danes, ko se še oziroma že uveljavljajo. S člainikom sem nameraval po-vsem preprosto opozoriti na aktualen problein. Kremenšek pa trdi, da Javornika im Velikonje na eni ter Klopčiča in Roba na drugi strani ni inogoče enačiti. Toda, ali morda vsi ti še vedno žive in delujejo? Bj bil moral pisati o generacijah takole: De-set let po smrti je ta in ta na-pisal novo knjiigo, v katerj je svet pov»eim drugačen, kot Je n. pr. v najnovejših pesniSkih zbirkah Mileta Klopčiča ... A pustimo Schleglove manire. V Kremenškovem pisanju je vseskozi pričujoč oči:tek, da milada gemeracija poizkuša raz-vrednotiti pisanje onih sloven-sikih intelektualcev, ki so že pred vojno pozitivno reagirali na sociološke pojave in pozneje na,šli praivo pot v NOB. Prav gotovo. Kajti tako kot Kremeašek večina pri nas že M. MALES RAZSTAVLJA V ZAGREBU V muzeju za umetno obrt v Zagrebu je bila pred dnevi od-prta razstava del slovenakega slikairja Mihe Maleša. Na pova-bilo te ugledne zagrebške ga-'e-rije je Maleš razstavil okrog 60 monotipij, večinoma novejših del, z motiviko iz popotovanj po Zahodni Evropi in s poti po Jugoslaviji. To je Maleševa pr-va večja razstava v Zagrebu. vse predolgo istoveti politično-idejna ter estetska merila in sociološke zasluge prLpisuje li-teramim. Naj &o imela literar-na dela Seliškarja, Klapčiča, Albrehta ter vseh pesmiških in pro'7D'h nosremovalcev Petra Bezruča, Du Garda itd. še tak odmiev in še tak družbem po-men, naj >e bila njihova živ-ljenjska pot še tako pra-vilna in hvalevredna, v književnosti so zapustili le malo sledi. Da-nes je čas, da tej resnici pogle-damo v oči, ne da bi bili s tem krivični do onih, ki so čas pre-rasli. Se to: kaj je vzdevek cankar-janstva »stari« g&neraciji res krivičen? Ko sem pred dnevi prebiral Kozakovo knjigo »Po-potaval sem v domovkio«, sera bil bolj kot kdajkoli prepričan, da ni. Papis Cankarjevega go-vora v Mestnem domu, pogo-vori z Jenkom, pogreb Adamiča in Lundra so prav toliko zani-mivi kot vsa ostala knjiga. Res. kako daleč je človek s tlstim idealom iz preteklosti in z ne-omaj.no jasno prihodnostjo, Č!o-vek, za katerega je moralni im-perativ vseuravnajoča sila od človeka »mlade« generacije, ka-teri je bila pret&klost samo boj in vse-zanikujo&a sila z močnim poudarkom na deziluziji! Kako daleč je tak v bistvu harmo-nični človek od mladih ljudi, ki se odločajo vsakokrat glede na dano situaciio. ker se dru-gače aploh ne moreio odločati, saj je mo^neiša ali šibkejša ve-ra v prihodnost zanje samo ve-ra, ne pa stvarna in konkretna postavka! In, ali ni prav ta lastnost splošna, pa naj gre za umetnika, misleca. aktivista ali pa šarlatana? Miklavž Proseti'" Bwe podroeji (Mlado pota 6) Ze kratek progled vsebine te Stevilke, kakor tudi večine zac.l-njih številk revije, naa prepriča, da so se »Mlada pota« dvignila iz podpovprečnosti in je posrtal značaj in vpliv te publikacijo vsekak&r moičnejši. Vsebina vsake številke, in tu-di te, je razdeljena v dve do-kaj ločeni področji: prvo je široka literarna tribuna za v&e, ki se preizkušajo v literaturi, k} tu pa tam napišejo že kak boljši prozni prispevek ali pe-sem. V šesti številki je v uvod-nein tekstu Slavko Belač (»Rae-prava se nadaljuje«) in še lite-rarni prispevki F. Potočnika, M. Tropa, B. Semena, M. Rem-ca, T. Srobrnjaka in M. Rožan-ca. V okvir tega prvega dela spa-dajo tudi obsežnj »razgovori« na zadnjih atraneh revije, to je odgovori na neobjavljene pri-&pevko mladih piscev in likov-niikov. Te važne, kritično vzgoj-ne strani urejajo Ivan Potrč, Mitja Mejak in Jože Ciuha. To je brez dvonna ena najvažnejših funkcij »Mladih potov«, saj je število teh »isodelavcev« kar ve-liko, v 6. številki so na pr. od-dovori štiridesetim mladincem in mladinkaim! V isti dej spada tudi razmišljanje mariborskega dijaka Marjana Kramberger.ia: »Tako narodi kakor posam&zniki se kalijo v preizVušnjah.« To je originalen in pomanjkljiv poiz-kug razprave in bilo bi prav in koristno, da bt polemika, ki si jo revija upravičeno želj ob tem, problem poglobila in ga skušala fiksirati. Drugi vsebinskl del revije pa bj lahko Imenovali »splolno kulturnt in izobraževalni«. V tem okviru Je objavljena »Oče-tova krivda« Jeana Caesouja in kratek informativen članek o tem pLsa>telj>u. Tudi obširno pi-sanje o Ignaziu Siloneu in nje-govih delih, prevedenih v slo-venščino, je primer konstruk-tivne recenzije, ki je več kot saroo to. In »Slikarsitvo dvajse-tega stoletja« (A. Gerlovič) je članek v nizu številnih, kl so pojavljajo sedaj v vsaki Stevil-ki »Mladih potov«. S tem- sku*a revija nadoknaditi pomanjkanj© tovrstna vz.goje v šoli in tu v reiviji nuditi mladini prepcntreb-ne inlo^rmaciie o upodabljaioči umetnosti. Fiilmski prisipevek pa je pisan tradicionalno, prav po »kranjsko«, in neiprimerno za resno revijo kcrt so »Mlada po-ta«, kjer bi moral bitj prostor za tehtnejše članke o filrnih in filmski problematiki in ne za take naštevalne ».pasaže«. Zani-miv je prispevek »Mladina sa-ma o ple&u«, k} Je nekak re-zultat vseh dosedanjih pisanj o plesu v tej r&viji. Prav je, da je temu problernu posvečena ta-ko resna pozornoat in ta tekst v 6. številki naj bi bil predvsem izhodiSče za nova razpravljanja; Tehnična ureditev revije je zelo dostojna, Mkovni prispevki so dobro izbrani. To je le splo-šen vtls ob tej reviji, katere naloga je predvsem vzgojna. Kar se tega tiče, je revija kljub vclikim usp«hom še vedno zelo, zelo daleč od prave »mladinske revije s širokimi obzo^rji«, ki je dane® pri nas toliko potrebna, a je možnost njene realizacije vsekakor problematična. dk Luigi Salvini prevajalec slovenske literature Luigi Salvini se je rodll ll.'fe-bniarja 1911. v Milanu. Ze kot orrok j€ prišal v stik z ruskimi in bolgarsk¦¦toi begTinci, ki so naiLi dru^i dvino sploh. Dalo Luigjija Salv-jiija druga svetovna vo;na ni prekinila. Ravno tedaj, ko sta si nemlki in itaJiijanski nacizem podala ix>iko, da bi nas Czbrisaia z zemljevida, je Salvini sočustvo-vail z nami m pornagal našemu narodu v najhujših dneh. Saj mu je pisal veliki Oton Župancič: »Pdkazaili ste se nam v najhu^iih dneh res pravega in požrrvovail-nega prijateJja, ki se nam jc glo-boko zapisal v srce«. V letih 1941 — 1945, ko ie bi la ItaiHja ujeta v falistične oko-ve, je bil Salvini docent sJovatv ske filologije na rimsk>i univerzi KaOTeje pa je biil odgovore-n tud za »Instkutione Slavicae« n; Pontificio Instiituto Orieataie ^ Rimii- Po kon^ani drugi svetovni vof* ni je tud.i Salv.kii .pozdraviil zma-go Slovencev in Jugoslovanov. Da so se kulturni odnosi med na-mj in sosednjo repuMiko Itahjo 9pet nzboljsaili, je venetno za^iiu ga kaiU'ianskili slavisto'v. Ravno Luigi Sailvini je po končani' vojni nadaljeva] slovscveno delo in med prvimi poročal Ital'janom o slo-vens.k;im tisku, kolikor mu ^a je pri«lo v roke. §e sedaj se Lui*i Salvinii, kljub svojemu rahlemu zdravju. neumorno trtid za čim-Hotl»še 9po7.navanie slovenske \'i-terature vin opravlja celo vrsto nalog. Tako tc član deiia »Societa Scrinori Ru^sari«, »SociVta Sci« entifica Isacenko«, dopisnik »Ac-cademia Ucraira di New York«, drrektor zbirk »Mondo d* Oggi«, »Srellc deii' Orsa«, »La Biilancia«, scvde!u;e rud' pri do-polniilnern d&» lu iralijanske Bompianove enci-klopedije za slov^anske Uterature, za katero mu manikajo podrob-rti ipodatki o našem slovstvti V zadniih medvojnih in povojnih letih. Zato s{ želi obiskati Slove-n.i;o ki prit sper v naposredne sfike z viri nove^a sifovetiskega slovsrva. Po>!e^ tega vemo, da ]c od leta 1947 do 1951 nastaialft kn>lga »Sempreverde e rosmari-no«, kj predstavlja više!< njegofe ustvarialne moci. Ko je decembif« leta 1953 italajanski siavi-sr Enti* co Damiahi nenadoma um.rl. je postaJ Salvini tudj predavatelj-bolgarskega jeslka na rimski vmAr verzi. Iz teh skoprh biiografskih per datikov in iz razgowra, ki sem ga knela s Salvinijem na njegO" vem domu v Rimu, ne morem dati končne sadbe o njem. M'i~ slim pa, da je Sajlvinija že samo mjegovo slavoistično delo ocenilo. Željm ter upam, da mu bodo na» ši liTerarnii zgod-o-vinarju kaii kma-lu daili primerno mesto v sloven« ski slovscveni zgodovini, kako* ga Je dobJl znani baro&u itald-ianskl slikar Quagjlia v SBL. Mis!im, da ni odveč, ^e povem na tens mestu, da na.s je Salviai po sederrfnajscih leftih lani! v za-čecku no-vetnbra zopet obiskail. Dejal je beograjslkemu dopisnilku, da je odkril nov svet b da ob- čuduje naž kulturni vz,pooi. V bližaji bodocnosti namerava pri- . prawti za risk knjigo o na«i knjil- ževnositi in kulturi. Upam, da s« • ne morim, če domnevam, da je . Sal-vini dobil pobude za načrt i knjrige esejev v slovenska kukuni i prav iz knjiig »PKjatedjevi eseji«< i Eda ValehtiS Posmrtna pisma CANKARJA IN PREŠERNA Ta p!sma sem zbral zaradi tega, ker memm, da bo bistroumen literarni zg odovinar utegnll Izvleči iz njih n-e Scimo seksualne težave naših dveh velikih umetnikov, ampak tudi odnos, ki ga utegneta imetj napram pretekli, polpreteikli in sedanji dob] udejstv-ovanja kranjskega duha na umetniško-filozofskem področju v okviru naše široko-girudne domnvine nažih še bolj širokogrudnih in zadovolj-nih Kranjcev. (Opomba vnetega zbir alca starlh ln poštnih znamk. Tudi uvod in komentar napisal on sam.) . UVOD ((KATEREMU SLEDI PRVO PRESERNOVO PISMO IVANU CANKARJU) Kdo ne pozna našega prele-pega mesta z visokim;i stolpi uaših prelepih cerkva, ki s avojimi prečudežnimi zvončki že »toletja in stoletja potrkavajo Ha patriotsko zavest in moralno estetsko in etidno svetovnona-Zorsko prepričanje njegovih pre-bivalcev. (To ni reklama Turist biroja!) Kdo ne pozna dvo- in Itirinožnih svetih živali v ol-tarju gore^nosti in entuziazma *a vse, kar je narodnega, na-prednega in predvsem osebno koristnega (tu n! mišljeno sa-irvo mle!ko in sir in voda. ampak tudi slivovka Slovenija ALKO, ki daje vsakemu potrošniku in užlvalcu tipično svetovnonazor-sko narodno preobleko in nošo, ki pa je hvalabogu v zadnjih časih dobila še prijeten prlzvok naprednega in edinozveličavne-ga artikla), kdo ne pozna zele-nja nažih parkov (zelena barva je sploh za vse stvari tod zelo znažilna), cipres ln tako dalje in tako daije? In na koncu — kdo ne pozna pristnih ln t zemljo močno zraščenih kranj-sklh korenln, ki že stoletja in stoletja kljubujejo vsem ^kod. ljivim in dekadentno pokvarje-nim vetrovom tujih civMizacij in kultur? (Ze v Casu Franca Jožefa tega tn tega tik po Na-poleonovem pohodu in propadu so malodane sežigali na grma-dah vse take in podrcbne fran-cozarje, primer: dekadent V, Vodntic) in znajo ohraniti svo- jo narodno in kmečko samobit-nost in revolucionarnp zavest v vseh dobah in vseh časih. Do-kaz za to so vsa posiljena de-kleta na raiznih straneh ^jotent-nih romanov in spisov, še boli potentnih prlstnih kranjskih ko-renin-pisateljev In pesnikov po vzorcu narodne domače obrtl. Kdo ne pozna tega? Ha! In kdo ne pnznava temu edino zveli-čavno veljavo? Ha! To je svetla plat naše narodne veljave. toda kjer je ta. je tudi temna. In v našem mestu, kj je razdeljeno na okraje (Okraj Gradišče. Okraj Wolfova and Co., Okraj vogal Na-Ma itd., itd., in na koncu še Okraj dva metra pod zemljo), je tudi nekaj takih. V Okraju dva metra pod zemljo so pome-šani raed seboj na primer vsi upokojeni. pesniki in pisatelji (zaslužni, prosim!), uradniki in vsa delovna inteligenca (tudi zaslužna- prosim!) z boemi, pi-janci, dekadenti, propalicami in pisuni, ki kvarijo tam zrak in pristno kranjsko vzdušje, Par-don, ne zrak, ampak prst. No, in ti so vredni zaradi svojega temnega značaja nekoliko več besedd. Gre za Ivana Cankarja in Franceta Prešerna, pisuna boema, vodeničneža. dekadenta ln slabiča, ki se očitno nista znala upretl vseim tujim vetro-vom pokvarjenih ;,t> dekadent-nih, pesimističnih nastrojenj od drugod. Pravijo, da sta velika umetmika in da se tega ne da več ovreči No, in ie sta, kaj potem? Se slabše zanju! Morda je Prešerna vsaj malo škoda, ker ni bil vsega kriv sam, am-pak je padel v roke in pod vpliv razkrojevalca Copa ki pa ga je itak odnesla preprosto jasna in domača Sava. No, in ker že vsi trdijo, da sta velika umctnika, potem se spodobi, da malo pobrskamo po arhivih nju-ne pnvatne korespondence in obelodanimo zanimive poglede in nazore na preteklo, polpre-teklo in sodobno dogajanje v naši deželi. A naj si nikar kdo ne misli, da to kaj na stvari spremeni. V tolažbo vsem zdra-vim elementom naj povem sa-mo to, da kljub takim in po-dobnim pojavom osta>ne tisto, kar je res zdravo zdravo in se bo še naprej ukvarjalo s trgo-vino, kopalo dragoreno rudo, izdelovalo konzerve all pa jih dobivalo kot pomoč iz inozem-stva (spet sir, mleko v prahu, maslo in Spinatch, brez Popaya seveda, ki ni naš narodni junak kot napfimer Peter Klepec, kl smo mu dali mesto namesto Popaya na reklamnih znamkicah in zaščitnih znakih tovrstnth profizvodov), sicer pa sprejema-mo tudi iz Inozemstva samo zdravo r-o-bo, vse pa- kar Je po-kvarjenega in dekadentnega, za-vračaino Da vse to drži do p;5ice, lahko navedem živ prk mer in to je poštar v Okraju dva metra pod zemljo, ki je živel nekako v istem času kot Cankar. Pravi, da zaradi spomenikov ne bo spremenil mnenja o njem. In prav ima! Zato mora, recimo, Prešeren napisati poleg poklica in Cankarjevega imena na ku-verto še vse druge pridevmke, ker bi ga sicer ta zdravi utele-šeni pojav zaslužnega kranjske- ga moža ne našel ln pismo bi prišlo nazaj pod oznako: RE-TOUR (pristno kranjska in pre-prosto jasna domača beseda). Sicer pa. kaj bi govoričil, ko mi v uvodih tega nikoll ne poSnemo Razen tega pa sem že na začetku dovolj jasno in Či-sto po doms^če povedal, da bo uvodu sledilo prvo Prešernovo pi&mo Cankarju. NASLOV: IVAN CANKAR. slovenski pcsnik ln pisatelj v pokoju, boera In pijanec (Saj je dovolj jasno pisala o tem že ena izmed kato-liških edicij.) Mrllška vežica St. 1 OKR AJ DVA METRA POD ZEMLJO Opomba urednika teh pisem: Mrliška vežica za-to, ker velja ta za caxi-namico ln spreietnnico. Cartkar je bil namreČ pravkar na letnem dopu-stu v inozemstvu, to se pravi v enem Izmert dru-gih okrajev našega majh-nega 'n skromnega mesta. Sicer stanuje na Ve^nl cesti, gr&b št. i. (Llterarno zgodovlnska razjasnitev tega perečega problema. kako in zaka) je pismo naslovljeno na Mrliško vežico in ne na grob) Dragi Ivan! Bil sem zelo osamljen, ko te toliko časa ni bilo. Sele včeraj mi je naš prijatelj ces. kralj. Kranjec dr. (še celo to!) Janez Bleiweis pnjvedal, da si trenutno v mrlišiki vežlci št. 1, kjer mo-raS zadostiti vsem formalnostim iu proceduram, da ocarjnijo in pregledajo. če morda nisi pri-nesel s seboj kaj novega, to se pravl, dekadentno Skodljivega. kar bl utegnilo škoditi nirvan-skemu miru in tihožitju tukajš-njih prebivalfev. Opozoril me je tudi na to, da bo ustanovil Novs res kralj krarvjsko roko-delske Novice. Rekel mi je. da bi bil že čas, da bi jaz preobie- kel črno spokorniško haljo itt se skesal nad škodljivim počet-jem prejšnjega življenja. Ob-ljubil je, da bo ogrnil s plaščem pozabljenja vse moje nemoral-ne pesniške izcedke, tri neza-konske otroke pa bo legaliziral» če bi kot družbeno koristeU faktor sodeloval v tem njego-vem časopisu. Nasvetoval mi je* da bi se za začetek lotil n. pr. teme: »Konzerviranje špinača po ameržkanskem vzorcu«, all pa »Koristnost io vpliv ameri-ških paketov Carre, konzerV! sira in mleka v prahu, na men« taliteto spodobnih cesarsko kra-Ijevih Kranjcev«. Pozna se mU nam.rež, da se je pravkar vrnil. z dopusta in.osvojil najnovejš^ izsledke na tem področju. Orne-pil sem mu, da bi se teh dveH^ težko lotil. pač pa sem predla-* aal. da bi se lotil primerjalna teme (če že mora brti nekajj koristnega in v zvezi s prehra-no prebivalstva): »Sorodnost ameriškega m!eka v prahu z možgani spodobno cesarsko kra» Ijevega ln v vseh ozirih zdra-vega Kranjca, ki je ohranil ta svojo tradicijo skozi dolga sto-letja in ii(h bo še za bodoča«. Zavrnil me je, da to sploh nl problem. Jaz pa mislim, da jel Potem se je-razburil in mi me-tal očitek za očitkom v obraz, Na primer tako: »Zabr&del sl tako aloboko, da teh svojih na-(Nadaljevanje na 4. str^ni) GLEDALIŠKE MISLI V našem gledališkem tisku od stoofcovno-reklamnih glasil posameznih hiš pa do recenaij o poedinih predstavah tega ali onega ansembla in načelndfa razprav ob katerem koli avtorju ali »šoh«, je beseda moderen vedno bolj nepogrešljiiva. Pred njo trepetajo, aJi naj bi trepetali, vsi: tako sam pdsec, režiser, dramaturg, in igralec, kot gledalec, ker jo poprijemljejo in vihte iz obeh strani enako ihtavo in ne nazadnje trndi upravičeno. Govore o premodernem, premalo modernem, pretiranem, neizrazitem, strašno učeno se sliši zaradi tujik; v bistvu pa gre le za dve n.aspiMuj.oci si aoznaonivji, ki velikoikrait popolnoma zgrešita pnavi smisel, ker kritiki ln drugi pisci ne vedo, all vsaj iz takšnega ali drugačnega vzroka nočejo lepo po slovensko za-pisati kakšnega načela, bodisi norme veljavne za vso sodobno umetnost. Nočem trditi, da mar-silkdo ne opozori na kaj pomembnega, toda ostame sam i-n kar je še važnejše, tudi povedano ostame sajno iter povsem nesposobno, da bi dopolniilo labilno moraLno-estetsto osnovo. iz ka-tere raaj se dvigne v naših razmerah umetniško upravičeno gledališko življenje. Soizjeme, teh je malo, ki vedo veliiko vei, toda kakor da so, prav zaradi tega nedobrodošle, se prašd va-ntje toliko javnega, zlasrti pa privatnega prahu, da bi še slon ne vzdržal, kaj šele slabotaa člo-v&Ska plju-5a. » Po tem kratikem uvodu lahko p&vem, da nimam narnena br-6ka'ti po »siovenskem osrednjem gledaliiškean problemu«, temveč oa hcrcem iirmo o^^ori^ na eao takih, doslej še ne napisa-liih naičel, ki je na vsak način vredno premisleka. Tiče se vse-ga giledaliiškega dela, a posefoej režije, ce kdo noce: moaerne. s«-idobne režije. Užlo md bo nekaj obrotonih misli, ki mordti ne epadajo povsem sem na prvi po-gled, so pa v resnici tesno na-veaane na problem in vsaka za-Be je vredma vsaa feljtona, če Jie načelne razprave. Pojma »moderna režija« na-žalost nismo pri nas na sloven-fckem nikoii siprejeli drugače kot tradicijo, včaiih staro pol stolet-ja, včasih desetletje, včasih le-ta, včasih samo nekaj mesecev, ta vendar kot tradicijo, kot pre-liElfcušen, posrečen način, ki se fle v Evropd že popolnomia uve-ljavil. Tega pravzaprav nismo tnogh drugače, ker nisino ioneii liobeoe insftiibucije, ki bi pridob-ljeno oluščila in mu pogledaia v srce; z draiginui besedamli: imeli smo univerzo, djudskih šol pa ne! Res sje, da je vsaka »mo-derna« režija najprej stilno Vprašanje posameznega pisca, posam^nega obdobja, a vendar n\ vse tako res, kot so rekli za mejo, k&r kje je potem tako-imenovana nacionalnost pred-L&aive aLi itake ceiome n.iše (0,^0-zorim naj na vsa tolikokrat po-etaviljena Javorškova vprašanja o »n&cj,onalnem vpraia,nju up^.-zarjamoa«!). Gledališ6e, ki nLma evoijstvenih narodniih značilnosti — no, te z-načilno&ti spet niso edine — je druga<5e poved«n,c>, rbezmožno umetniiško izko«astiti evoje zaiklade, kaitenih ni nikjcr več na svetu. In v tem smislu j-ežijski način ne sme, nikakor ne sme biti več tradioija. Natan-ko isto velja tudi, če dospe tik «za falango novotarjev, novodob-nih piscev; na Slioven&kem ne tirne oiti »preizkuienj in PiOSire-čonj«! Takišnega je šele trcba napraviti, ne pa ga takoj povze-tnaiti kot obraoec za neikaj, če-ear pravzaprav še nd. Tako po eni plati; to plat so včasih za-postavljjali, kot da je sploh nd, zdaj jo pa zamenjujejo z nazad-Sija&ko šovinistično miselnositjo in jo spet zapostavljajo v smas-lu zbliževanja narodov, češ da fie gledališče po vsem svetu isto, kar je malce slaboumno, po dru-gd pLati pa malo drugače. Neskrbnemu opaaovalcu se bo odknilo med obema polovicama navidezno ositro na&protje, ker 66 v drugi govoni o občem, sve-tovnem, o enotnem duhu časa, vsaj na najmanjSih kontinental-t)ih enotah, dasi se vedno vec sližd o »Am«rikti in Evropi« sku-paj. To pa je tisito, kar naj ubla-ž; med svetovnimi ljudsivi m°j.. ne pregrade, poilitične in kultur-ne; to je sveitovna umetnost, ka-tere splošnosti služi[jo različne šole, kar se neredko tako usod-no zamenjuje. Dalo bi se reči, da sta v koinkreitnem vprašanju pravzaprav dve urnetnosti, ka-tere najzvočnejše soglaaje, v najlepši razmerni stični točikl, da Lahiko največji estetskl užitek na nelkl predstavi. Druga plait se sme im mora t>rientd,rati iziključno po splošnih vzorih. Ti vzori so — malce za-nesenjaško povedano — tem boljšii in posnemanja vrednegši, čim bolj so dialektična sinteza vseli skrajnosti, ki se razvijajo obenem. Trdiitev mislim naslo- niti na vso umetniSko dejavaost dandanes, ki je vedno bolj in bolj raci v Ameriko in zdaj od tam prihaja nazaj tehnično-adap-tirano, kar sicer nihče ne zani-ka, da j« njena skrivnost in naloga pnav v tej tehnični do-gnanoiM, zelo p^m^mbn; za ies-ter v noitranjem smislu. Tako je tore-j njpno kulturno poslans^ j vsaj toliko vredno, kot njene dvoo^ioe. Jaz misiim da je, ker skoraj ves epohalni del n€ke umefcnosi vendarle ne more biti popolnoma brez smisla, niti ne more imetd samo manj vreden Sn slučajen smdisel. Celo prepri-čan sem, da je pričujoča situ-acija nasitala organsiko iz ne- zadostnih možnosti, ki jih danes nudi jogijevski način podcživ-ljanja. Priišli smo do ločnice, ko posebna psihctiziološka stanja, kot sta,nja ne moreijio na odru več zadosititi iščočemu duhu in je tieoa n.s., 'c:C_j c.ugJJd. Izkušenemu očesu tega ne bo treba dolgo iskati, ker se je i&točasino s smrtjo starega žs rodilo movo, recimo mu »raci-onalnd sistem« (Opozorim naj na kritiko Jožeta Javorška upri-zoritve Brechtovega »Dobrega človeka iz Sečuana«, kjer veli-kokrat omenja odtujevalno ču-slvo in na historične podiaitike o nekaterih velikih gledališkdh igralcih iiz prejšmjega stoletja, ki vse od kraija postavljajo v Susanne Flom — ena odličnih igralk porajajočega se racional- nega sistema ospnedje proiblernaitiko dvojno zavesti). Vidirmo torej, da ima pojav zamenjave sisternov dva vzroka: notranjega, v svetov-nem gledališču samem, in zuna-njega, ki prvemu botruje iz na-predka vseh drugih sredozem-skih umeitnosti. Ob neki priložnosti 1e nek ne-sporazum, morda ne^ou^enost, rodiil precej bueno zatrjevanje, kao danes Stanasl«7siki je Sn kaj ni. Naj vedo vsi, ki se uteg-nejo čutiitd prizadete, da nisem in ne bom z glasovanjem za spremendtev sistemov ničesar rekel zoper Sbanislavskega, ker spoštujem nj-ezovo brez dvoiiia za svoj čas zelo pomembno de-lo, ki ne bo umrlo niti danes, ko se" igralci oziTajo po novem kaitekizmu, saj sem prepričan, da so nove ideje v njem vse od kraja razvoono pogioiiene v ge,ni-alnih iznajdbah tega velikega Rusa. Prvi kot drugi sistem utegne biti samo zaporedni člen k nečemu še popolnejšemu, če verujemo v razvoj, reči hočem le, da sd mora moderna režija od tu dalje iskaiti umetndških odgovorov zlasti za sočasne stvaritve. Da je res taico, se nam ooitno kaže v vedno ve^jih zmagah »poetov« — zdaj bi bilo nesmiselno reči »nad tehniki« — nad staro miselnostjo, ki jo pomalem na naših tleh že ukla-njaao novi pdsci in nove ideje. Dobesedfto se to »eno lzmed načel« torej glaai: ker klasični cbrazci izguibljajo veljavo. na ra-čun subjetkitivne imruprovizacije miselnega kompoTuiirainja, kakior v sliikarstvu, gLasbi aii literatu-ri, je njena osnovna naloga, da koMkor se pač da, sprošča fiamta-zijo In je ne uklepa, kot sem že reikel, na osnovo »Ene morale« ali »Enega nazona«; zrušiiti mora nazorske zidove ki ločujejo »Ume>fcnost« od »Umetnosti«, ker jlh v res.nici ni. Po ena strani snao taiko' dosegli poenostavitev, po drugi pa zalet, ker se natn nudi nešteto rešitev, ki niso re-š"itve, aimpak potrebni zakljuoki zta nadaljnja rtaamotrivaaja, saj eno izhaja iz drugega jn se med sebotj pojasnjuje po dolo^čeTii le-stvid, ki pa se sevedia lahko povzpne tako visoko, da nekdo ki ni sodelovial pri prvotnetjžih »poi.7Au>ih" 'esa soloh ne m">¦ 'e razuimeti. Potreben je precejšen kanec izobrazbe in premišlje-vanja. Kdor mi je paizljivo sledil, bo i.mel zdajle predvsem dva ugo-vora — ali mogoče samo vpra-šanji: Ali ni nevarnosti, da tudi za-tnenjavo sistemov sprejmemo kot tradicijo, a ostalo bo ostalo tam kjer je? Ali je naša publika že dovolj izobražena za takšno estetsko operacijo? Res je, lahko bi se zgodilo kaj takšnega im tudi s precejšnjim delom publike bi se sprli. Tako tudi bo, če v našem mesitu prav kmalu ne dobimo laboratorija za lastno »izumljanje«, seciranje in vzgajanje. Itnenuje se ekspe-rimen aino gleaai.isoe. TaKšiia uD-etojno utelešema in dobro izve-dena ustanova bi bila lahko po-leg izkuistev, ki jih nekaj ven-darle že imamo. domala edinl okrepčilni vir za slovemsiko mo-derno režiflo. Ce bi ga imeli, bi proiblem publike med prvi-ml odpadel, saj bi se sproti iz-obraziila, ker resnici na ljubo povedano, vsaj tretjina bi brez presenečenja prenesla in razu-mela ziakaj gre. Mirno lab,ko potdstneino ob stran jadlkovanje, da itmamo prefabulaitivno pubh-ko, da je skoraa ni, ki bi vzidr-žala pol ure v eksperimental-nem kabinetu in vsak, kii je skrbno spremljjial predstave iz sodobne dra.maitike na naših odrih, mi bo priirdil. Kontf konoev pa imajo eksperimental-na gledališča tudi vzgojai na-men. Meiniim, da &e nain ni tre-ba bati, da naša glediališka tra-dicdoa še ni preitežila kritične norme najnnjnejše tradicijske rezerve (razlikuoem tradicijo z doma<5lih tal in tiato bd zunaj), ki je nujna, da ziaigatovi eksi-sitenoo paizkusnemu gledališ^u. Z eksisienco ni mišljeno preživ-ljanije z raznimd subvencijami iitd. ampak bivanje, duhovno Oibstojanje v dovolj zreli intelek-tualmi sfeni, ki z*a estetske užiit-ke vrača bodrila; in če ne bomo pri nas v kratkrm prav^ilno usmieirilii modernistdčnih tokov, bomo kmalu sredi nemdlih pre-. senečenj, da bodo namreč na naše regulame odre (ki nikakor ndso dolžni eksperimentarati) nujino zdan zdaj zašla tudi kak-šna bolj tvegana de:a. Taki-a... ko bo že prekasno, bomo spoznali, da importirane resn.ice n;-k-) v.-e im, da srao se veliko preinalo trudili za svoje dragooenosti, kd 6O zaradi malomarnosti ositale neizkoriščene. Problem je na ostrini zato, keir že dolgo nismo bili pred tako pomembno refor-mo, kot je nazumska, kakor bi ji lahko dejali. Da ne bo zmoit! Ne trdim da bo refomacija že jutri, mirno pa lahko rečem, da se je že začela iin če bo trajala nekaj desetle-tij, samo blagor nam, ki še ved-n.o ne veim>o točno, kaj ja naše. Morda še eno, dve besedi o prviotmem smislu eksperimerital-nega giedališča: mnog.i se moti-jo in mislijo, dia so takšne usta-nove po sveiu samo aato, da si lahko nekateri aovolijo najjek-st:r&mi.s.l.ičnejiie in najboi.i ekstra. vagantne ekshibicije, ki na kon-cu pravzaprav nimaiio nobenega pravega smotra. To ni res. Sm> sel je čisto drug. Niti ne toliko vzgojni niiti ne toliko izumiibelj- (Konec na zadnji strani) Deset let obstoja, deset let trdega dela, deset let uspehov. Lep in dragocen jubilej. Mnogo lepih uric, mnogo lepih spominov se je pevcem utisnilo v srce. Kot pri vsaki stvari, pa je tndi tu nekaj žalostnega: koliko pevcev se je v teh desetih letih že izmenjalo, kolikokrat so se roke stisnile ob slovesu! Pa vendar je tudi v tem nekaj lepega, veličastnega, saj vsi tisti, kii se danes poslavljajo, ponesejo jutri pesem med ljudstvo, ponesejo jo tja, od keder so jo sprejeli. — Odveč bi bila vsakršna ocena njihovega dela, odveč čestitke ob jubileju. Vse kar lahko rečemo je: Le tako naprej! Ignazio Silone: VINO IN KRUH Roman »Vino in kruhc Ignazia Silonea Je prav gotovo ena najbolj zanimivih, pa tudi najbolj aktualnih knjig, kar jih je zadnja leta izšlo pri nas. V lePem prevodu Mare Voduškove ga je izdaia Cankarjeva založba v Ljubljani. V mnogih ozirih je tesno po-v&zan s »Prgiščem robidnic«, kjer je pis^telj prvič prikazial probleine, zaradj kateri'h je iz-stopil iz KPI. Toda, če so »Ro-bidnice« le moralna obsodtoa političnih napak stranke, je knjiga »Kruh in vamo« pr&dvsem kritično razmišljanje o socia-lizmu in o pojavih, kateire vse-buje. Dogajanja je razmeroma ma-lo. V dneh, ko se Italija pri-pravlja na vojno z Etiopijo. se po nalogu Komiriterne vrne v domovino Pietro Sipina, da bi pomagal reorganizirati sociali-stično gibanje, ki je bilo pod fašistično diktatuiro sko>rajda po-vseni zamrlo. Ko ga razkrije policija, mora bežati in se končno skrije v gorski vasici, preobiečen v dubovniika, ki je prišel na okrevanje. Ob ponov-n&m stiku s prepirostimi ljudmii vedno bolje spoznava zmoto svoje stranke, ki zaradi tujih interesov slepo uboga navodila Lz tujine in pri tem pozablja na koristi rtalijanskega ljudstva. Ob teh pomisleikib. se preobli-kuje Petrova osebnost in iz Drodja stranke postane sarnosto-jen mislec. V pirvih vojnih dneh ga polrcija zopet odikrije. Pietro beži in lzgime brez sledu. Pietrove skrivalnice, njegova intelektualna ter čustvena doži-vetja, sestavljajo življenjski del romana. Silone je vpletel vanj v otoliiki pogovorov svoja raz-mišljanja o socializmu, katera pa kljub vsej aktualnosti in po-membnosti vendarle obremenju-jejo roman in mu dajejo rahel eseji'Stični prizvok. Tem bolj, ker se obe snovi, življenjsko pripovedna in razumsiko teoret-ska, ne izpopolnjujeta vedno tako, da bi sestavljali nedeljivx> celoto. Vprašanje socializma je ˇ knjigi zastavljeno kot vprašanje jakonitosti razvoja revolucije ter nj(enih moralnih osnov. Za avtorja je ideja revolucije »fan-tiček, ki je zmeraj dobre volje Ln zmeraj na potu okoli po svetu«, a vendar, »namen vsa-kega otroka je. da postane s :aso.m starejši«. Takole razlaga dalje: »Dolgo časa sem bil ves prestrašen, ko sem spoznal, da so se vse revolucije, vse, prav vse, brez fejeme, začele kot asvobodilna gibanja, končale pa kot tiranije«. Z drugimi beseda-mi, boj za svobodo skriva v 3ebi nevarnost. da se izprevirže v svoje nasprotje v trenutku, ko doseže svoj namen. Ce irna vsak upor proti dilktaturi že kali novega ti'ranstva v sebi, kaj toa potem sploh smisel? Kaj sploh lahko prinese resitev? Silone na taka vprašanja odgo-varja z novimi: »Ali ima glagol ,rešiti se' sploh pretekli čas? Rešiti se, ali ne pomeni to ne-prestan boj?« Taikega »nepresta-nega boja« avtor ne razume v nekem vsezanikujočern, smislu. Iz dogodkov, ki jih je sam do-živel in iz iizkušenj svoje poli-tične dejavnosti v KPI, je po-snel splošno veljavno in drago-ceno spoznanje, »da proti do-godikom, ki jih je ppvzročila diktatuira. ne moreš postaviti nasproti samo besede o prosto-sti, aimpak resnične dogodke, kL kažejo pot k prostosti ... moraš postaviti ljudi, ki žive in rav-najo drugače«. Tak človek naj bi biil junak romana, ki črpa svojo moč iz svoje moraJne svotoode, iz zanikanja vsega, kar meni, da je napačno. Navedena razmišijanja nena-vadno spominjajo na Camuso-vega »Upornika«. Ceprav je francoski mislec prav gotovo vplival na pisateljeva analitič-na razmiišljanja, pa tudi na po-dobo »dvakratnega« revoluci'0-narja Pietra. »človeka, ki je rekel ne«, so temeljna vpraša-nja vendar v toliki meri zasi-drana v specifični Halijanski paroblernatikti in na drugi strani tafleo žgoče in splo-šno aktualna, da je takšna ugotovitev le dru-gotnega pomena za roman. Njegov osrednji estetski in idejni problem nam razkriva simbolika Pietrovega svetništva in žrtvovanja. V gorski vasici, kjer se Spina skriva, nosi du-hovniško obleko in preprosti kafoni vidijo v njem svetnika, ki jim bo pomagal prenašati tegobe iii težave. Pravzaprav je Spina oboje: duhovnik, ker se je vrnil med ljudi oznanjat res-nico, in svetnik, ker se za res-nico žrtvuje. Pisatelj nam ga prikazuje takšnega v vrsti na-zorniih in tenkočutnih opisov, od sreianja z nekdanjimi »o-šolci in bivšim katehetom, sta-rim župnikom Don Benedettom, katerega nobena oblast ni po-kvarila ter ,se zato pokori v zakotni vasi, pa vse do čustve-nih vezi, ki vežejo junaka ro-mana s preprostiml kmetskimi Ijudmi. Toda, za koga in za kakšno resnico se žrtvuje Spi-na? Ce je spoznal nevarnost, ki jo nosi s seboj zgodovinsko in človeško nujni razvoj revoluci-je. če je to spoznanje njegova osebna resnica, kaj je storil za-njo in v četn je vsebina njego-ve žrtve? Pietro Spina je doživel dile-mo, ko se ni mogel več »vrnitl nazaj k veri otroških let« ali pa pobegniti »nazaj v zasebno življenje«. »Ostati v političnem življenju, sp.rejeti vse njegove zatkone rn navade, spletkariti, lagati in imeti kiteres stranke za najvišje dobro, presojati mo-ralne vrednote kot nekaj malo-meščanskega«, tudi tega ni mo-gel več. • In kaj je storil? Pietro Spi.na ni storil ničesar. Vsebina njegove žrtve je zgolj spoznanje samio. V bistvu je le preganjan ilegalec, te mnogo razmišlja in ga življenjaka nuj-nost sili. da se ohranja. Morda je prav v tem temeljna pomanj-kljivost romana, saj je Silone zoperstavil resnicnosti fašistična d ktature in revolucionarnih pri-zadevanj človeka, ki svoje res-nice ne more in ne zna uresni-čiii, temveč jo prepusti dogod-kom v priihodnosti. Spina ni Victor Serge. toda v Italiji jih bržda tudl bilo ni. Na račun dogodkov, kakršni so bili, iz-gublja simbolika svečeništva in žrtvovanja svojo težo. Cetudi ima knjiga svoje sla-be strami, je vendarle dragocena novost na našem knjižnem trgu, saj je lepo in spretno napisana. Predvsem pa je dragocena. ker nas s svojo vsebino sili k raz-mišljanju. Matko Doižan LITERARNI VEČER Klub Ijubljanskih literatov-mladincev je priredil dne 9. marca v dvorani Doma sindika-tov Hterarni večer, ki ni bil niti po organizaeiji nitii po kva-Uteti na zadovoljivi višini. Od prozaistov velja omeniti le Sušmela, med pesniiki pa Seme-na, ki je zadovoljiv vsaj for-malno, čeprav mu je botrovalo precej drugih. Ostali so bili ve-činoma daleč pod povprečjem. Literarni večer je trajal cele tri ure, kar je brez dvoma prL najboljšem programu precej mo-reče za publiko. Dokaz temu je, da se ]e odvijal drugi del v glavnem pred napol prazno dvo-rano. HLADEN TUŠ V BEOGRADU Beograjsko Akadems-ko gleda-lišče je uprizorilo Vladimirja Majakovskega dramo Hladen tuš, ki je vsebinsko in formalno iz-redno smelo napisana. Avtor Hladnega tuša je že 1929. leta uspel jasno prikazati in izobli-kovati tipe graditeljev socia-lizma in vseh njegovih zaželje-nih in nezaželjen::h sopotnikov. To mu je uspelo tako popolno,, da njegovo delo presega časov-ne in krajevne meje tedanjega časa. Da je drama Hladen tuš še vedno živa in efektna, je dokaz v veliki zalnteresiranosti občinstva za obe predstavi štu-dentskega gledališča. vad n« opustiš niti v tem Okra-ju dva metra pod zemljo in hodiš tia dva deci v oštarijo ,Pri treh otožni'h kranjskih okostnjakih' in se potem vračaš domov rahlo tnelanholičen, mi pa moramo pobirati tvoje kosti in koščice po jarkih. Saj se menda še spominjaš,« je tulil kot govor-nik na manife&taciji, »kaiko je bilo taikrat, ko si se ga tako grdo nalezel, da smo te morali sestaviti na novo!« Vprašal sem ga samo, kdaj je to bilo in mož je, zaripel in moder v lice, do-kazoval, da to ni bilo samo enkrat, ampak da je tako bilo vsako leto na dan 8. februarja, iko je to vendar kulturni praz-nik Slovencev. Sporrniil sem se. da je bilo res nekako tako. Res «em se ga tako grdo nalvzel in to iz golega obupa. Zgubil sem celo eno vretence iz grla, cte nekaj časa nisem mogel ničesar povedati. Pri vsem tem mi je bilo žal samo tega, da ga nisem šgubll vsaj pred 120 leti, ker bi bilo vseeno, če bi ikdaj kaj po-v©dal ali pa nič. Se celo tak grd pesimist seim (če bi to ve-deli v drugih Ofcrajih našega majhnega mesta, bi me pravza-gotovo dali na indeks), da bi bilo bolje, če bi molčal, ker po-tcan ne bl nihče na moj ra/čun dobil nagrade, in tudi tisti, ki »0 padli po krivici sikozi, bi1 me ne psovali. Sicer pa veš menda o teh stvareh ti več kot jaz, ker si bil pravka>r na dopustu v Okraju Wolfova and Co. (če se ne motim, je to sedež dru-šta kranjskih rokodelcev — par-don, prosim! — književnikov). Osebno sem še celo prepričan, da so te povabili v žirijo pri podeljevanju nagrad ali pa v umetniški svet kakega central-nega teatra ali pa vsaj v ured-niški odbor literarne priloge uradnega lista »Naš čas«. Kakor je prodrl glas celo v temine mojega bivališča in trobi na komemoracijo že vsak črv, si v teh. krogih globoiko spoštovan imož. Huda reč to, a prebolel jo že boš. Upam. da si jih zaradi tega vsaj opsoval. Davi so pri-redili v našem okraju literarni večer. Nastopali so: Koseski. Koder, Kastelic in še mnogo imen na K. Poslušal sem radij-ski prenos (zaradi visokega ca- rinskega faktorja televizijskega sprejemnika še nimam, nisem obrtnik, da bi ga zmogel). Ko-seski je bral pesem brez rim, vsebina pa je bila kljub temu ista. Za ilustracijo ti naj nave-dem eno: Iskra plane. Blisk šine, 6. jih pade, kjer po- ........ (modiema pavza) rine. (Tu ni rime! — Opomba avtorja pesrni, ki se tudi re-citira.) Koder je n. pr. spravil na dan kompliciran, psLbološko uteime-ljen konflikt najlonk Marilyn Monroe s frizuro Marlon BTan-da (M. M. — M. B. — nepopol-na moderna onomatopoija). Oči-ten vpliv zahodne visoke kuilture in Freuda na zelo visok inte-lektualni nivo priznanega pisa-telja. Mencinger je zardeval od sramu, ker je nekoč napisal nanj pamilet. Takoj po večeru je bila seja posrnrtnih ostanikov Društva slovenskih književni-kov, kjer so kot gostje sodelo-vali tudi našl najmlajši iz Okra-ja Wolfova and Co., da bi po-srediovali naj!modernejše nazore »po tom pitanju«. Brez pardona so ga izključili, ker ni spošfto-val pisateljske imunitete pisa-telja Kodra, Najmlajši gostje so se celo razburjali, kako smo vendar lahko storili tako napa-ko, da smo ga sploh sprejeli. Res je, da je spodoben pisatelj, a to ni noben kriterij. Kastelic je v petih pesmih opeval izključno muholovnik (dokaz za trdne nazore in str-njeno tematiko), ki je na obeh straneh prevlečen z lepilom, da se lahko prilepi na stran, ki rnu trenutno najbolj prija. Po vzgle-du književnikov Wolfova and Co. in literarne priloge »Naš čas« je predlagal, da bi tudi v na-še>m oikraju ustanovili ustrezno literarno prilogo našemu Urad-nemu listu. Predlog je bil spre-jet enoglasno in on kooptiran, to se pravi, izvoljen za njenega urednika. Sklenjeno je bilo, da se mora s preostaiim delom skladati (z Uradnim listom) po idejni vrednosti, ker se bo brez dvoma potem tudi po uinetnišk; ceni. Izbrali so nnu tudi naslov: »Načelnost«. Tiskal pa se bo na najnovejšem popolneon, iz za-hoda in vzhoda uvoženem roto papiirju. ki bo po uporabi lahko služil kot muholovnik, ker bo imel lepilo na obeh straneh. Znan,o je, da se na tak papir lovijo le muhe enodnevnice. Nato je imel Mahnič še za-ključni govor, kjer je z buza-kljunci opsovaJ še vse žive in mrtve (med njimi, recimo, Aškerca, Gregorčiča, v nezavest je padel pri Kosov*lu, tebe. dragi Ivan, pa je pohvaHl, ker je odkril, da si bil pobornik čiste ideologije, ki je njemu najbolj prijala — kaj vse so že iz tebe naredili in kaj še vse bodo — samo tisto ne, kar v resnici si! O Ketteju je rekel, da je pijanec — dokazno gra-divo pesem PIJANEC, Murn brezbožen melanholik, sifilitik in pesimist, kar je naglavni greh in znak vseh takih slabo-krvnih pisunov kot je on). Na koncu je izrazil še upanje in optimizein glede prihodnjega li-terarnega večera v našeim Okra-ju, ki bo v nekaj letih in kjer bo sodeloval kdo s kakšno roočno zgodovinsko dramo o domačem plemstvu, s kakšnim močniin potentnim in seksual-nim domačim kmečkim roma-nom (nazaj v naravo ic na kmete!), ali pa s kakim pr;stnim kranjskirn domačim in ^-epro-sto jasnim krajinskiim tihožit-jem v zadnjem času nekoliko odrinjenega, a bogatega pisate-lja. Rekel je, da bo šele tedaj zbirka K-ajev in K-ajičev res popolna. Edina težava, je dejal med drugim, bo verjetno ta. da bo te nove težko prevzgojiti v ideološkem smislu, a to konec koncev niti ni nič hudega. Kajti ostale bodo sarno majhne povr-šinske polituirne in barvne raz-like v ideoloških nazorih, jedro pa bo isto. Glavno je, da ni pe-simist, dekadent, pijanec in v sporu z Uradnim listom kjer koli — tu je cikal name in še na marsikoga — in, da bo prid-no sodeloval v prilogi. No, pa dovolj o tem. dragi Ivan! Dru-gič ustmeno več. V prejšnjem pismu, ki je bilo zaradi cenzure močno izčrtano, sem razumel (vsaj upam tako) le nekaj besed: »Kako se kaj imaš?« Mislim, da so vprašaj nai koncu stavka črtali in napisali: »Imaš se seveda dobro« in po-stavili namesto enega vpraiaja tri klicaje. Res, vsak dvom je odveč pri teh klicajih. Imam se dobro. Vsak večer pride k rneni Rob na partijo taroka. Zal na-ma je le to, da tebe ni zraven, da bi pomagal Robu pri stresa-nju prav robatih. na račun. kranjskih hrastovih stekel z miikroskopsko majhno in po-manjšano dioptrijo. Lepo Te pozdravlja Tvoj zve-sti prijatelj, slovenski pesnik. ta zmešan dohtar, vodeničnež, boem in pijanec dr. France Prešeren P. S. — Oglasi se na kakšno partijo taroka, ali pa mi vsaj piši, kaiko je bilo na dopustu v Okraju Wolfova and Co. r^ in to čimprrej! (Sledi odgovor Ivana Cankar- ja na to pismo v prih. številki.); N. C. PRED SKUPŠČINO ŠD OLVMPIE Storili so mnogo, lahkoo bi več predvidoma okoli 26. marca bo redna letna skupsclna studentskega fiportnega društva olympie. v tem casu, odkar deluje to društvo, se je v športu na univerzi mnogo izpremenilo! ollmpia je postalo eno iz-med tistih drustev, o katerih sllslmo in reremo vsak dan, saj najdemo med klubi in sekcijami take, ki sodijo v kvalitetni vrh slovenskega sporta. ime olympie se vse bolj pogosto omenja tudi v zvezi z borbo za nova sportna nacela, kajti prav clani olympie so med tistimi, ki s(> ta nacela najprej sprejeli. letni oracun dela je ponavadi za vsako Sportno društvo velik dogodek in prav zaradi tega smo odšli k se-kretarju dru5tva tov. lavrlcu, da bi nam v skopih obrisih povedal kaj je bilo v minulem letu storjenega, kaksne so glavne težave in pota RAZVOJA. Največjl proiblem mlnulega leta je bilo prav gotovo športno igrišče, kajta vsi tisti, ki se niso rniogli uvnstiti v gneoo, ki ve-namer vlada na majhnem Igri-iču pod Cekmovem gradom, ni-«o prišli do pnavega športa. Bi-lo je mnogo prizadevanj s stra-ni sekretariata in upriavnega ©dbora Olyrnpi)e. Bilo je mnogo eestankov z urbaniisti iin z Zvezo žportov. Stvar se je sicer pre-tnaknila z mrtove točke, vendar do igrišfca še vedno nismo pri-ili. Sedaj je pač taiko, da je treba pri takem problemu stal-IK) delatd in kiiiko rečemo, da »mio kljub trudu storili pre-mato. SpLoh lahiko rečemo, da je bd-lo letošiijie leto precej težavnej-še od vseh do&edairiijih, če pri-žt&jemo sem zraven še delo Akaderaskegia športnega odbora pred nastankom Olimpie. Od-bor je delai velike sklepe, mor-da celo prevelike, kajti pogo-etofcrat le-teh nisimo zmogili In ostallo je le pri besedah. Posebni pogojf — posebne naicge Napafcno bi bilio, &e bi štu-identsiko športno društvo enačili z drugimi sportniimi društvi v Sloveniji. Napačno je tudi ena-čiti študente in dijake sploh (de-ti v giavnem sesitavljajo člaastvo Olynipie) s članl osta-lih športaiih društev. Sfcudentsko športino društvo je po svojem značajiu in vlogi pravzaprav ena izmed stroko vnih organiizaci j Zveze študentov Jugoslaviije na Ijubljanski univerzi. Kot tako seveda zasiluži posebmo pozor-r.ost vseh tistih činiteiljev, ki ianajo opravka z univerzo. Nihče ne potrebuje toliko te-lesne vzgoije kot dijaki in štu-dentje, saj imatjo dijaki visoik tedem le dve do tri ure telo-vadbe, študentje prl vstopu na univerzo p,a sp.loh izgube vsak etik s telesno vzgojo. Gotovo bi izvedba obvezne teLesne vzgoje rešiia tia proiblem, vendar zaen-kr.at pri nas še n,i pogoijev za vse to, saj nimamo nifci igrišč,. niti teilicwadnic, niiti zadostnega števila ljudi, ki bi to teilesno vzgojo strokovno vodili. Moi-da nam bo kdo oči>tal, da vedno saimo jadikujemo, toda vsem tem bomo postregli z ne-kaij dokazi. Letos je včlandenih v študentskem š-portnem diru-štvu 50 odstotkov ljudi več kot lani, denarna sredstva, s kate-rkni ra!Z.poLaiga športno društvo, pa so za 50 cxlstokov manjša kot preteklo sezoino. Značitoo za delo v letošnjem letu je tudi to, da se pri vsakem načrtu ta-koj pojavdjo ovire. Športno dru-štvo je nia primer hotelo uvesti ligaiška tekmovanja' v raznih fiportaiih piamogah po fakultetah. S tem bi brez dvoma dosegii enega izimed svojih dljev — poživili bi športno in družabno ž:vljen(ja študentov. Posebna vrednost teh teikmovanj bi biiba V tem, da bi bLIa sikozi vse lefco in bi tako nudila študentom ne-prekinijeno telesno vzgojo *n zanimivo tekmovanje. To bl bi-la obenem tudi razbremenitev za klube, ki sedaj zaradj stiske s prostori ne morejo nuditi re-dne viadbe vsem članom. Hoteli 60 ustanovitl tudi športne sek-cije, ki natj bi delovale po ijub-ljansikih srednjih šoLah. Zal so to samo neizpolnjene Selje, ciliji, ki jih niisimo dosegli, ker pač ni bilo denarja, ne igri§č, ne telovadn.ic. Ce k vse-nvu temu pridamo še to, da so tr< crl.ii, ki jih zasleduje le red-kokatero društvo. lahko izreče-nx» le enio besedo — škoda. ZAPUŠČEHE KAVARNE IM GOSTILNE Sportno društvo Olympia ima pravzaprav zelo majhne možno-«ti za svoje delo. Lansko leto se je oktobra prtoiavilo 435 no-vih olanov in od teh ni mogel jviiti eden trenirati, ker »o nale-teli na zrarri problem — teLo-vadraiea. Od vseh članov je čez i!mo trerirslo semo 15 košar-ksriev, 12 odbojkaric in 45 čia-nov judo kiuba. medtem ko so etre'ci do'b'1' dvorano na uni-verri šeie februanja. Dvanajst o-ih^.iikprjev bo pričelo s tre-nlngi t»a teden, k?r so vso zimo popvvljal' telovadnieo v Vego-vi ul!H. Res, ob čudnem 6asa p^vr^v^jo pri nas telovadinice? Kai p& vsi ostali? 920 ljudi Ke celo ztmo potrpežljivo 5aka na sončne in topde dra, ko bodo lahfco odšld na sveži zrak. Toda spet bomio obstali pred vpraša-njem — kiam? Igrišče pod Ceki-novim gradom sprejme narnreč naenkrait samo okoli 40 ljudi, kar gotovo ni kaipaciteta, ki bi odgiovarjala tako številnemu članstvu, kcnt ga ima ŠD Olym-pia. Goitovo se bo marsiikdo vpra-šal, kaj &o storili fujnkcionarji Olympie, da bi vse te probleme rešili? Obredli so vse lijubljan-eke telovadinice, toda pri direk-torjih srednjiih šol so našld kaj mailo razumevanda. Nič bolje ni bilo pri Partizanu, otbredli so celo zapuščene kavarne in go-sfciilne, vendar tudl tam niso na-.šli nabeineiga primemega pro-6tora, ki bi nudil vsaj zasiilno streho športnikom - Studentom. Te številke, ki smo jih zgoraj navedli, seveda niso pravi pri-kaz srtanja v društvu, ker nismo upoStevaU tisitih študentov In dijakov, ki smo jih morali »a-nadl pomanjkanja prostorov za- vrnlti In vseh tlstih, kl bi jih radi vk]ijučili v športno dru-štvo. Morda je zaniroivo tudi to, da nam je neko društvo Parti-zan ponujalo v majem dgrišče br&z kakršnihkali naprav. Za enomesečino uporabo so zahte-vali vsoto 12.000 din. To j« se-veda predrago, saj še sedaj pla-čuije Olympia za najemnine vsako leto nad pol millijona. Najboljši odbojkarjl — najslabši nogometašl Ce pregledujeino položaj po klnbiih in sekcljah športnega drušlva Olympie, bomio lahko ugiotovili, da se še najbolje godi odobookarjem, ki imajo na raz-poLago dve lepi igrašftl, kjer lahko izmeooima trenirajjo vsi njihovi frlanii, prav tako paf lahko iigrajo tam tudi vse tek-me. Popolinoma drugačen pa je po-ložaj v nogometnem kiubu. No- gometeSI apSoh nlimajo »vojega igriiščia in morajo odriruiti za vsako tekmo in za vsak trenlng težke den^arce za najemnino. Morda nam poLožaj v nogomec-nem klubu liahko ilustrira tudi dejctvo. da so igralci nastopili na prve.n9tvenii tekmd s šest let starimi dresi, ker pač niso ime-li denarja za nove. V judo klubu imajo naijvečje težave z dresi, kajli ne moremo si predstavljati njihove vadbe brez kimona, ki stane 2.300 ddn. Uredilli so tako, da jih tekmo-valcl sami plačujejo na obroke. Praiv zaradi teh mait&riialndh težav gre delo v tem klubu navzdol, čepmv »e prijavi vsa-ko leito približno po sto začet-nikov. Tudi smuCarji imajo veJ|:ike skrbl z denarjem, ker so poziml vsa sredsitva že izčrpana, navih pa še ni. Zaniirruivo je, da si tudi smučanji kupujejo vso' opremo sami. Samo smufri sta-nejo 10.000 din! Kadar gredo smu^arji na tekmovanja, ki jih prirejata Smučarslka zveza Slo-venirje ali Smučarska podzveza plačajo vse stroške — tudi vož-njo —• sainl. NamiKnotenišikl Mtib Je tnlad, a ima že sedaj nad 140 članov. Do sedaj so dobili od NamiKno-tenlŽke zveze reci in piši 12 ¦Logic. V njiihov lnv^ntar lahko prdžtejemo še dve mki, od ka-tenih je eao posodll univerzi-teibnl profesor dr. Pretnar. (Lep zgled.) Košarifcainjl predstavlijajo edl-nl klub v Olymjpij.i, ki se »am vzdržuje. Vsako leto iinajo pri-bližno 1.5 milijona izdartkov, njihov največji dohodek pa je vstopnima z ligaških tekem. Za svo>j relativno dober položaj se iimaoo v prvi vrsti zahvaiM^tii lflublgainskl športni publiki, kl je košarko vzljubi:la. Ce na koncu omenilmo Se Sa-histe, ki so v zadnji sezi&al za polovico pove^all svoje članstvo in usitanovnii več seikcdj po srednj.ih šočah (isto so storili tudi strelci), »mo do kcnnca pregiledaH oko®tje Stmdentskega športnega družtva. še nove sekcije Ceprav je premalo prosrtora Se zsa tiste, ki delujejo sedaj, se kijub temu preccj govorl o ustaaKmitvl nekaiterith novih sekcij. Naijveč želja je za atlet-sko sekcdjo, kl bi biila društvu pravzaprav potrebna. Povpra-ševanje Je tudi po rokometu in kegljanju, k()er b.i sodelovali predrsem profesorjl in asisten-ti. Precej časa razpravljajo že o pruključdtvi športneg^a družtva Djubljane (tenis, hok«], umetao drsanje in kotaHkatnje). Bilo Je že več neuradnlih razgovorov, vendar je še prezgodaj, da bl povedald kaj gotovega. To, kar sroo napiaali, ndkakor n.i pregled naišega Sportnega druStva. To j« samo opozorilo na tiste nadvaitiejše probleme, kl v minoigočeim ovlTiajo nor-malno delo druStva. Gotovo n« bo odveč, če zaSfljučinv) z želj-o, da bi skupiščiina našla prlinern« rešitve, ki bi omogočile inapre-dek tega študemtslkega koleiktlva PRVORAZREDNA KOŠARKA Vcriacije na temo Stella Azzura Pred nedavnim smo v Ljub Ijanii gledali mednarodno košar-karsko tekmo Olympia : Stella Azzura. To je bil velik športni dogodek, saj je bila to prva v ečja š-porna pirireditev po dolgo-trajnem zimskem premoru. Gled alci so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano na T aboru in še pred vrati smo opaziili precej ljudi, ki so zam an povpraževali 2a vstopnice. Nimamo namena, da bi sedaj pisalii o tekmi sami in o rezul-tatu, ki je prinesel do-mačim igralcem precej nepričakovan in neljub poraz. Na tej tekmi smo lahko opazili nekaj, kar je bolj važnd od vsega tega, vi'del'1 smo rezultat zlniskega treninga in sposobnost naše košarkarske ekipe tok pred velikimi nasto-pi. Te dmi je namreč košarkar-ska ekipa Olympie odpotovala v Frandijo, kjer bodo gostovali do S. aprila in odigrali več te-kem z najboijšimti francoskimi košairkarskimi moštvl. Kmalu po njihovti vrnitvi iz Francije bodo priičeli s tekmovanjem v zvezni košarkarski ligi, ki velja v Ljubljani za naj.bolj privlač-no športno tekmovanje. Stella Azzura je zmagala. in sicer popolnoma zasluženo, Ali naj iz tega sklepamo, da so ko-šairkarji Olympie v slabi for-mi? Ne, tega ne moremo trditi. Skoraj vsi, ki so nastopili v doma^em moštvu, so zaigrall zadovoljivo z izjemo Dermastje, ki nikakor ni mooel opraviti nalog, k5 jih ima srednji na~ padalec. Tri slajbosli pa so nam poseb-no padle v oči. Košarkairji Olympie so nas zelo razočarali zaradi osebnih napak, v černer so jih gostje močno prekašali in so morda prav s tem odločili tekmo v svojo korist. Slabo i'z-vajanje osebnih napak je lahko usodno in večkrat se zgodi, da slabša eklpa zmaga prav na račun te slabe točke v boljšem moitvu. Vsekakar bi bilo prav. če bi tisti, ki vodijo trening na§i'h košarkarjev, posvetili te-mu kar najvec pozornosti, ker bi se v obratneim primeru to lahko zelo maščevalo v važnej-ših tekmah, kot je bila ta, n. pr. v borbi za točke v državnem prvenstvu, Gostje, ki go tokrat nasknplli v LJubljani, so bili kondicijsko boljše prpravljeni na tekmova- nje, taeli pa so tudl ve5]'a fizične sposobnosti. To je bila ena izmed zaprek, ki jo domačl igralci niso mogli preniostiti in gotovo je tudJ tu vzrok poraza. Ne poznamo natančno metode treninga igralcev Olympie, ven-dar je prevladovalo splošno mnenje, da so igralci precej izmučeni, morda tudi pretreni-rand. Dokaj slaba teleSna kon-stitucija naših igralcev ne do-pušča prevelikih naporov in za-to so v tej tekmi omagali, še predvsem zato, ker so *koz:i vso tekmo nastopali isti jgralci. S tem smo načeli trttjl pro-blem košarkarske ekip« Olym-pie. Na igriš<5u se vedn« pojav-ljajo isti obrazi, tekme igrajo vedno isti ljudje. Kaj tnalo je menjav, čeprav sedi B& klopi pcwi košem dolga vrsta mladih igralcev, ki težko čakajo. da bi pokazali kaj znajo. Gotovo bi jih kazalo preizkusiti na kakl težji teka-ni in prfčakovali smo, da bomo prav sedaj videld revi-jo mladih, kajti porecej je bilo sMšati o tem, da si je Olymipia čez zimo vzgojila precej mJadih ljudi. Prijateljske tekme &o iz-redna priložnost za ta&e poiz-kuse. Takrat, ko bodo ne spo-redu prvenstvene tekme, bo prepozno, da bi mlade igralce vigravali. Vedeti moramo, da nas ne bodo mogli ,ved'tio zasto-paiti isti igralci, pa čeprav no-sijo imena Kristaočiič, Pavlovič ali Kandus. Prcd začetkom odbojkarske sezone TRENIRA, KDOR MORE! SmuCarske tekme in prireditve podobne vrste so čo nedavnega polnile stolpce športnih rubrik ne sajno na-šeja, ainpak tudi drugih listov. Na ljubitelje okroglega usnja, v mislih imamo odbojkarje, košarkarje in nogo-metaše, smo kar p««abili. Vendar sneg hitro kopol, tA-ma z veliko naglico jemlje slovo in nekatera igrlMa, čeprav pokrita s krpami snega in velikimi lužami, so že »živela, Nog&metaši so bili prvi, ki so stoplli pod spomladanslio sonce, »db&jkarji in košarkarjl pa si iz-letov na prosto še ne morejo privoščlti. Pravljo, da jlh še pošteno zebe v roke. šLrile govorice, brali smo celo v časopisdh, da j« Olyinpia ž© član zvezne lige. To nikakor ni res in dekleta bodo morala krepko pljuniiti v roke, če bo-do hotele doge6i uspeh. »Kakšna pa j« forma?« Ni najboljSa, vendar tudi slaba ni. Tekmovalke Mesčeva, Mačko-va, Lesikovičeva in Markoviče-va igrajo kar zadovoljivo. Na zadnjih tekmah, na novoletnem turnirju Ljubljane in na po-kalnem turnirju Slov«nije, so igralke Olympie osvojile prvo mesto, kljub odličnim nasprot-nikom kot: Branik, Ljubljana, Maribor itd. Pred nastopom na tem turnirju bodo še nekajkrat preizkui?.ile svoje moči na tre-ning tekmah, po vsej verjeitno-sti z ekipo Ljubljane. »Res je(l da &o vse ostale ekdpe po kvaliietj slabše od naše in zato pričakuiemo zma-go, čeprav ne izključujemo možnosti, da bl nas kaka ekipa premagala, ker bo poleg kva-litete breiz dvoma odločala tu-d.l borbenost,« je na koncu še pridal trener ženske ekipe Olympie. Ko že plšemo o ženski od-N bojki, na.1 povemo še to, da bo letos med tekmovalkami neko-ldko vef'ja izbira, ko^t prejšnja ---- - leta. K Olympii ]e namreč prl- ieg.a študentskega kluba. Lah- s,top;ilo nekaj igraik l2 dmgib Sezona je na pragu OdločiJd smo se, da najprej oibiščemo odbojkarje, oziroma oziroma bolje rečeno ženske pripadnice tega kluba, kajti ž.a^n f se je se/ona že pričela. Te dni imajo zadnje priprave za teikme, ki so morda najvaž-nejše v letošnjem letu, namreč za kvalifikacijski turrvir, ki bo določil piedlsitavaike za vstop v zvezno odbojkarsko ligo. Zensko ekipo Olympie ni prav težko najti, saj trenirajo dva-kra.t tedensko v telovadnici na Viču. Njihov trener nam je po-vedal, da se dekleta na ome-njend turnir pripravljajo z veli-ko vnemo, kajti zelo si žele tekmovati v najvišjem razredu. Seveda jih v zadnjem času precej ovira študij, kajti prav sedaj imaio m.noge igralke iz-prte na fakultetah. Kljub temu ;;reningl potekajo redno ln Lah-co rečemo, da je vrsta, ki bo ias.topila na turnirju, dokaj so-idno pripravljena. Kvalifikacijiski turnir, ki bo la sporedu 17. In 18. marca, )o le začetek p&stre sezone. Ze lekaj dni za tem bo v Ljubljani eikma odbojksrskih ženskih -eprezentanc Jugoslavije in ^rancije, kjer bodo, kakor vse caže nasitopale tudii igralke na- eo pričpfcujeimo, da bodo takrat )red domačo publiko pokazale ^es r&pertoar svojega obsežne-Ib znanja v tej šoortni igri. Na kvalifikacfjskem turnirju lodo nasionile ženske ekipe VTaribora, Crvene zvezde iz ^eoerada in Olvrmpie. Trener ")1ymnie je pred nedavndm gle-ial igro Crvene zvezde in po-^edai nam ]e, da niihova iffra vikakor ni slaba. Tudi članice L.faribora zmorejo kvnHtetno »dbojko in na^ačno bi bilo mi-illtfi, da ^e Oivmola na ¦ tem urnirju brez komkurence. Po -.jubljani so »e namreč že raz- klubov, med kaierimi velja omeiniti Trkuljevo, ki je prlšla iz Iliri.ie, Koširjevo, ki }e bila prej Sianica Mladosti lz Kra-nia in $e nekaj drugih. Povemo naj še, da so za reprezentančno teikmo proti Francijj določene kar tri članice O!ymple: MaČ-kova, Leskovičeva in Mesčeva. Za moške nl prosfora fn raiCoVtV-n' f.n-in OlSali O probiemih teiovadnic in pra-viSnosti razdeljevanja le-teih. V?e naše bes^de so bi.le bob ob siteno. Tako se ]e sedaj zgodilo, da mnoge ekiipe, kot n. pr. on» iz Maribora ln Bavei redno trenirajo v LjubljanJ člani Olympie pa ndmajo fttre1 he nad glavo. Vs© kaže, di malo prevefi v«lja pravilo »tr& nlraj, kdor moreiš ia kako moreš!« Ne bomo ae ftudiili, 8e uspeh mošike vrata AOK Olympie n^ bodo taki, kot bi jih žel«14 Tekmovanje, kl jih čaka naimre ndkakor ni lahko, čeprav j' biLa &lovensko - hrvatska ligj ukinjena in bodo tekmovali ¦> kvalitetni republiškd ligi. Tod; ta liga bo res kvalitetna ln n< b© niti enega naspratnika, kje: bi lahko z gotovostjo računal na uspeh. Naj naštejemo člani te lige: Partizan Novo mest< (]an.siki član zvezne lige), Kam' ndk, Ilirija, Ljubljana, Je&eai-ce, FužLnar, Maribor in Olym-pia. To tekmovanje gotovo po-mend korak naprej v razvoji slovenske odtoojke, kajti kvali-tetne tekme bodo gotovo i« bo'lj po'piiilar!7'ra)e to štporfnc igro v raznih krajih Sloven.i5& O pripravah moške ekipe to-rej ne moremo prav nič pove-dati, saj so v vsej ziml le ne-kajkrat bolj po naključju ko( zares igrald v tej ali oni telo-vadnld. V moštvu bodo nasto-pali lsti Člani ko-t lani, v klut se 3« priiglasll 1« en odbojkar ki bo nastopal v prvem moštvu, to je Ciber, bivši igralec Kam-nika. Tudi Bulc, k} je pri vo-jakih, se bo ver.1etno vrn.Il x svoj matični klub. Pozanlmall emo se še, če bc ACK Olympia v prihodnji se-zoni priredil kaj prijateljskil: tekem. V odgovor ni&mo dobil: nič trdnega, povedali so narr le, da so v pismemih stlkih s ekipo Montpelliera. Odbojkari iz Francije b| morall pritd \ Ljubljano že prejšnjo Jesen ve.ndar so morali zaradi nere-dov v Afriki svoje potovanj« odgod.iti. Pričakuiejo, da bo dc tega srečanja prišlo v leto§nj: lezoni. Tudi z nekaterirrn eki-paml lz Italije so v dogovoru za gostovanje. Pri tem velja omeniti, da se odbojkarji Olym-nie v sf:avrrvrn no*ea^iaio ra to da b! te ekipe prišle igrat ^i Liubljano, ne pa za svo]a poto-vanja v tujino. Nedvomno *J nr:i.T*pn,i ~,rt^n'Vp v Ljubljani fcele takih »rečan^. 12 dni na smučeh Tudi letos so se slušatelji In-štituta za telesnjo vzgojo v Ljuo-Ijaaii udeležili smuičarskega teča-ja v Kranjski gori. Pod vod-etvom naSLh najboijših pedago-g.ov in »mučarskih učiteljev proJ. Ulage, prof. Jeločnika. prcrf. Kiajčnika, Janeza Sušter-ja ter Clrila Pračka, so tečajni-ki prež.iveli 12 zelo koristnlh dni na anegu. Študentje so v pre-skromno odmerjenem času pre-delali osncvno Solo, nadaljeval-no §alo smučanja m šolo tek-movalcev. Velika prednost je bi. la v tem, da imajo teCajnik-t — bodoii profesorji Ulesn« vzgoje z,a aeboij vsestransko telesno vzgojo in so takio hitreje doje-mall nove stvari pri praktičnem delu na snegu. Vsak dan so bill tečajniki prib.ližao 6 ur na stie-gu. Dopoldan Je bila redna vad-ba na žičaici ln v Brsninl, po-poldan pa naivadno prosto smu-?anj,j pod vodstjvom smučarskih učiteljev. Paleg prakbičnega d?-la na snegu pa so limeli sluiate-'ili tudi vsak dan zanimiva pre-davanja iz šole smnftanja, orga-nizacije i^letov, n«vamosti v go-rah o opremi, mažah itd. Ker so bile v ist«m 5*»u v1 Kranjski gori mednarodne tek-me gluhonemih &o tudi tečajai-ki ponnagali pri izvedbi in tako pokazaii svojk) priz.adevnost. Vlodstvo tečaja je oniag^o^ilo ' predvajanje nekateiih zanimlvih fi.lm(ov. Po večerji so se v Jedil-nici Doma Janeza Porente zbra-Ji vsi gluhoneml ttkmovalci in študentj* Il^V jn z zamman.jem gl«dali najprej film o ^Ji, sma-ča,rskih skiokiii, nato pa še film o mednarodneim kongaresu glu-honemih v Zagrebu. Kljub obilici snfovi, kl so jo morali tečajniki pred&lati v 7«?lo kratkem času, je vodstvo orga-niziTaLo iztet na Vršič, katerega so se ud*lež'Lli vsi slušatelji. Tu-di na tej turi so ali&ali marsvkaj novega, saj sn smuijarski učitelji nenehno opb^arjaii zdaj na tof ?naj na ono. Pos^ebno privlačen je bil vzpon na Sleme, vendar pa so se fearadd nenadne spie-membe vremena morali pred-časno vvniti. V zadnjih treh dneh so fttu-d'entje ITV delali prakiične Ln teoretične izpite. Slušatelji II. letmika so delali kmokvlje (prak-ti'čne in teoretLčne), medit&m ko &o šbud«ntje III. ietnika delali končne izpite iz tsmučanja. V spilošnem s« je izkazalo, da so študentje tečaj vzeli resno, sai je v«lika ve&ina opravlla izp't« z usipehom. Razen tega Je ^odstvo tečaja KDrgan,«z.;ralo tekme v s-lalomu, ki S'O pokazale, da je med sluša-telji ITV nekaj zelo nadarjenih s.mučarjev, kl bi se s prirnerniin treningom lahko uspešno uvelja-vili kot tekmovalci. Progo, kd j«1 bila dolga prilbližno 300 m Ln Ja im&la 15 vrat, so itiorali tečaj.ni-ki prevoziti dvakrat. Prvo meito je zasedel znani tekmovalec Ro-tar Stane s točno des«t sekund naskoka pred Smucom, ki je bil drugi. Med žens.kami je pokaza-la ve.li.ko nadarjenost Br'eda Go-rup in je v moški konkuTenci zasedia 8. mesto. Znani atleti Plut, Penko m Usenikova ni&o s-amo mcislri v svoiih. discipli-nah, nekaj znajo pokaaati , tudi na smu5'eh. Mnenja snno, da je tečaj z«lo uspel, lshko bi bil le malo d-alj-š!. Studentje, kl so anvu&ali ia od mladega, so lahko absolvira-li šolo smučanja v 12. dneh, }t pa tudl neikaj takla, lcl so doblM p^vio znan^a šele v tefaju in prav zaradi njd(h b^ morali bit4 "ečaid nokoliko daijši. M T. Nekaj o najboljšem strelcu-študentu (Pogovor s Fedorjem Remsom) Zadnjič sem šel po Mikloši-čevi cesti. Oko se mi je ustavi-lo ob lično urejeni omaricl Strelske zveze Slovenije. Med drugimi je tam tudi slika Fe-dorja Remsa, najuspešnejšega strelca pri Olympiji. Zanimivo b: bilo izvedeti kaj več o njem. sem si mislid. Stopil sem k nje-mu in zvedel... Sicer pa naj raje govori o.n sam: — Rojen sem bil 1. 1932, sem absolvent elektro oddelka teh-niške fakultete. S strelstvom sem se začel ukvarjati leta 1948 na pobudo Pera Cestnika, ki je pri svojih šestdsseth letih še vedno aktiven tekinovalec. K Olympi]i sem pristopii l. 1952. Kaj pa tvoji uspehi? —¦ Leta 1948 sem bil drugi na republl-škem prvenstvu. Leta 1952 sem bil državni prvak z vojaško pu-ško. Leta 1954 državn rekord z inozemsko puško. Vesel sem tudi, da sem nastopil v moštvu študentov. k{ je leta 1953 na-stoipilo v- Svici in jih premagalo z?. en krog. To se je zgodilo pr-vič v zgodovini, da so bil: Svi-carji poraženi d-oma. — Komu se imaS zahvaliti za svoje velike uspehe? — Pred-vsem mojinaa učiteljema Peru Cestniku, Planincu iin svojemu klubu, ki mi nudi vso podporo. — Kako kaj gledaš na jugo-slovansko strelstvo? — Naše strelstvo zelo napreduje. Toda preveliko vlogo ima tu Beo-grad, ki protežira svoje tekmo-valce. Tako se je tudi zgodilo, kb sem se plasiral za svetovno prvenstvo v Venezueli. pa &o nekaj dni pred odhodom po-slali nekega Srba namesto me-ne. Taki spomini niso preve<5 lepi. — Da bi ga sprapri nas. Kar zazeblo me je ob misli, da se raoram sedaj spustiti dol do postaje in čakati v vrsti na rdečerumeno vozilo z napisom »Studentski gra>d«. Veste, zimske suknje takrat še nisem dobil in vabilo je prišlo ravno v teh vetrovnih dneh. Premiš-Ijeval sem, svoje prijatelje imam rad in zato sem se odločil. Zložil sem se lepo v dve gubi v moj »dežni« in se po nevami Kamenvčki spustil dol. Vrsta je bila dostojno velika m izra&unaA sem, da utegnem priti že v prvi avtobus. Nl »RI9ŽVEJEV« KO JE MRAZ »Belgijec« gre! To bo dobro, govore nadkrog. Kdo neki je to, sem si mislil, a takoj vi-dimn, da je beseda o avtobusu ki je malo večji od drugih, lepši, dolg in nov. Kar precej obeta! To me je razveselilo, prav gotovo bom vstopil. In rarvno ko me je ta srečna mi-sel vsega prevzela, me je mo-čan poriv odnesel stran, nisem se še prav dobro znašel, ko sem dobil kamolec pod rebra; oj moje zmrznjLne kosti! Vi-del sem, da tu ni niiti sledu več o kaki vrsti i>n da je vse le še masa v giibanju. No, bom pa še jaz preizkusil to »umet-nost«! Bil sem prizadet, mar-iikje po svetu sem bil uspešen, selja. Pozneje sem videl, da dal svetlobe emitirajo števil-ne pločevinaste škatlje organi-zacije Carre. Saj ni bilo niti ene terase in okna brez njih. Tok študentov me je odnesel po betonski stezi proti nase-Lju, že pred drugim blokom so me vzdramile besede v ve-tru: »Težko mi je, da te pustim oditi, dan! Odhaiaš poln mene, a ko se vrašaš me ne spoznaš.* To je Lorca? V Si:udentskein naselju? Glas bere dalje: »Teifco mi je pustiti na tvojih prsih možna uresničenja nemogočih minut...« Vsekakor je to Lorca, toda fantje odločno žvižgali!« K vragu, ravno mene je ujelo vse to. Sledi prepričevanje in seveda uspeh. To naj se za-hvalim moji ljubljanski osebni izikaznici. Prišel sem na diskusijo o Lorci. V sobi sem nasel celo družbo in tudi fantov ni manj-kalo. Iz katerih republik so bile njihove osebne izkaznice? Komaj da so me pozdravili, in nadaljevali so diskusijo, kot da bi me sploh ne poznali. Ne-komu &e nikakor ni dopadla »Nezvesta žena« in na njen ratun je bilo izrečenih precej1 težkih besed. Bil sem seveda nekoliko prizadet, saj tudi sam rad govorim; nekateri pravijo, da najraje sam sebe poslušam. A nič za to, zabaval sem se krepko, ko sem jih gledal: oči so jim žarele, ma-hali so z rokami, kot da so prav sedaj prijezdili iz vroče Andahizije. Končno so se le umirili; opazili da, da sem de-jansko prišel na obisk. VESTE, JAZ SEM RAHLO SIT... V sobi je toplo in domače, atmosfera je prijeta^a in moji kolegi, ali jih sploh še poznaš? Postali so pravi novobeograj-ski loikalpatrioti' in govore sa- K Pariz m London, zahodna ve-lemesta me niso zmedla, a &e-claj v Beogradu, da bi poipu-stil? Ne, bogme ne! Razširim komolce, obrnem se bočno in izrabim splošni val ddnamike. Uspelo mi je prodreti do vrat in &e prijeti zamje. Avtobus se je priičel premikaii, jaz pa sem obvi&el kot na grozdu. »Plavi« zvižga iin koLne. Dol! kriiči; mi pa ni'kaimor, kje pa! Uporno se držiimo in ko je avtobus že na mostu se šele zrinemo vanj. Sa.i me poznate, prava ljub-ljanska srajcia &em, zafo pohi-tim, da kupim karto, toda pri-ti do žepa in denairja je bil Si drug problem. Poizkusim en-knat, poizkusim z drugo roko, a ne gre. More, kak.^no karto, saj se ne vozimo, to je tran-sport blaga! Saj si še nosa ne morem obrisaii! Kaj šele žep! Ni Ridžvejev* ko je tako mraz! A KO SE VRAČAS, ME NE SPOZMAŠ In kmalu zažare pred nami razsvetljene, impoz-antne pet-nadstrapnice Studentskega na- ali je to »Radio Beograd«, ali pa je radio-oddaja Študent-skega naselja? Končno ni važ-no, presenečenje je le prijet-no! Spomnil sem se, da so mi tovariši pripovedovali o svo-jih stalnih oddajah in sb bili na tLste ob pol šestih zjutraj vedno ogorčeni. Med potjo sli-šim dalje: »Tovarižca N. N., študentka IgraLsko akademije, stanovalka naselja, bo prebra-la pesem: Ramansa španske civilne garde ...« Z občutkom prijetnega pre-senečenja sem sto-pil pred vratairko. Dobro mi je znan postopek pri nas doma, odlo-žiš osebno izkaznico in vrata v harem so ti od;prta. Toda tu: »Veste, tovariš, saino ob če-trtkih, sobotah in nedeljaih, od štirih do osmih!« Začudil seim se! »Da, da, to je najno-vejše! Dekleta so na zborova-njti naselja zahtevala, da se omeje obiski, kea* jih preveč nadlegujete in se ne počutijo dovolj komodno. Ne veste kaj je pirav in koliko časa lahko ostanete na obisku. Uprava je predlog sprejela, čeprav so vsi mo o svojem študentskem na-selju in o stvareh, ki so z njim v zvezi. Dobro bi bilo napraviti še to in ono, dmžab-ni klub organizira ciklus pre-davanf o glasbi in v sodelo-vanju s »Sodobnim domom« bodo priredili predavanja o moderni ureditvi stanovanj, o oblačenju in na koncu še ne-kaj o izdelovanju okraskov. Tega mi je bilo že malo pre-več! Zelo ponosno so se mi pohvalili, da .iim je uspelo »upecati« tovariša Djerdžo, ki je govoril o političnih vpraša-njih Bližnjega in Daljnega Vzhoda. Ne poznam jih več, a mislil sem celo, da jih dobro poznam! »Veste, jaz sem rahlo sit vseh teh vaših organizacij-skih stvari«, asomele zvrtin-čili v razgovor, da so mi te njihove »aktivacLje« postale zanimive. Končno je bila pred menoj svetla in pisana slika njiho-vega družabnega življenja. To je puls beograjskega akadem-skega mesta, kjer lahko vsak najde kak zanimiv ocvirk za svoj okus. Prej nisem imel ravno preveč simpaftij do teh velikih stavb, do dolgih samo-stanskih hodnikov in vedno sem intimno obžaJoval p^rija-telje, da so prisiljeni živeti v njih. Sedaj pa jim rnotrda celo zavidam, a tudi tu so potreb-ni pogoji, ti famozni pogoji za sprejem, a moj index ne bi bil ravno zadostna garancija za-nje. PET KITAJCEV SE VUUDNO SMEHLJA Moji ptrijatelji, srbijansko gostoljubni, in da bi tudi malo popravili prejšnji sprejemni vtis, so me povabili na večer-jo in v glediališče. Kako so se dogovorili okrog »karte več«, kdo je bil velikodušna žrtev, tega niisem ugotovil. Ugovar-jal seveda nisem, niti iz vljud-nosti ne, saj je bila v zadnjem času moja večerja le velika doza srbske literature 19. sto-letja. Ko smo s« našli na hodniku mi je postalo jasno, da nihče od teh velikih ljubiteljev svo-jega doma ne želi videti vra-tarke in noče mimo vratarske lože. Zaimrmrali so nekaj o »uradnem« delu bloka, o ne-kem »drugem« stopnišču, o vratih na teraso — in izginili Cakal sem jih pred stavbo in pregledal vse številne lepa-ke in obvestiLa ter tako izve-del vse važne dogodke v tem tednu. Družaibni klub prireja v sredo predavanje »Kako po-slušam gilasbo«, predava pro-fesor akadeimiije ... Petek — dom kulture: pi-edavanje o sa-momoru. Knjižnica na naselju je odprta v&ak dan od treh do sedmih. Karte za kurivo v skladišču bloka III. Neko ob-vestilo je »zadnji opomin« dolgi vrsti imen, ki še niso pla^čali staniari.no za januar. Treningi fizkulturne sekcije so vsak dan... Tu je tudi odlok o izključijtvi petih študentov in obžirna obrazložitev. Zra-ven v vdjtrimi so fotografije iz življenja petih kiitajskih ko-legov, ki študiirajo v Beogra-du; vljudno in ljubeznivo se smehljajo. Planinsko društvo vabi člane na dogovor o pla-niramju izletov. No, tudi ilegalci so prišli, zadovoljni obrazi žare po uspehu. Vse je bilo v redu, a obvestila o podvigu le nisem dobil. »Vemo, kaj so klepeta-vi novinarji, pa 6eprav sarno študentski!« »GOR ČEZ IZERO... Po gladki stez.i gremo k menzi, vse je ledeno. Krasno me je spodmeslo, da sem mo-ral sesti. Kakšna sraniota! Moj kranjski ugled je bil resno omajan; takode, navajen &n'e-ga itd., pa ti pogrnem na na-vadnem ledu. Tisti trenutek sem slišal tudi pesem, in po-mislite kaj: »Gor čez izero ...« Kar ne morem verjeti! Menda me je pesem tako presenetila. da me je led spodnesel. To pa ni vsakdanji dogodek! Da, so mi dejali, to vadi naš KUD! Gremo dalje v kožavo, ki ščipa v obraz. V menzi je se-veda gneča. To pravzaprav še ni menza, temveč vhod v fiz-kulturno dvorano. »Bravo, Mi-ra!« »Daj, Nada!« »Tako, bra-te moj!« In žvižg in scčna psovka. »Tako!« »Glej jih ,geir-le', kako dodajajo, kako stre-ljajo«. »Da, saj je prišla samo noge kazat, budalo!« Vse pol-no klicev odobravanja in ne-godovamja, in smeha. To je trening ženske košarkarske ekipe Študentskega naselja. Mize v menzi stoje v dolgih vrstah in spet me prevzame tisti stari, neprijetni občutek, ko sem prvič videl dolge hod-nike v naselju. Slike na ste-nah malo oblaže ta prvi ka-sarniški vtis, morda tudi lepe serviu'ke, ki so kot iz pesrni »Pao izbotr, devojke!« Na plošči — jedilniku piše z velikimi črkami v vrag si ga ved i katerem j ez i ku: KAJ, CE Bl POGNALI MALO HITREJE? Po menzi spet rep in čaka-nje in z vsako minuto, ki se cdlomi v preteklost, raste tu-di naša nervoznost in strah, da bomo zamudiili. No, rešeni smo, dva »lokala« prihajata. »Potrebna nam je sprednja platforma!« Zakaj?! Malo časa je, mudi se! Jugoslovamsko dramsiko je daleč. Družba me-ri šoferja in razmišlja, ali je toliko dostopon, da bi... Ste-kleno okence šoferjeve kabine je odprto in prošeč, nežen glas, seveda ženski: »Koliko je ura? Zarnudili bomo, kaj.če bi pognali malo hitreje?!« Ce je kdo že kdaj' občutil grenko-bo, neirvoznosi; in sura čaka-nja, jo bo razumel. Na moje veliko piresenečenje se je šo-fer prijazno nasmehnil in po-večal hitrost. Včasih se tudi študenitie razumejo s šoferji, pravzaiprav študentke! Drvi-mo Mtirevje, naiglo kar se le da. Postaje ostajajo za narni, že smo mimo predsedstva, na mastu... Vsi smo veseli in zadavolj^ni, ves avtobus. To je ura, ko se prično kino predstave, ko so sestanki, javni in privatni, in mniogi so &e sedaj izognili za-mudi. One in oni, ki ljubijo, ne bodo čakali! Roke se hva-ležno dvlgajo v pozdrav. Sme-jemo se miu, on se nam smeje in že nas ulice vodijo na vse straini. • Ridžvej — zaismehovalni in žargonski naziv za nadzor-nika na avtobusih! Glose iz našega življenja Ob stoletnici V letii, ko praznujemo sto-letnico smrti nemškega pesnika Heine-ija, hodimo sicer že bolj dovrše-no oblečeni na izpile, ka-kor pred sto letii, delamo pa ne-mara še večje kozle na njih kot pred sto leti. Tako se je v tem letu, ko smo porabili že precej tiskarskega črnila, da bi &e dostojno oddolžili Hein&ju pesniku, človeku in umetniku, napotila na izpit tudi absolvent-ka slavisitike. Vprašanae je bilo: — e ge pred nedav-nim vodil tak-le pogovor. Profesor: Kaj je to, če vas jaz z glavo udarim v trebuh? Študent: To je udarec s to-pim predmetom. TRIBUNA, list študemtov ljub-ljanske unverze. Uredništvo in uprava: Ljublja-na, Miklo-šičeva cesta 5a, telefon 31-102 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednlk: Janko Popovič, študent prava — Teko&i račun Narodne banke 60-PB.i.Z. 567 — Letna naročnina 200 dinar-jev. — Rokapis ne vračamo — Tisk Casopisno založmškega pod-Jetja »Slavenstki poročevalec«. Konzervirana juha Zgodi se, da včasih kakšen košček mesa, kj ostane od ko-sila, dobimo v nekoliko spre-menjeni pripravi pri večerji. Zgodi se, da kakšna gospodinja ostanek kosila zvečer pogreje in tako izpolni svojo kuharsko dolžnotsit do družine. In zgodi se, kar se je pred kratkim zgo-dilo v Tnenzi na Naselju, da so ostanek rižote našli po štirih dneh v goveji juhi. Še dobro, da je l&tos dobra zima, sicer bi imela zdravstvena služba ra-zen epidemije gripe opravka š« z marsičem drugim. GLEDAhŠKE U\Sl\ (Nadaljevanje s 4. str.>| ski, kiakor spet drugi mislijo. T« je utemeljevalno raziskovalni inštiturt, bi lahko rekli. V njenl se tradicitja izza meje razstav* lja, preiskuje. zain;,iva in on-gati v domačo, življenja zmož* no. Nasrtiaoajo domači materiali, brez katerih ne moTe biti, »na* cionalmh predstav« niti »naciio« nalnih teatrov«; to lastno imei» je poskrbi s6asioma saino od se» be, ko se nakopiči dovolj izku-stev, da se razmerje lastne in tujezemske tradicije papolnoma izravna. Slovenska režijia prav zaradi svoje mladosti težko po-greža to ustanovo [n se po pra-vici čuti ogrnžeina. če pa hoče-mo napravitii \t našega gledali-šča to ka.r je nujno, potem raz-misliTno, kaiko nam zdaj kaže za vnaprej. tako se spreha-jam s svojo pr-vo žrtvijo — 3 postarano staro bajto, ki ima skrbno prikrMo plešico in hrbet upognjen od teže študijskih let. Nerodno mi je, rad bi na-pisal o njem nekaj vzpodbudnega, lepega, saj se itak vsi In vse spotiika ob te abolvente. To ni lepo, verjemi-te, stare ljudi je treba spošto-vati! In takole ti s?re absolvent-sko one v lepi pomladni dan in boža z očmi vse to brucovsko in srednješolsko cvetje, ki teče mimo kot narasel pomladni po-tok. In kaj more on za to, ob-vezno se mu stori inako, bocne ga nekaj prav v vršiček srca, re sliši me več, ne vidi me več, Btoglavi ciiganski orkester igra samo zanj: »Oj, žalba za mla-dost. . .-'« Kaj naj taiko absolventsko niče pričakuje od pomladi? Od-dložM bo površnik, odšel na izlet na Rožnik... a za vse to ne bo časa, delati je treba, mo-ra; trdo in mnogo. Za pohištvo. Bum — kaj takega pa res nisem pričakoval! Fant moj, boš že dobil kako pužo, ki bo imela vsaj pohištvo za doto. Nič ixi gotovo, človek naj skrbi sam zase, mi odgovarja. In, ali imaš nevesto že izbrano? Odločen je: ne pred dirplomo! In ne pred vojaščino! In pred očmj mi te-ko leta, satansko naglo. Moj znanec se poti m vz potu dviga kas za kosom pohištva, izpit za lizpitom, končno le stopa po svečano okrašenih stopnicah navzgor pod slavolok z napisom DIPLOMA. Stopa svečano in ponosno naprej... v veliko kasarno, kjer ga čaka častni bataljon: izvolite, na uslugo, tovariS redov! — Precej sem jamudil, študirati morara, nič ine ne sme zanimati, niti ženske ;— korigiraim ga: dekleta — ne, jpffavi: ž e n s k e. Dekleta so za ŠPORT Samo mnenje V zadnjem Easu smo slišali že mnogo govoric o priključitvi športnega društva Ljubljane k študentskemu športne-mu društvu Olympia. Prikljucile naj bi se te-niška sekcija. sekcija za • hokej na ledu, sekcija za umetno drsan je in ko-talkarji. Zaenkrat še ni nič gotovega, toda kljub terau smo se obrnili na funkcionarja teniške sekcije Ljubljane tov. Janka Popoviča, ki nam je o tej stvari povedal svoje mnenje. Vsekakor bi bilo prav, da bi se združili s šport-nim društvom Olympia, saj bi imeli od tega v$i pre-cej koristi. Zo teniški klub bi bilo prav, da bi konč-no postal sestavni del ne-kega večjega društva. Po vsej Jugoslaviji so namreč teniški klubi ali sekcije včlanjeni v večja športna društva, le pri nas v Ljub-Ijani je bil teniški klub samostojen. V večjem dru-štvu bi brez dvoma lahko mnogo bolj pazili na disci-plino članov, več bi bilo prave športne vzgoje, or-ganizacija pa bi bila, mno-go bolj trdna, kot je sedaj. Prav tega, kar sem zgo* raj omenil, je v dosecia-njem teniškem klubu Ljubljana zelo manjkalo. Resnega dela ni bilo in je bilo morda celo upraviče-no mnenje, da je tenis le zabava. Z trdno organiza-cijo bi lahko tenis postal pravi šport in to je gotovo želja vseh teniških tekmo-valcev. Razen tega nas vežejo 2 Olympio še druge reči. V prvi vrsti naj omenim kompleks igrišč. S priklj-u-čitvijo teniških igriša Ljubljane k športnemu parku Olympie, bi bil ta kompleks še bolj zaokro-žen, še posebno če pomisli-mo na razširitev igrišč $ športnipn parkom, ki ga bo-do pri~:li graditi v Tivo* liju. Pri priključitvi tenisa-* čev v Olym.pxo bo gotovo igralo veliko vlogo tudi dejstvo, da so vsi tekmo-valci študentje in je torej vsekakor popolnoma prav, da se združijo v študent-skem špnrtnem klubu. Pri tem seveda ne bi smeli za-preti vrata starejšim čla* nom, ki so že dalj časa te* sno povezani s klubom. Brez dvoma bo torej združitev koristna in se je bodo vsi člani razveseliU& 6 študentov išče avtorja Na vsak na&n bi vam rad posredovai šest intervjujev, šest razgovorov s študenti — o zelo navadni, celo banalni terrni, o pomladl. Nikomur od teh šestih nisem povedal, da mislim njihove težave objaviti, hoteli bi vsak za en krok na račun honorarja. Pomlad prihaja! — m agščni besedi, s katerima opra-vičujemo. dražimo, zbadamo, hrabrimo . . . Fantje gledajo dekleta, dekleta fante, absolventi bruculje, bruculje aškovce. Mimo hite noge v najlonkah, oblike. puloverji, kostiani, oči, ah — oči! Kar vrti se nam rahlo v glavi, posikakovali bi na promenadi jn kakemu pionirju iztrgali iz rok skir6 in se zapodili dol do Tromostja. Vse iz sainega veselja — pornlad prihaja! Naša študentska pomlad, saj je naša pravica, da si jo želdtno bolj iskreno in intenzivno kakor drugi meščani ljubljanski. Pridi, pridi — odpri nam na stežaj svoja vrata, vsem. ki ljubijo, ki so ljubljeni in ki to še bodo. Vse študentke postanejo lepe, punčke kar čez noč zrastejo v dekleta, povsod je samo brstje, sami popki, mastni od pomladnih sokov, vse je napeto kot ustnice, kti bi se rade poljubljale, poljubljale ... bruce, kvečjemu še do tretjega letnika. Rečem ti: moram: po-hištvo, diploma, vojaki, žena in potem lepo in mirno na pro-vinci. S spoštovanjem, gospod profesor, puro ali gos? Saj bo izdelal, nič ne skrbite! Imel se^ že vražje suha usta od tega po-slušanja, povabil sem ga v bife na vermuth-brizganec. Samo na enega! Ne, ne morem, veš — ni dobro, precej delam ... Sedim na visok&m stolčku in se kratkočasim, dober vermuth. Dva študenta poleg mene sta tako prijazna, da v lepem med-sebojnem dialogu odgovarjata na moja nepostavljena vpraša-nja. — Težko že čakarn, da bo br'j toplo. — Jaz tudi, takoj odrinem na prakso. — Jaz tudi, a šele maja, po-mlad preživim doma, malo se bora zabaval. — Ah, zabave bo potem do-volj, ko pridem z rolerjem. Vsaka baba se bo kar vrgla za menoj. Oh, Julči, pelji me no do Sore! Vse ti bo dala za eno tako vožnjo. — Dober raiison! Stradal pa boš kot pes. jaz sem se odložil samo za radio, veš, za tak pre-nosen. In ko pelješ kako na izlet, lepo ležeš v travo in na-viješ kak diksi ali kaj sentiš. Ni je, k: bi se mogla upirati! — E, nisva midva brez soll, najprej roler, najprej radio, po-tem pa vse drugo, brez truda: nebo se ti bo samo odprlo. Naročil sem vsakemu po en malinovec na račun honorarja in odšel. brez mere. Pod pazduho nosi skripta, hotel je sedeti v knjiž-nici, pa ga je sonce izbezalo na plan. In kje je Muca? — Na praksi, v Nemčiji. In se kmalu vrne? — Konec maja. Hm, raz-mišljam in pravim, ni ravno lepo od nje, da te pusti takole na cedilu na pomlad, res ni lepo! Ko soba na naselju posta-ne pretesna, pa ti dečla uide čez — ne, to pa ne gre! — Osel, ena pomlad, kaj pa to pomeni v življenju! Manj kot nič. in — dragi moj — ti še pojma ni-maš, koliko bo ona zaslužila! Res, dekleta znajo dobro stra-dati, si mislini, posebno če so zaljubljena. — Prinesla bo vra-ga im pol| Kolo si bo kupila, prima kolo, in po.tem se pelje-va vsako nedeljo na izlet, to bo še »žizn«! In — moral sem tudi nekaj blekniti — ji- boš zvest to pomlad? No, je dejal, kaj pa misliš — študiram, nimam časa za ... Razumem, razumem, a 'vendar, takole majhen pomladni flirtek, za ravnotežje. Kaj mi-sliš, da bo ona lam j-oženkranc molila? Presneto bi bila oslasta, če ne bi kakemu Svabonu za-vrtela mozeg, to mora biti silno zabavno. Nekako telečje me je pogledal, morda sem mu vžgal majceno sumnjo, pogledal me je sovražno, a samo za trenutek, obraz se mu je zjasnil, njemu bo Muca prinesla kako gala kravato, morda še kaj drugega — in sebi kolo, izleti... Servu, Lojze! Greva malo v Tivoli? Sla sva, pravil mi je, da je bi] na praksi in da je svoji Muc' prinese par perlonk in še nekatere stvari iz te snovi. Da, razumem, kar tako na videz, Pustimo te praktLkante, siit sem jih že, ko si v njiihovi družbi — samo: prinia kvaliteta gala, ti rečem! In kupim to in kupim ono — in vse je le še rahlo sanjsko brundanje roler-jev. Preden sem našel peto žrtev za moj intervju, sem mo-ra] na kratko odpraviti razgo-vore s 4a, 4b, 4c in 4č ...: grem v Marseille, prLšel sem \