SISTEMI PRILAGODITVE PRIMORSKEGA DINARSKEGA KRASA NA KMETIJSKO RABO TAL SYSTEMS OF ADAPTING THE LITTORAL DINARIC KARST TO AGRARIAN LAND USE IVAN GAMS Izvleček UDK 631.44 551 44(497 12/ 13) Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega krasa n kmetijsko rabo tal Kmetije! so pri prilagajanju polgolega in naravno gozdnatega primorskega Dinarskega krasa za pašnik poilgali gozd. Pri uvajanju travnika so odstranili kamenje s povrAinc, za oranje tudi iz zemlje, za vinsko trto in sadno drevje pa odstranili kamenje do pol ln več metra globoko. 7. Intenzivnostjo trebljenja je povezana oblika akumulacije otrebljervega kamenja. Namembnost rabe ln oblika nakopičenega grušča tvorita sistem, ki se je v agrarni zgodovini spreminjal. Ključna gesla: krasoslovje. človekov poseg v kras, geoekologija, geomorfologlja, agrarna geografija. Sredozemlje, primorski Dinarski kras, Slovenija, Kvarner. Hrvatska, Dalmacija. Abstract UDK 631.44:551.44.(497.12/.13) Systems of adapting the littoral diñarle karst to agrarian land use When adapting the stony or semicovered originally wooded Littoral Diñarle Karst for pastures peasants used to burn the forest. To make meadows they removed stones from the surface, and to prepare land for ploughing they also removed them out of the soil. For growing vine and fruit trees they had to remove stones to the depth of half a meter or more deep. Forms of accumulated rubble were related to the Intensity of clearing off stones. The Intended land use and shapes of accumulated cut-off stones (rubble) form the system which have been changing ln the history. Key words : karst science, man's Impact In karst, geoecology, geomorphology, agrarian geography . The Mediterranean, the Littoral Diñarle Karst. Slovenia, the Kvarner area, Croatia. Dalmatla. Naslov • Adress dr. Ivan Gams Ulica Pohorskega bataljona 185 61113 Ljubljana. Slovenija KAZALO Stran UVOD 9 1. TERMINOLOŠKA VPRAŠANJA 10 2. SPLOŠNO O SISTEMIH 13 a SISTEMI PRILAGAJANJA KRASA KMETIJSKI RABI TAL 15 3.1. Spremembe gozdnate v pašno površino 15 3.1.1. Ugotavljanje starosti dcforcstacijc po kamnih na Krasu pri Lipici 16 3.1.2. Meritve dežnih žlebičcv na Velem polju 18 3.1.3. Analize kamenja na LoSinJu 19 3.2. Sistemi spreminjanja gozda In pašnika v travnik 20 3.21. TomaJ na Krasu 20 3.2.2. Prestavitev travnika na primernejšo zemljo na primeru K rajne vasi 22 3.2.3. Obseg otrebljenega krasa In učinek fronte. 23 Primer Kostanjevice na Krasu 23 3.3. Sistemi, nastali za obdelovanje na polju in v vrtačah 29 3.3.1. Meritve na Škocjanskem Krasu 29 3.3.2. Vrtača pri naselju Bajčlč na Krku In v Kostanjevici 37 3.4. Sistemi prilagajanja krasa za vinograde 41 3.4.L Vinogradi pri Dolu na Hvaru 41 3.4.2. Vinogradi nad Punatom na Krku 42 3.4.3. Vinogradi pri Visu 46 3.5. Sistemi prilagoditve krasa za drevesne kulture 48 3.5.1. Primer Iz Prclož pri Lokvi In v Rudlnah 48 3.5.2. Opuščeni oljčni nasadi pri mestu Punat 48 3.5.3. Vzorčne meritve na otoku LošlnJ 50 3.5.4. Ojčna parcela na Velem polju 53 4. SISTEMI PRILAGAJANJA KRASA V LUČI AGRARNE ZGODOVINE NA PRIMERU VELEGA POLJA 55 4.1. Geološke ln geomorfološke razmere 55 4.2. Ekološke razmere 57 4.3. O agrarni zgodovini Velega polja 60 4.4. TreblJenJe krasa na Velem polju ln starost zidov 69 4.5. Zaključki o spremembi sistemov prilagajanja zemlje na Velem polju v srednjem ln nove veku 71 5. ZAKLJUČKI O SISTEMIH PRI NAS IN PO SVETU. STAROST ZIDOV 77 6 LITERATURA 7. Systems of Adapting the Lltoral Dlnarie Karst to Agrarian Land Use (Summary) 8. Seznam podob - List of the Figures lUt> To delo posvečam slušateljem geografije na FF. mladim sodelavcem in osem drugim, ki so pomagali prt terenskem delu UVOD Študij podtalnih kraških oblik v začetku 70. let (G a m s. 1971) je odprl pot ugotavljanju erozije prsti in obsegu sprememb na kraškem površju, ki Jih je zahtevalo kmetovanje. Prispeval Je k znanju, kako Je človek z obdelovanjem na krasu spremenil talne profile, sestavo vegetacije, talne temperaturne In vlažnostne razmere, skratka, ekološke razmere v celoti. Kamniti oziroma pol gol i in goli kras marsikje nista samo naravni pojav, ampak tudl-ln predvsem- delo človeka (Gams. 1981/82, R a d 1 n -j a, 19H7a). Omogočil Je pojasniti nastanek posebnih mlkrokrašklh skalnih oblik v obsegu, ki ga kraška morfologija večinoma še nI priznala. Te spremembe Je vnesel v kraško površje človek s tisočletnim prizadevanjem, da bi na neprijaznih kraških tleh pridelal dovolj hrane. Pomnik teh prizadevanj so gomile, škarpe In zidovi, ki so okamenele potne srage ljudi na krasu. Pri terenskem proučevanju so dve desetletji med svojimi terenskimi vajami pomagali slušatelji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Žal Jih tu nI mogoče poimensko navesti, niti vseh pomočnl-kov-asistentov. Naj od njih omenim le sedanja unlv. prof. Franca Lovren-čaka In Jurija Kunavcrja ter mag. Marjana Bata. Raziskovanje na Vclcm polju na otoku Hvaru Je v marsičem dopolnilo naša spoznanja. Materialno Jih Je v veliki meri omogočil Oddelek za arheologijo. Njegovemu sodelavcu doc. dr. Božidarju Slapšaku se tudi to pot zahvaljujem za pomoč. Večino skic Je izrisala ga. Meta Ferjan v Geografskem inštitutu AM ZRC SAZU. Nekatere druge sodelavce poimensko navajam pri poročilu o Izbranih lokalltetah. Pri terenskih meritvah ml Je pogosto pomagala tudi žena Vera. Vsem Imenovanim velja moja zahvala. Kot Je razvidno lz literature na koncu tega elaborata. Je o obravnavani tematiki izšlo v tujini precej člankov, ki so vcčkkl nastali kot referati na mednarodnih kraških zborovanjih, zlasti v okviru Študijske skupine Mednarodne geografske unije za človekov poseg v krasu. Študijska skupina Je bila ustanovljena na pobudo pisca teh vrstic, podana v takratnem Jugoslovanskem nacionalnem komiteju za geografijo. L. 1984 v Parizu ustanovljena skupina koordinira raziskave o človekovem posegu v kras. Čas Je. da objavljene rezultate dopolnimo z doslej neobjavljenim gradivom In vse znanje zaokrožimo. Ta objava ima predvsem cilj. da vzpodbudi nadaljnja raziskovanja. Ta so potrebna, ker moderno kmetovanje hitro odpravlja sledove sistemov s površja krasa. l.TERMINOLOŠKA VPRAŠANJA Glavno oviro za obdelovanje kraške površine je neenakomerno globoka prst, ki se nahaja v žepih med skalnimi, pretežno apnenlšklmt. manj dolomltnlml čoki, kamnina pa sega mestoma do vrha ruše ali Stri I nad njo. Za košnjo in oranje je bilo potrebno to kamenje odstraniti. Za to delo pa slovensko ljudstvo nima enotnega Imena. Javljata se predvsem dve Imeni, trebiti In čistiti- Čeprav slednje Ime uporabljajo tudi ponekod na Krasu (v Lokvi Gams. 1987d), Ima v slovenskem Jeziku širši pomen kot trebiti. Čeprav tudi "trebljcnjc" in Izpeljanke iz nJega ne pomenijo vselej dela na krasu. Isti dve besedi Je zaslediti tudi med Dalmatine!. Na Hvaru n.pr. pravijo masklnatl. kar Je romanskega Izvora. Za površje, ki so mu odstranili kamenje, najdemo prav tako dve besedi. očiščen in trebljcn svet. Na Banjšlcah pravijo travniški zemlji, s katere so odstranili kamenje, delani svet. Čc Je tako pripravljeno zemljišče v vrtači, smo od starih kmetov v K rajni vasi (z. od DutovelJ) slišali ime delana dolina (Gams -Lovrenčak - Ingolič, 1971b). Za umetno uravnane police na pobočju, ki jih v stroki Imenujemo kulturne terase, imajo na Dolenjskem Ime breinlca. Ozki, komaj okoli 1.5 m široki majhni parceli na pobočju pravijo na Punatu ali sanica. Če Je površje ogolelo do skalne podlage. Dolenjci govorijo kameni ca (R a d i n j a. 1987b. s. 125). V Lokvi pri Divači pravijo gruščnati zemlji, v kateri po trcbljcn-Ju ostaja drobnejšl grušč, vrnlk Debelejše odbito kamenje so tam odnašali z nosili čevere (na Hvaru tnaiure). Za primorski kraški pejsaž so značilni zidovi, v katere so vgradili otrcbljcno kamenje. Za pobočja pa so značilni nlzk! zidovi, ki omejujejo parcelo na spodnji strani ln praviloma ne molijo čez površje police. V slovenskem Prlmorju take zidove najčešče Imenujejo (po romanskem Izvoru) ikarpe. V Prlmoštenu jim pravijo podsldlne (F r 1 g a n o v 1 č, 1976). na Visu pa ikripi. Tudi v škarpah kamenja ne veže malta, cement ali podobno vezivo. Od tod ime suhi zid. ki naj bi ga v geografiji imenovali kraški zid (R a d I n J a. 1987b). (Pod. 1). Zid Ima dva pomena: širšega s škarpaml vred in samo prave zidove. Te v Dalmaciji večinoma imenujejo auhozidlne. Ponekod v Dalmaciji poznajo skupno Ime za vse. na površju akumulirano kamenje, vključujoč nametane kupe. škarpc ln suhe zidove, in sicer gomila (Hvar).V Sta* rlgradu na Hvaru pravijo zidovom, ki jim kamenje ne veže vezivo, mir. Gomilo v širšem pomenu Je najti tudi ponekod na slovenskem primorskem krasu. V tem tekstu uporabljam to besedo za vse oblike antropoge-no akumuliranega kamenja, ki Je nastalo pri trebljenju. Na lžu Ima podoben pomen kot gomila beseda maclra. Iz italijanske besede maccra oziroma macia (osebno sporočilo prof. Cvitanoviča iz Zagreba). Za nametano kamenje na kupu ali v nizu na krasu uporabljajo tudi Ime grobna. To Ime Je bolj kot na krasu razširjeno na nekrasu. kjer prav tako odstranjujejo skale za obdelovanje (prave zidove Je videti na primer na paleozoj-sklh nckarbonatnlh kamninah v jugovzhodni Angliji). Suhe zidove lahko delimo glede na vlogo In na obliko. Če Imajo vlogo ograjevanja parcele, vrtače, poti, da živina ne uhaja na obdelovalno Pod.l: Enorednl ztd. zgrajen Iz gruSča neskladovltlh apnencev (v ozadju). Je nestabilen. Postavljen Je na skalo, ob kateri so ob mlajtem trebtjenju odložili sitetl grušč (LošlnJ). Flg.l: A single-row wall (in the rear), built of rubble of unstratlfled limestones Is nonsolid. It (s set on a rock in front of which new rubble was deposited at more recent clearing (the LottnJ Island). zemljo, v vrt in pod.. Jih tu imenujemo ograde V prenesenem pomenu zaznamujejo tudi s takim zidom obdane vrtače all manjše parcele. Po obliki je lahko enorednl zid. ki Je enako 51 rok kot je dolgo vanj zloženo kamenje. Na Osoru mu pravijo uqjulica. v Punatu (Krk) gromača Na Osoru pravijo dvorednemu zidu dupla, tudi dupla gromača. na Hvaru pa dupllca. Ime. ki ga uporabljamo tudi v tem članku. Manj pogosti so taki zidovi, ki so obakraj obzidani, vmes pa Je nametano drobnejše kamenje. Na Velem polju (Hvar) so na mokrotnejšlh tleh ponekod dobro ped visoki troredni zidovi, zgrajeni iz ploščatih apnencev. Rabijo za hojo In imajo ljudski Imeni zida in »uputica Kolovozu, ki ga obakraj obdaja zid. pravijo Puntarji kolnlk in tudi klanec, v V. Lošlnju pa Je bilo slišati tudi ime ulica (Gams. 1974). Posebnost so zidovi, ki na pobočju ne potekajo, kot običajno, vzdolž izohipse, temveč v smeri največjega strmca in so maslvnejšl. V Sloveniji Jih je malo. Na jadranskih otokih so to največkrat dvocedni zidovi 7. gruščnatim osredjem. Često odpade večino grušča na nametano drobno kamenje, ki sc v loku pne med zidovoma ob obeh bokih. Na teh otokih taki obliki pravijo varvakan (tudi barbakan. vrvakan In pod.). To ime uporabljamo tudi v tem sestavku. Pod. lb: V takih kupih, kot so na Jot ograj iji (Velo polje) Je nagrmadenega toliko grušča, ki bi vzidan v zidove zavzel mnogo več površine. Zato so kupi kamenja pogosti spremljevalci vinogradov na ravnem. Na pobočju kamenje vzidajo v škarpc in zidove. Fig. lb: In the heaps, as shown in the photograph (the Velo Polje) so much rubble Is accumulated that It would, IJ built into the walls, occupy much larger surjaces. That is urfiy heaps oj stones occur so ojten In vineyards on level ground. Čc razmeroma majhne parcele obdaja na vseh straneh visoki zid. govorimo o pokrajini ikatlastlh zidov ln ikatlasti pokrajini. Ponekod na otokih takim parcelam pravijo ikatule. Na Krku In na Škocjanskem Krasu ima enak ali podroben ponten drnula Če so pobočni zidovi enako dolgi (meter ali več) kot visoki, vmes pa nametan grušč, dobimo obliko majhnih stolpičev. Tudi na otokih so redek pojav in na Braču jim pravijo kamenari (Pod. lb). Redko je vnanji suhi zid okrogel, osredje s premerom več metrov pa izpolnjuje nametano kamenje, vCasih v obliki kupa. Na otoku Blševu pravijo taki obliki mejnik. O imenih rustikalnih stavb, ki so Jih gradili večidel iz kamenja, ostalega pri trcbljcnju, bo govora v poglavju o zaključkih. Podrobnejše Iskanje bi našlo nedvomno več ljudskih Izrazov, ki hitro tonejo v pozabo. 2. SPLOŠNO O SISTEMIH Kadar je v tem elaboratu govora o krasu, je mišljen tisti kraški tip. za katerega so značilni na površje štrleči kamni, ki Jih Je bilo potrebno za obdelovanje odstranjevati, ali Je mestoma preplltka prst. tako da Je bilo potrebno kamne otrebiti iz zemlje, da bi postala primerna za pridelovanje. Ako Je lz površja štrlečlh kamnov več. govori kraška literatura o polgolcm (polpokritem) in golem (kamnitem) krasu. Ni pa vključen kras z enakomerno debelo odejo prsti, kjer ni bik) potrebno posebno, kraško trebljenje kamnov. Take zemlje nI bilo potrebno prilagajati za kmetijsko rabo tal na poseben, kraški način. Pakih predelov pa je na trdi karbonatni kamninski osnovi malo In tamkajšnje obdelovanje se ne loči od nekraškega. Ta ločitev Je potrebna, ker se vse, v sledečem tekstu navedeno o sistemih prilagajanja, povezuje s kamni na kraškem površju. Do opisane sheme je privedla študija podtalnih kraških oblik. Gcomorfološka literatura Je dotlej med nje uvrščala predvsem le nekatere redke oblike (lašte, žlebiče z okroglastim profilom, bočne izjede iz tal štrlečlh kamnov), študija k nJim uvršča še skalne luknje z gladko steno, vdolbke. pokrite psevdoškavnice, pokrite jaške ln mlkrovrtače In zapolnjena brezna. Navedene majhne oblike se najdejo tudi na grušču, ki ga je človek pri agromelioracijah odstranil Iz zemlje. Za4 nastanek tega elaborata pa je bilo osnovno spoznanje, da korozija na kompaktnem apnencu in dolomitu na stiku s prstjo, humusom, ilovico, glino itd., delno tudi s trajnim snegom, ustvarja gladke površine (Pod.2). Če pa je isti kamen na zemeljskem površju izpostavljen atmosferllijam, nastaja robata površina (Gams, 1971a). To spoznanje je omogočilo s terenskim delom ugotavljati obstoj In višino prvotne odeje zemlje, višino odbitine na vrhu kamnov, poreklo kamnov, vgrajenih v kraške zidove, zmetanih na kupe ali vgrajenih v stavbe. Analiza kamnov je potem nudila možnosti za ugotavljanje razlik, ki jih je na kraškem površju zapustilo prilagajanje zemlje za različne oblike rabe tal. Tukaj jih združujemo v sisteme. Pomenijo nam oblike posega kmetovalca v kraško površje, da bi ga prilagodil paši. košnji trave, oranju ali rlgolanju (s tem Je mišljeno tudi posege pri sajenju sadnih dreves). Na vidno zapuščino na kraškem površju Jc sicer vplivalo več dejavnikov (neenake kamnine, strmina, tehnika itd). Poglaviten pa Je vendarle poseg kmetovalca za določeno rabo tal. Če so odstranili gozd za pašnik, kamna nI bilo potrebno odstranjevati. Za košnjo trave ga Je potrebno odbijati v gladini ruše. Za oranje ga Je potrebno otrebitl do globine Icmcža. za nov vinograd do pol metra In več In za nasade oljk ln smokev še globje. Izkazalo se Jc. da jc bolj ali manj antropogeno spremenjena velika večina primorskega, v milejši obliki pa tudi ostalega krasa. Te spremembe pa ne zadevajo samo kraške geomorfologije, ampak tudi vedo o tleh (prsti), agrarno geografijo, agrarno zgodovino, ekologijo krasa In gozdarstvo. Pod.2: Cestni usek (Kovk, Otltca) Je povzročil denudacljsko razkritje skale z gladko, subkutano nastalo površino ln ilroklml podtalnimi tleblči (Rundkarren). V ozadju Je ohranjen humusni pokrov. Flg.2: Road cutting (the Kovk settlement near the Otllca settlement) caused the uncovering of rocks by denudation; the rocks have smooth surfaces of subcutaneous origin and wide subsoil Rundkarren. Surviving humus cower can be seen (n the rear. S prikazanimi metodami Jc omogočeno boljše terensko ugotavljanje preteklih oblik kmetijske rabe. Ta elaborat se omejuje na vzorčne primere. Za poznavanja obsega tega ali onega sistema prilagoditve krasa za kmetijsko rabo pa bo potrebnih še precej raziskav. 3.SISTEMI PRILAGAJANJA KRASA KMETIJSKI RABI TAL 3.1.SPREMEMBE GOZDNATE V PAŠNO POVRŠINO Nizki Dinarski primorski kras so pred posegom človeka v holo-cenu prekrivali v Sloveniji gozdovi hrasta oz. hrasta puhavca in gabra (Prlrodna...l986). v sredozemski klimi (južna Istra, nižinska Dalmacija) gozdovi gradna In gabra. To so listopadna drevesa, ki so v drugačnih združbah In z Jelko (smreko) tudi na visokem sk>venskem primorskem Dinarskem krasu. Gre za visoke sestoje z obilo vsakoletnega opada. V redkih ohranjenih gozdovih ta opad (listje.veje) prekriva tudi čokate kamne, ki Štrlijo lz tal in pokrov razpadajočega humusa je sposoben s kontaktno korozijo zaobliti vrh kamna. Primerov, ko je zaobljen le vrh kamna, ne pa njegovi boki, je nekaj več predvsem v višjem in bolj kamnitem krasu. Ta pojav more le deloma pojasnili opažanje, da moli ORIGINAL FOREST NARAVNI GOZD ORIGINAL FOREST AFTER SOIL EROSION - PO EROZIJI - AFTER SOIL EROSION Pod.3: Gozd In sklenjena ruSa sta pred posegom človeka sklenjeno pokrivala dobro razčlenjeno (Al), kakor tudi slabo razčlenjeno (BI) kamnito podlago prsti, ki Jo na pobočju ščitijo pred erozijo korenine dreves. Po deforestacljl (poti gu) In denudacljl prsti ostane na razčlenjeni skalni podlagi (A3) več prsti v žepih kot na manj razčlenjeni podlagi (B2). Flg.3: Before man interfered, forest and unbroken turf had continuously covered well dissected (Alt, as well as poorly dissected (Bl) soil bedrock, which Is on the slope protected against erosion by tree roots. After the deforestation (burning) and soil denudation, greater quantity of soil remains in soil pockets of well dissected bedrock (A2) than It does on poorly dissected bedrock (B2). kamenje z gladkimi površinami mnogokje tudi na visokih dinarskih kraš-klh planotah Slovenije. Ponuja se razlaga, da Je požiganje za pašo In druge namene zajelo v veliki meri tudi ta kras. Pri naravnem ali načrtnem požigu gozda Izgori tudi del še nc povsem razkroje nega opada. K odstranitvi pripomore kasnejše direktno sončno obsevanje prej zasenčenih (al. bistveno povečana vetrovnost z burjo vred ln spiranje po nalivih. Pospešen razkroj opada in humusnega horizonta tal privede do znižanja preperellnske odeje. Hitro odkrivanje skalne podlage po požaru Je opisal očividec v gorah Balkana v začetku tega stoletja - B. G u š 1 č (1957, 1970). Pri tem posegu človeka so najbolj prizadete strmine, v katerih skalna podlaga manj mehanično zadržuje odplakovanjc prsti kot na ravnini, posebno, ako Je kamnina krušljiva (pod. 3). V Sloveniji je krušljivih precej dolo-mltov.Ko voda po deforestaclji odnese odejo prsti, dolomit hitreje razpada v pesek. Po svetu so strma deforestirana pobočja mnogo bolj skalnata kot kraške ravnine. Tolikšne razlike v naravnem stanju nc moremo pričakovati (Gams. 1988). Sodeč po terenskih ogledih ln meritvah so iz tal štrleči kamni v gozdovih In na pašnikih zelo različne višine, od nekaj centimetrov do več declmetrov, na pobočjih višji kot na ravnem. 3.1.1.Ugotavljanje starosti dcforestaclje po kamnih na Krasu pri Lipici. Oba k raj ceste Sežana Lipica, med nekdanjo smodnlšnlco In odcepom za Lipico. Je v pasu. širokem več kot sto metrov, v gozdu več kot tisoč visokih kamnov z gladko površino v obliki reber, čokov, skupine skal ali stožcev. Povprečna višina Je okoli 1 m . Posebnost Je v tem. da nI znakov odbijanja kamnov in da tudi na tleh pod humusno odejo prsti nI Ilovnato glinaste zemlje. Druga posebnost so razmeroma pogosti pojavi dežnih žleblčev.Tako imenujemo nekaj pedi dolge ln nekaj centimetrov široke žlebiče, ki se do več mm globoko poglabljajo v smeri največjega strmca na obeh straneh od razvodnega vrha Iz tal šlrlcčcga kamna (Pod.4) Nekatere študije o dežnih žleblčlh ugotavljajo zakonitosti njihovega razvoja. Nas pa tu zanima predvsem poskus, njihovo globino izrabiti za določevanje starosti (Gams .1990). Gk>blna teh žleblčev se do okoli 1-2 cm od zgornjega začetka hitro povečuje In nato niže počasi upada ob razširjanju Žleblčev. Za naše namene smo z Carpenterjevim profilnim merilcem ("glavnikom", last Oddelka za arheologijo FF) Izmerili povprečno maksimalno globino 41 žleblčev .Izmerjenih na različnih kamnih. Znaša 6.2 mm. Z upoštevanjem največje globine smo skušali ugotoviti časovni začetek nastajanja oblike, ki se Je razvijala do danes. To globino lahko primerjamo s starostjo raznih korozijskih izjedenin na arheološko datiranih kamnih. Po Jones - Rackham - W i 1 1 i a m s u (1984) so nastale na etruščansklh In poznoetruščansklh kamnih (4. stol.pred našim štetjem) iz dolomita 13 mm globoke zajede. Na spomenikih Iz rimske Imperialne dobe (l.stol. pred do 6 stol. po n.št.) 5.5 mm In na spomenikih iz srednjega veka 2 mm globoke zajede. Ker pa v viru manjka ostala doku- Pod. 4: Dežni tlebiči a.z. od Lipice. Razčlenili so gladko, podtalno nastalo povrilno kamnov tn so torej mlajši od denudacije prsti. To povezujemo z dobo poti-galništva. Fig. 4: Rlllenkarren (north-west of the Lipica settlement) have dissected the smooth subcutaneously iriglnated stone surface; they are of younger origin than »oil denudaolon which occured in the slash ■ and ■ burn system. mentaclja, nI mogoče ugotoviti, zakaj je poglabljanje razmeroma hitro In po dobah neenako, v razponu 7,63 do 3.72 mikronov na leto. K u p p e r (1976) Je ugotovila na nagrobnikih v Belgiji glede na ekspozlcijo do dežnih vetrov različno korozijsko razjedanje apnentšklh povrAln. povprečno pa okoli 2.5 mikrona na leto. Mednarodne meritve korozije na standardnih apnenlSklh tabletah. izpostavljenih 1,5 m visoko v zraku, govorijo za 2,9 mikronov debelo korodirano plast na leto (Gams. 1985) v mediteranski, pozimi vlažni klimi v severni Italiji. Če primerjamo zadnja dva dokaj podobna podatka z našimi globinami mlkrožleblčev (dežnih žlcblčcv) pri Lipici. Jim lahko presodimo starost 2480 oz. 2117 let . Najštevilnejše meritve globine lzjed na arheološko datiranih ap-ncniškth kamnih Je opravil D a n 1 n (1983). Če na njegov diagram z globinami Izjedenln In starosti vnesemo naše žleblče s povprečno maksimalno globino 6.2 mm. pridemo v 5-6.stolctJe pred našim štetjem (G a m s. 19901. 3.1.2. Meritve dežnih žleblčev na Velem polju. (Opis tega polja glej v posebnem poglavju. Na terenu Je pomagal as. Andrej Mlhevc). Največ meritev so omogočali številni, do 1.4 m visoki kamni, ki stojijo v borovem gozdu ob hotelu Helios v Starigradu. Na položnem vrhu imajo mnogi škavnicc. globoke do 3 cm. kjer Je naklon površja do 13 stopinj. Dežni žlebiči se začenjajo na robu zložnega vrha In segajo po boku. Dosegajo podobne globine kot pri Lipici (okoli 6 mm). Primerjava globine škavnic ln teh žleblčev, ki so vsi nastali po odstranitvi odeje prsti (humusa), zgovorno pojasnjuje mnogo hitrejšo korozijo stoječe ali zelo počasi se pretakajoče vode v škavnlcl. ki ima dovolj časa za vzpostavlja nje parcialnega pritiska C02 v vodi In v zraku nad njo, pa tudi za vplivanje humusnih kislin, nastalih iz odpadle organske mase v kotanjlcah. Drugo področje merjenih žleblčev Je bilo med krajema Vrbosko in VrbanJ. tretje pa v Rudinah s. od Starigrada. Povprečje Iz tamkaj Izmerjenih dežnih žleblčev da maksimalno globino 6,12 mm (Gams, 1990). če to globino primerjamo z rezultati meritev na nagrobnikih, po Daninu in po standardnih apnenlšklh tabletah, ugotovimo začetek nastajanja žleblčev pred 21 oz. 24.5 stoletji. Zaradi različnih pogojev korozije na matičnem Krasu in na Hvaru . zlasti zaradi klimatskih razlik, se zdijo podobni rezultati meritev presenetljivi. Vendar Jih Je mogoče razložiti. Slovenski primorski kras Je dobil prvo gostejšo naselitev v železni dobi (Arheološka nahajallšča.,.1975). Iz te dobe so ostanki gradišča, ki Je le dober kilometer s. od kraja z merjenimi žlebiči ob cesti Sežana-LIpl-ca. to Je na hrbtu Ostri vrh (467)- Široki vrh (517 mm). Iliri in Kelti kot nosilci kulture železne dobe so v zgodovini znani kot živinorejci, ki so pašne površine dobili s požiganjem gozda. Poglavitni lok ozemlja s hallstatsko kulturo (ok.800-400 pred n.št.) se pne preko predalpskega hribovja na zahodu In severu od Alp ter vzdolž Dinarskega krasa (glej skico na str. 20 priročnika - Atlas zur Weltgeschichte, zvezek 1, Deutscher Taschenbuch Verlag, Offenbach an Main, 1864). Ta lok zajema mnoge apnenlške predele Predalp v Franciji. Švici, Nemčiji in Avstriji ter karbonatne kraške predele v Dlnaridlh, kjer so utegnili pridobivati železo Iz železove rude (limonlta). Tako si Je mogoče razložiti odstranitev debele odeje oziroma visoko lz tal štrleče kamne Iz belega gostega In zrnatega rudlstnega apnenca. Pas tega se nadaljuje še proti zahodu od omenjene opuščene smodnlšnlce. kjer so podobno visoki kamni. Podrobnejše raziskovanje bi lahko to tezo potrdilo ali ovrglo. Iliri ali Kelti so lahko na analiziranem zemljišču požtgall gozd In (ali) pridobivali rudo. Enako možno razlago ponuja zgodovina tudi za Velo polje na severu Hvara. Pred grško kolonizacijo Pharosa (Starigrada) oz. Vclega po- Ija so na Hvaru bivali Iliri, ki so se preživljali pretežno s pašno živinorejo in so se bojevali z Grki in njihovimi nasledniki Rimljani (Novak. 1924) za zemljo. Začetek nastajanja žlebičev pred rimsko dobo nakazuje tudi dejstvo, da Je mnogo več globokih žlebičev na okoliškem pobočju in na uravnanlh Rudlnah kot na uravnanem krasu nizkega Velega polja, kjer Je debelejša zemlja omogočala orno poljedelstvo (glej poglavje o Velem polju!). 3.1,3. Analize kamenja na* Lošlnju Pregled s prvenstvenim namenom, ugotoviti pogoje za nastanek dežnih žlebičev. je zajel hribovsko okolico Velega In deloma Malega Lošln-ja. Največ korozijskih oblik na kamnih z gladko površino je na 112 m visokem hribu Bulbln v. od Velega Lošinja Na ncporaščenem skalnatem vrhu štrlijo iz tal v povprečju 39 cm visoki kamni, ki imajo čim bliže glavi tem bolj robato in razpoka no površino. V vmesnih jarkih. Iz katerih sta v brezgozdni fazi lzpihala prst burja In prevladujoči zahodnlk. so nastale drobne korozijske jamicc in na redkih miznatih kamnih majhne škavnice. Toda dežnih žlebičev ni. Vse kaže. da je pomanjkanje prsti, skupno s požari, ki prilezejo na vrh z vseh strani, zavrlo vračanje listavcev. ki pokrivajo pobočja hriba. Podobno skalnato ovršje Ima sleme, ki se od cerkve sv. Ivana (234 m) j. od Velega Lošinja nadaljuje proti s.z. Na top. karti 1 : 100.000 sta tu Imenovana vrhova Grgoščak. 243 m. In Telegraf. 208 m. Na redkih mestih se na vrhu odeje prsll začenjajo plitvi podtalni žlebiči. ki ne sledijo smeri največje strmine. Na zložnih površinah ogollčenega kamenja je le redkokje zaznati začetke dežnih žlebičev z globino do okoli 1 mm, in to navadno pod kronami črnih borov. Pogostejše so kavernozne škraplje. Povsod tod so mlkrokrlstalinski sivi krednl apnenci, v katerih ima kamen na stiku z zemljo oz. humusom svetlejše In gladke površine. Vzroke za odsotnost dežnih žlebičev lahko iščemo v zgodovini. Edini tamkajšnji naselji. Veli in Mali Lošinj. sta nastali konec 14. stoletja. Od ranega srednjega veka je na otoku na ravninah prevladovalo pridelovanje žitaric, vendar moke navadno ni bilo dovolj in so zakonsko prepovedali prodajo žit. Največ je bilo občinskega zemljišča, ki so ga dajali v zakup za pašo in sadne nasade. Vino in olje sta bila del prehrane Sredi 17. stol. je bilo na otoku Cresu In Lošinju 150.000 ovac, poleg koz, oslov, goveda in svinj. Na Cresu sta bila pod Benetkami osnovni kmetijski panogi poljedelstvo in živinoreja. Po drugih virih Je bila po naselitvi obeh otokov osnovna samo živinoreja (I m a n o v i č, 1987 in v tem delu citirano delo Ambrozija Iz I. 1981. Mohorovičlč, 1956). Odsotnost dežnih žlebičev na v.koncu otoka Lošinja potrjujejo več kot tisočletno starost globjih žlebičev. Pripomniti pa Je. da Je bilo pri njihovi terenski analizi mogoče ugotoviti vpliv drevja na hitrejšo rast žlebičev. Pri kapljanju dežnice s krošnje se vlažna faza podaljša in voda Ima nižji pH. Na Velem polju so bili nadpovprečno globoki rudlmentarnl žlebiči na kamnu blizu korita za pripravo sadjarskega škropiva, kar dopušča možnost vpliva kemikalij. 3.2. SISTEMI SPREMINJANJA GOZDA IN PAŠNIKA V TRAVNIK 3.2.1. Tomaj na Krasu Paše. zlasti drobnice, ne ovira površinsko kamenje. Če so ga odstranjevali, jc to predvsem za pridobivanje novih travnatih površin na škodo kamnitih. Za pridobivanje sena pa Je ven štrleče kamenje postajalo vedno večja ovira, čim bolj se je razvijala tehnika košnje sena. Še v začetku preteklega stoletja so na Krasu na slabših zemljiščih pri pridobivanju sena uporabljali poleg kose tudi srp. O tem priča knjiga A. Moritscha (1969). V katastrski občini Tomaj je bilo od 598 ha skupne površine čistih travnikov le 43 ha (7%) in gozdnega travnika 280 ha ali 48%. To kategorijo je kataster delil po prevladujočih drevesih - hrastu (24.6%), hrastu in jesenu ( 48.2%). po grmovju (27,2%). V gozdnem travniku je bik» takrat povsem očiščeno kamenja 8% površine in le tu so mogli kositi samo s koso. Na ostali, večinski površini so uporabljali pri košnji le srp ali kombinirano srp In koso (o.c. s.76). Le 27% površja je bilo povsem otrcbljenega in 43 % delno. Sena pa so še na začetku preteklega stoletja potrebovali malo. ker so krajani premogli le 30 krav. 210 ovc pa so pasli , v nasprotju s kravami, tudi pozimi. K.o. Tomaj Jc bila že tedaj na Krasu izjemna v tem, da je Imela več vinogradov in temu primerno manj travnikov in gozdnih travnikov (54.1%) in pašnikov (6.2%)- Gozda je bilo 13,4%. Že v preteklem stoletju jc bližina svobodne luke in rastočega mesta Trsta, ob splošnem razvoju kmetijstva, pospeševala staclonirano živinorejo v hlevu za večjo pridelavo mleka. Za mlečno in mesno govedorejo pa Jc bilo potrebno več trave in sena. To proizvodnjo so povečali z izsekavanjem redkega drevja v travniškem gozdu. Omenjena k.o. Tomaj. ki je potrebovala nadpovprečno mnogo kolov za latnike. glede spreminjanja zemljiških kategorij nI povsem tipična. Po Moritschu (1963) je skupna kategorija travnik in gozdni travnik zajemala med 1.1819 in 1964 med 51 in 59%. pašnika pa med 6 In 9% Zastopnik pašniško-travniškega dela Je po Moritschu Divača. V njej so v franciscejskcm katastru slabi kraški pašniki zavzemali domala 2/3 vse k.o. BIH so vredni le eno tretjino normalnih , ker Je " njihova površina bila izpolnjena z veliko količino iz tal štrlcčih skal. skalnega grušča in spranih mest" (citat Iz tržaškega katastrskega arhiva, po Moritschu. 1963, s.114). V k.o. Senožeče, ki Je imela bolj razvite nekmetijske dejavnosti, sta bili kategoriji travnik (skraja z vključenim gozdnim travnikom) in pašnik (po istem viru, s.109) v razdobju 1822 -1965 bolj stabilni, prva z dobrimi 2/3 in druga z eno osmino površja. Razmere, ki jih ugotavlja Moritsch na začetku preteklega stoletja. so vladak- na koncu večstoletne dobe. ko jc na Krasu prevladovala živlnorcja.v njej pa ovčereja in kozjereja. Čistih travnikov jc bilo malo. na mnogo večji površini so s srpom In ponekod tudi s koso kosili travo za zimsko krmo živine, drobnica pa sc Jc pasla tudi pozimi.Za tako rabo tal intenzivnejše trebljenje kamnov ni bilo potrebno. Verjetno so takrat nekaj odbitega kamenje odlagali na skale, kar jc mogoče najti na nekaterih kamnitih pašnikih oz. gmajni (ime za zaraščen svet. zlasti pašnik. Z odbijanjem so si olajšali košnjo). Manj trebljenja je bilo potrebnega tudi v krajih t.l. gozdno- pašniškega krasa (v n.v. 600-700 m. zaledje Senožeč. Člčarlja, visoke robne dinarske kraške planote), kjer so poleti v gozdnih pašnikih pasli živino iz nižinskih krajev (o.e.. s. 133-134). Dodajmo še naslednje . Na Krasu je v 15. In 16.st. propadlo precej kmetij in naselij. Istočasno so se naseljevali ubežniki z Balkana pred turško vladavino. Površje so poraščala redka drevesa na pašniku, travniku In celo na njivah In v vinogradih. Ob koncu 16. in v 17. si. je prišlo do prenaseljenosti, saj Je prebivalstvo živelo predvsem od zemlje. Zato so drobili zemljiško posest ( višek je bil v prvi polovici 19. stol - glej M o -r i t s c h, 1963). Krizo sta do neke mere omilila koruza in krompir, ki sta se oba na splošno uveljavila šele na koncu lR.stolctja. Na podlagi povedanega se Izlušči naslednja okvirna podoba o poteku trebljenja kamenja. V srednjem veku Je trcbljcnje počasi napredovalo skladno s povečevanjem prebivalstva ter drobnice (v manjši meri goveda) ter rastočo potrebo po senu. Na travnatih površinah so pustili rasti redka drevesa, verjetno zaradi sence, ki je zmanjševala poletno izsušitev tal. Morda bi bila ta metoda koristna še na današnjih pašnikih. Največjo potrebo po trcbljcnju kamna Je prinesel prehod prevladujoče ovčereje v hlevsko govedorejo za prodajo mleka ln mesa. kar se Je pričelo že v prvi polovici 19.stol. Skraja so posekali drevesa v gozdnih travnikih ln v travnik spremenili marsikateri pašnik oz. gozdni pašnik. Po sekanju redkih dreves je bilo videti površje krasa najbolj kamnito, in brezgozdnuto. To je čas, ko je regionalno ime Kras postalo v strokovni literaturi sinonim za kraško kamnito goljavo in kras vobče (Gams, 1991). Ob prevladi košnje s koso so morali v gozdnih travnikih trebiti kamne v višini ruše. Po Morltschu se je v med 1819 In 1909 sestava živine v TomaJu tako-le spremenila (tab.2). Tab. 1 - Gibanje vrste ln šteulla živine v TomaJu 1819-1910 Tab. 1 - Changes In livestock categories according to the number of animals In TomaJ. 1819-1911 Vrsta -category 1819 1823 1827 1910 Konji 1 8 12 14 Osli 19 - 7 Goveda 147 116 210 Krave 30 27 19 98 Voli 60 89 97 50 Mlada živina 31 62 67 Ovce 200 374 321 3 Glavna sprememba je nastopila sredi preteklega stoletja, ko je po izgradnji Južne železnice mesto Trst hitro rastlo In vplivalo na opuščanje drobnice v korist govedi In zlasti krav. Osle so nadomestili konji. Po Morltschu (o.c.,s.85) je bilo v "teranskem Krasu", v TomaJu, gibanje zemljiških kategorij v razdobju 1819-1964 naslednje (tab. 21 Tab.2 - TomaJ: Glbanje zemlJtSklh kategorlj 1819-1964 Tab. 2 - The settlement of TomaJ: changes in land use categories, 1819-1964. Kategorija Land use category 1819 1827 1900 1940 1964 Njiva 9 JS 6,6 16.4 10.3 10.0 Mešane kulture 13.6 16.2 - - - Vinograd - - 5.7 4.1 4.3 Sadovnjak - - 0,9 0.9 0.9 Travnik In gozdni travnik 54.1 57.9 58,6 514 51,0 Pašnik 62 9.4 7.1 9 JS 9.7 Gozd 13.4 6.0 8.8 20.7 20,8 Neproduktivno zemljišče 2.4 3.1 2.5 23 Zazidana povrSlna In sllčno 0.8 0.8 3.4 0.9 0.8 Do 1. 1964 so bili dokaj stabilni deleži njiv, paSnlkov, neproduktivnih In zazidanih zemljišč V tem stoletju, zlasti hitro po 1.1964, Je naraščal delež vinogradov In Se bolj gozda. Kataster za 1. 1964 Ima enake deleže kot za leto 1940, ker sc med tem časom očitno nI ažurtral. Prehod Iz mesne v mlečno živinorejo pa )e ponekod spremenil rabo tal. O tem priča proučevanje v Krajnl vasi. 3.2.2. Prestavitev travnika na primernejšo zemljo na primeru Krajne va»l Krajna vas Je zaselek na Dolenjem Krasu z. od DutovelJ. VaSko zemljišče Je večinoma na kraškem ravniku, kjer Je tudi nastalo naselje. Domovi obdajajo 250 m dolgo vrtačo, ki Je bila od nekdaj osnova poljedelstva In kasneje vinogradništva. HISe so blizu skupaj v treh skupinah. Imeni dveh. Zlobci In Barlčl, naj bi nakazovali kasnejše doseljence, verjetno v času turSklh vpadov. Tak postanek Je ohranilo v spominu vaSko prebivalstvo. V Južnem delu zemljišča Je začetni del t.lm. BrestovISkega dola, ki je tu Se deljen na ločene podolgovate uvalc in vrtače. Z ožjega ravnika južno od dola se povrSJe dvigne v hrbet Vollnjaka z vrhovi med 400 in 500 m. Mešanica dreves (Jesen, graden. puhavec. črni gaber, leska) na tem pobočju priča o zaraščenem paSnlku. Hosta Je prerasla paSnlk in travnik tudi na ravniku na obeh straneh Drage, to Je začetka Dola. Toda severno od Drage je v že skoraj 100 let starem pretežno hrastovem gozdu zemlja debela a kisla, s pH mak) nad 4. Tu so sledovi nekdanjega travnika In gozdnega travnika, od koder so dobivali tudi les za latnik. Zato več robinlje. Po znanju starejših ljudi so pred stoletjem in več vzporedno z opuščanjem tega travnika trebili pašnik s. od naselja, kjer Je svet kljub trcbljenju ostal Sc marsikje kamnit. Tu Je zemlja srednje kisla do nevtralna (pH 5.1 do 62). z okoli 0.25 do 0.44% prostega kalcijevega karbonata. StareJSI kmetje so prestavitev paše In travnika v severni del vaškega zemljišča pojasnili s tem, da je na severu * boljša trava mlcka-rtca". To je mogk) biti samo v času prehoda v mlečno govedorejo (Gams - Lovrenčak - Ingolič. 1971b). V tem delu so odbito kamenje uporabili za zidove, ki pa niso gosti in dolgi, še več pa ga zmetali na kupc-gomlle. ki so ostali predvsem v reliefnih depresijah, ako v njih nI bilo njive ali travnika. Trebljenje so vaščanl nadaljevali tudi v času Italijanske države med obema svetovnima vojnama. Da bi dobila več mesa In mleka. Je država podpirala trebljenje travniških površin tu In v marsikaterem kraju na Krasu. Privatizacija skupne občinske posesti (gmajne) v preteklem stoletju Je prinesla povečano trebljenje kamenja. Tako Je razpad fevdalizma, podobno kot v Angliji (R a 1 s t r 1 c k, 1969). tudi pri nas prinesel nove zidove ob parcelni meji, vendar dobro stoletje in več kasneje. Zato, da kmetu ne bi uhajala živina s poti na pašo na tuje zemljišče, so zgradili dodatne zidove na eni strani ali obakraj poti. Z novo zidno ogrado okoli novega travnika so preprečevali, da živina z okoliškega pašnika ne bi uhajala na travnik pred Jesenjo, ko so začeli pasti tudi na travnikih. O hitrih spremembah v rabi tal v letih 1968-1985 govori tabela št. 3 (po Čreplnšek. 1985). Tab. 3 - Raba tal v Krajnt vasi ¡968 1985 Tab. 3 - Land usc In the vlllage oj Krajna vas ¡968 1985 1968 1985 Njiva 9.4 4.7 Travnik 41.4 48.4 Pašnik 9.9 Vinograd 4.7 2.0 Sadovnjak - 0.7 Gozd 35,6 43.0 Zdi se. da so precej otrcbljenega kamenja zmetali v kupe. Ne povsem pojasnjeno je opažanje, da ima marsikje kamenje na opuščenih travnikih odbit vrh nekaj centimetrov ali više nad tlemi. Mogoča razlaga Je v naslednjem. Ponekod so kamne odbijali že v času obstoja gozdnega travnika. Listopadno. zlasti hrastovo drevje ima več sto ton korenin na hektar. Po poseki gozda korcnlnje razpade in na račun njegove prostornine upade gladina ruše. Poleg tega Je prej gozdno koreninje na prepustni karbonatni podlagi zaviralo spiranje zemlje v votlikavo notranjost. Ta ovira na travnati površini odpade. Dosedanje merjenje višine kamnov do vrhnje odbitlne Je dalo v raznih krajih različne dimenzije. Npr. na sedanjem pašniku severno od ceste Divača - D. Ležeče med enim ln dvema decimetroma. Ostali so seveda, kot drugod, najbolj kompaktni kamni, ki jih je najteže odbiti. 3.2.3. Obseg otrebljcncga krasa in učinek fronte. Primer Kostanjevice na Krasu. Kostanjevica Je večja vas na Goriškem Krasu. Od drugih katas- Irskih občin odstopa po dokajšnji zaokroženosti ozemlja, ki mu je vas dokaj v središču njegovega ravnlškega dela. Prlrodnogeografske enote so naslednje. a) Severna tretjina k.o. zavzema Južno pobočje hrbta Veliki Medvejšček (376 m)- Iz prve svetovne vojne znani Fajtjt hrib - Renškl vrh (463 m)i Čeprav strmine niso velike. Je pobočje dokaj skalnato, s plitvo rendzlno. Tod Je v zadnjih stoletjih prevladoval skupni pašnlk-planl-na.ki Jo zdaj zarašča grmovje, ter ltstopadnl tcrmoftlnt gozd hrasta pu-havea, gabra In Jesena. L. 1822 Je bilo nekaj travnikov predvsem ob cestah proti Vipavski dolini, ki sta potekali proti s. In sv. Ob slednji Je bil v preteklem stoletju zaselek Fajtt (s tremi domovi. Od tod Ime Fajtjl hrlb.).Po mnenju domačinov Je propadel zaradi pomanjkanja vode. čeprav letnih padavin ni malo. Po podatkih HMZS pade v 2 km oddaljenem vzhodnem In višjem Novelu (1951-1980) vsak mesec v letu nad 100 mm padavin, poleti 426 in vse leto 1580 mm. Proti z. se te do Opatjcga sela znižajo skladno s površjem na letno količino okoli en liter na dma. Kostanjevica Je tudi po količini padavin na sredi med obema postajama. Ker Je zemlja plitva in podlaga vodoprepustna, se zaloge talne vode v deževni dobi ne morejo ustvariti: zato suša bolj omejuje rast. Na omenjenem pobočju so po spominu vaščanov Izven travnikov s srpom kosili le red-kokje. Ob veliki suši so vaščanl hodili po vodo v nekaj ur oddaljeno reko Vipavo. b) Kostanjevlškl ravnik kot del komenske planote V dobi 1870-1914 znaša, po Veliki knjigi o vremenu (J. Pučnika). v Kostanjevici letna temperatura 12.8°. Januarska znaša 2.8 In julijska 22.4°. Te temperature odražajo proti zahodni Soški ravnini (Fur-laniji) odprto lego In nizko nadmorsko višino. Mesečne temperature nad 5 stopinj, ki Jih za rast potrebuje trava, trajajo dobrih 10 mesecev, od začetka marca do konca novembra. Na kraški planoti vrtače in podolja zbirajo ob temperaturni inverziji ohlajeni prltalni zrak podobno kot doline In kotline v erozijskem reliefu. To so potrdila tudi naša merjenja s termografi med 30. majem In 4. junijem 1985. Termograf pri cerkvi v Kostanjevici (295 m) Je 31.V. ob 5.uri zjutraj nameril 9.4°. v suhi dolini severno od cerkve 9.3°. v dnu vrtače Globočlne JV od vasi 8,4°. v Lokvici pri Zlobecu v n.v. 190 mn.v. 4°. streljaj od tod, na travniškem dnu 40 m globoke vrtače s hosto na pobočju, v n.v. 160 m. pa le -2.0° In to malo pred 6. uro. Slana Je padla le v širokem dnu velike vrtače. Zaradi hladnejše klime na kraški planoti In deloma tudi nižje nadmorske višine fenofazc v Kostanjevici kasnijo za onimi ob spodnji Vipavi (Miren) v povprečju za 8-10 dni. Sama vas (295 m) zavzema zahodni konec nizkega In širokega brda. ki se v podnožju omenjenega hribovja dviguje in razširja proti v., proti vasem Novelo ln Temnica (405 m). Na tem brdu Je manj vrtač In prst Je debelejša. Med brdom ln omenjenim Južnim pobočjem Fajtjcga hrbta se vriva dolinasta depresija s širokim, bolj mokrotnim dnom. kjer Je po ljudskem mnenju nekoč tekel trajnejši potoček. To Je verjetno, ker Je zemlja debelejša In delno naplavljena. Voda priteče zdaj le še zelo redko. Če zanemarimo nizko kostanjevlško zložno brdo. Je ozemlje k.o. pretežno ravniško. Na tem delu komenskega ravnika v n.v. 235-280 m prevladuje vrtačasti kras. zgrajen, po geološki karti 1 : lOO.OOO. iz rudis-tnih in drobnozrnatih krednih (scnonljskih) apnencev. Le na Južni rob k.o. sega pas spod njek red nega temnosivega dolomita. V njem je površje bolj kamnito, kar je verjetno preprečilo nastanek kakega agrarnega naselja med Kostanjevico, Vojščico in Brestovišklm dolom. Tak bolj kamnit svet se razširi predvsem na gmajnsklh pašnikih ob jz. robu k.o. Dejansko gre za apneniške dolomite ali doiomltne apnence z različno stopnjo dolomltizacije. Ako Izvzamemo hrbet Fajtjcga hriba, se zemljiške kategorije razvrščajo polkrožno s središčem v Kostanjevici. Tb je bilo posebno izrazito v času nastanka Franciseejskega katastra v 1. 1822 (na uporabo v Arhivu Slovenije v Ljubljani). TI polkrožnl pasovi so naslednji (Pod. 5). 3.2.3.1. Jedro zavzemajo njive in vinogradi. Njive prevladujejo v pasu doli-naste depresije, kjer je na kat. mapi najti ledlnska Imen Dol žice (Dolge njive?), Zabrdo. Goriška pot. V. od vasi segajonjivc ponekod še na kostanjeviško brdo. Zlasti v Dolžicah Imajo obliko dolgih in ozkih pasov. Naokoli naselja, kjer se površje zložno spušča v ravnik, je bil 1822 dokaj sklenjen pas vinogradov, ki ga je obdajal pas njiv. Zdaj so večji sklenjeni vinogradi ostali predvsem le s. od cerkve. Ker je tudi del vnanjih njiv prepuščen travniku, se je podoba obdelovalnega središča zabrisala, kot je tudi vas sama zrahljala nekdanjo sredozemsko zbitost. Ob obnovi po prvi svetovni vojni so arhitekti sicer predlagali razkropltev domov, a niso uspe-IL Do tega je prišlo deloma po drugi svetovni vojni, ko je ob cestah proti j. in Jz. zraslo nekaj domov, ki so podaljšali vas zlasti proti križišču na J. Rjavordeča Ilovnata glina je v obdelovalnem osredju debelejša kot drugod, vrtač pa je manj. 3.2.3.2. Obdelovalno jedro obdaja polkrog hoste in zdaj tudi že gozda. L. 1822 je bila tu redka hosta. V ta pas so se v klinih vrivale na notranji strani njive in travniki (ledlnska imena Prednja njiva. Pod njivo), na zunanji strani pa pašnik. Znak za hosto na mapi prekinjajo njivice v dnu vrtač in lokalno tudi gostejši travniki, skupno z nekaj njivami ob cestah proti z, jz. in Jv. Parcele so večje in grudaste. V mapo so 1. 1822 vrisali več deljenih parcel med dva lastnika .V tem pasu so prevladovali gozdni travniki in gozdni pašniki, drevje pa je. podobno kot v Tbmaju pri Sežani, dajalo kole za vinograd. Gostejša hosta je bila na Južnem pobočju brda Kostanjevica - Novelo. Nekatere "delane" vrtače imajo zidove v dveh krogih še zdaj, notranjega, na robu obdelovalnega dna. in zunanjega, nad pobočjem. Zunanji zid je pogost tam, kjer so okoli vrtače pasli. Domala vse vrtače so "delane". Njivi na okroglem dnu so pravili zrtnica, kjer so orali spiralno. 3.2.3.3. Polkrog hoste obdaja na zunanji strani gmajna. Tu so bili 1822 srenjskl pašniki. Polkrog ni bil zaključen na jv. strani proti Vojščtcl in na v. proti Novelu. kjer gmajno nadomestijo hosta In obdelovalne površine. PaSnlškl obroč na ravniku Jc bil Strok 200 do 400 m. V nJem so poljske poti redkejše. Vse omenjene polkroge prečkajo poti a stikallščem v Kostanjevici. Na mapah so ob njih vpisane smeri za VojSčIco. Temnico. Renče. Miren. Opatje »clo, na Polane In v Korito. Od teh so zdaj mrtve severne, te za Vipavsko dolino (gl-sklco). . Po revidirani katastrski mapi Iz 1. 1877 so bili gmajnskl pašniki že razdeljeni na pravokointškc parcele, ki so bile v zasebni lasti. V dnu mnogih vrtač so bile še njive. O razvoju kmetijske rabe tal v zadnji četrtini preteklega stoletja manjka podatkov. Katastrski podatki za leto 1900 (Iz knjige o popisu prebivalstva) navajajo skupno 57.6 % paSnika, travnika In gozda. Ta delež jc podoben, kot Je bil to leto v Tomaju, ki mu Je Kostanjevica bila podobna tudi po pomenu vinogradništva. Rast prebivalstva Je bila v Kostanjevici podobna kot drugod po Krasu. Med 1890 In 1910 Jc prebivalstvo naraščalo (1969: 721, 1890: 759. 1910: 7651 nato upadalo: čez dvajset let 426, 1.1948 le še 369. 1953: 372, 1.1981: 327 In 1991: 322). Do I. 1953 so bili domala vsi kmetovalci. Po petdesetih letih so se aktivni vaščant začeli hitro zaposlovati v novogoriSkl okolici. Po statistiki Je v Kostanjevici med leti 1961 In 1981 upadlo kmečko prebivalstvo od 42 na 6 %. do 1. 1984 na 4%. Število hiš Jc v tem času poraslo s 95 na 98. L. 1961 so našteli Se 95 glav govedi. V času našega terenskega dela 1. 1985 Jc bilo v vasi 60-70 govedi, v glavnem krav: od nekdanjih več sto ovac Jih Jc ostalo okoli 5 in 3 koze. Neobdelanega Je bilo takrat 335 ha zemljišča. Neobdelane so bile tudi z zidom obdane parcele, kjer so zemljo prvotno obdelovali večidel z lopato In kasneje s plugom. Zdaj bi lahko na njih brez nadzora pasli govedo ali ovce. Iz nekdanjega izrazitega prodajalca mesa in mleka Je vas postala prehranbeno izrazito pasivna ln večina domačinov kupuje mleko. Še najbolj so se ohranili in zadnja leta povečali vinogradi. Skladno s takim razvojem so Je spreminjala raba tal, kot kaže tab.4. Tab. 4- Haba tal v k.o. Kostanjevica 1953-1979. v % Tab. 4- Land use categories tn the cadastral commune oj Kostanjevica. 1953 -1979. In 9b. Kategorije Categories 1900 1953 1961 1971 1979 Njiva 6.7 7.1 6.4 6.0 2.4 Travnik 23,6 12.1 12.7 12,4 10.4 Sadovnjak ? 02 0.3 0,3 0.4 Vinograd 95 0,1 0,0 0.0 ? Pašnik ln planina 12,8? 64,3 61.6 60.4 30,9 Gozd 43.3? 114 13,9 15,7 52.2 Skupni delež pašnika, planine In gozda da v I. 1900 56.1%. Po tem lahko sklepamo, da takrat med kategorijami pašnik, planina in gozd nI bilo bistvenih razlik v Izgledu In rabi tal. Zato so do 1971 te kategorije še združevali v rubrikah pašnik ln gozd. Šele opuščanje paše v hostl In gozdu je pripeljalo do današnjih kategorij, ki jih statistika beleži za leto 1979. Ker kataster zamuja z" vnašanjem sprememb. Je velika večina omenjenih 30% pašnika iz leta 1971 doslej že porasla s hosto. Oblike prilagajanja kraškega zemljišča za kmetijsko rabo na kraškem ravniku smo analizirali s pomočjo slušateljev Oddelka za geografijo (sodelovala tudi as. M.Bat. in prof. Danijel Rojšek Iz Zavoda za spomeniško varstvo občine Nova Gorica ). Terensko delo je bilo na prehodu maja v junij 1985. Na osnovi katastrske mape Iz 1.1822. avlonskega posnetka ln našega dela je je nastala naša skica (pod.5) o rabi tal v Kostanjevici. 1987 E2 1 EE3 4 7 sm 9 E53 2 5 (¡23 8 3 —-< 6 Pod. S: Geamorfaloške enote In raba tal v Kostanjevici na Krasu ¡822 In 1987. I -gozd; 2 - pa.tnlk. 3 ■ naselje; 4 - travnik; S - "gmajna" (zaraščen svet); 6 -kolovoz, cesta; 7 - njiva; 8 - kamnito površje (griža); 9 ■ vinograd. Fig. 5: Geomorphological units and land use in the village of Kostanjevica (Western Kras) tn 1822 and 1987. 1 ■ forest; 2■ pasture; 3 - settlement; 4 meadow; S -former pasture or meadotv overgrown with bushes and trees ('gmajna'); 6 - cart-track, road: 7 - field; 8 - stony surface; 9 ■ vineyard. Podoba dokazuje, da Je ostal nespremenjen kamniti površinski kras le na nekaj odstotkih ravniške zemlje. Opazna Je razlika med vzhodno tretjino ravnika, ki Je precej bolj kamnit, kakor ostali zahodnej-šl del. To Je v veliki meri posledica fronte v prvi svetovni vojni. Italijanska vojska je med 6. ofenzivo avgusta 1916 prodrla do Opatjcga sel a. Nato so se med njim in Kostanjevico vrstile ofenzive in protlofenzive vse do dvanajste bitke med 24. oktobrom In 10. novembrom 1917. Avstroogrskl odpor je slonel v vdlki meri na topništvu, lociranem na FlaJtJem hrbtu in v sami Kostanjevici, ki Ima strateško lego nad ravnikom. Domačini vedo povedati, da na začetku vojne Izpred kostanjeviške ccrkvc proti z. nI bilo videti nobenega drevesa. Ob pomanjkanju gozda so se avstroogrski vojaki zatekali pred obstreljevanjem v dno vrtat Ob dnu dveh so ohranjeni skalni rovi v pobočju. Italijanska vojska je postala uspešnejša po Izumu granat (min), ki so eksplodirale po zarltju v zemljo. S kamenjem »o namreč bile bolj nevarne od šrapnelov. Fronta je valovala do vasi. ki je bila do tal porušena (Vojna enciklopedija). Ta vojna Je odločilno vplivala na kamnltost površja in na kamnite akumulacije na površju. Z. od vasi domala nI kraških zidov, čeprav droban grušč v zemlji dokazuje trebljcnje večjih kamnov. Domnevamo, da so znaten del kamnov iz zidov uporabili pri obnovi domov povsem porušene Kostanjevice, kjer so stavbe iz kamna. V z. delu k.o. granate niso razbijale le suhih zidov, ampak so napravile tudi goste lijake in razkropile naokoli grušč. Domačini vedo, da so po prvi svetovni vojni v te lijake zmetali okoliški grušč in mnoge prekrili z rušo. Trava na njem Je nižja in bolj sušna. Ko smo z moti-kami odstranili rušo. srno lahko zlasti v vnanjem pašnlškem pasu potrdili to navedbo. Nekaj lijakov pa Je ostalo odprtih. V pasu hoste Jih Jc preraslo koreni nje dreves. S.v. od vasi smo na bivši gmajni, na zemljišču v obsegu 675 m2. premerili 9 lijakov, ki imajo povprečno 180 cm premera In v njih ugotovili 1.3 tone grušča. Obseg trebljcnja smo mogli ugotavljati predvsem j.v. od vasi, kjer ima mapa 1822 ledlnsko Ime Ograda. Tam v lazih so namreč sedaj okoli opuščenih travnikov ln domnevno prvotnih njiv ostali enorednl zidovi. En primer smo izmerili. Parcela meri 730 m2 In v njih je po naši oceni 270 ton kamenja. Ta teža. deljena s površino parcele sredi neotreb-IJcncga krasa, pomeni, da so z enega ma z "bujolaml" odpeljali ali s "tragami" odnesli 370 kg kamenja. V drugem primeru smo okoli 910 m3 obsežne parcele ocenili, da Ima zid 66 m3 prostornine. Ob redukciji prostornine zaradi vmesnih praznih prostorov med kamni pokaže izračun, da je bilo z 1 ma zemjišča otrcbljcncga 156 kg kamenja. Pri tem Je ostala v obeh primerih le dobro ped debela odeja prsti z drobnim gruščem, kar ne dovoljuje globokega oranja, prej lopatanjc. J. v. od vasi smo s podobno metodo premerili 778 m3 obsežno ograjeno parcelo, v kateri so, sodeč po ostankih, odstranili vmesni zid. verjetno po spremembi lastništva. V ogradi okoli parcele in v ogclnem kupu jc vgrajenega toliko kamenja, da ga odpade na lma površine 380 kg.Do nedavna jc bila tu njiva. Te količine so podobne kot smo jih ugotovili na gmajni s.z. od K rajne vasi. Tudi tam je sredi pašnika z ogrado omejen travnik-blvša njiva. Kamenja je vzidanega toliko, da ga odpade na lma parcele 158 kg (Gams - Lovrcnčak - Ingolič. 1971. s. 8). K tem količinam se pridružuje grušč, ki je ostal v tleh. R a -d 1 n J a (1987a, s. 115) ga Imenuje kraški detrltus. Razpoznaven je vsaj po eni odbiti ploskvi. Koliko ga jc. smo merili na dveh primerih. Prvi je bil na v. obrobju vasi blizu doma. kjer je zdaj njiva In kjer Je bil 1822 vinograd. Stehtali smo 44 kg zemlje, ki Je vsebovala eno tretjino oz. 14,8 kg kamenja. Na j.z. strani naselja smo izmerili na parceli, ki jo obdaja zid, da v okoli 18 cm debeli zemlji odpade 12 % vse teže na grušč. S. v. od vasi smo na travniku z enako metodo ugotovili, da odpade na grudi 11 % vse teže gruščnatc zemlje. Okoli bližnje vasi Lokvlce Je ostalo precej več zidov kot v Kostanjevici. V Lokvici so bili dalj časa navezani na zemljo. J. od vasi Je večja parcela, kjer je z ene tretjine do skale postrgana prst in prenesena na ostali dve tretjini, kjer je bila 1985 še njiva. Nedaleč vstran je nekaj zelo velikih zidov. Dva sta široka do 9.5 oziroma 10,5 m. Obema smo premerili dimenzije, ki znašajo pri prvem 632 in pri drugem 446 m*. Ob zmanjšanju zaradi praznih prostorov s faktorjem 0,9, znaša teža prve akumulacije grušča 1537 in druge 1083 ton. Ni bilo mogoče ugotoviti obsega zcmjišča, od koder so znosili na kup otrcbljcno kamenje. Okoli sta travnik In hosta. blizu pa je tudi nekaj njlv.V obeh primerih je dolžina zidu le nekaj deset metrov. Izračunana teža priča o domnevnem namenu kopičenja grušča v velike kupe. s čemer povečajo travno površino. 3.3. SISTEMI. NASTALI ZA OBDELOVANJE NA POLJU IN V VRTAČAH Ti sistemi zahtevajo bolj temeljito odstranjevanja kamenja nek s površja, ampak tudi lz zemlje. Zato so za njive odbirali lege z najbolj sklenjeno debelo zemljo. Skladno z vedno modernejšim plugom, s katerim so orali vedno globje. je bilo potrebno odstraniti kamenje vedno globje pod zemljo. Potreba po trcbljenju je rastla skladno z denudacljo prsti (po mnenju kmetovalcev na krasu kamcnjc"rastc"). Namesto trcbljenja so si na pobočjih pomagali s prenašanjem ali prevažanjem zemlje na vrh njive, od koder je bila sprana ali preložena z oranjem. Zadnji primer je bilo opaziti v šestdesetih letih t .si. pri Otlici nad Ajdovščino (družina Likar).TreblJenje Je v glavnem prenehalo do druge svetovne vojne (gl. pod.6t) 5.1. Meritve na Škocjanskem Krasu Nad kanjonom Notranjske Reke je v strateško pomembni legi. ki je omogočala zavetje pred napadalci globje v kanjonu ali celo v jamah In kjer je bil ob suši dostop do tekoče vode - Reke, v okolici škocjana pri Divači pet naselij in vrsta arheoloških grobišč In gradišč (gl. Ž I -b e r n a, I981.S.35). Analiza kamna, ki je v obliki razrušenega zidu In dolge gomile tik pod vrhom gradišča s. od naselja Brcžec. je pokazala, da izvira v precejšnji meri od odbitega In iz zemlje odstranjenega kamenja. Arheologi ga smatrajo za ostanke obrambnih zidov. Verjetno ga del izvira iz trcbljenja na ravnem vrhu in na vršnem pobočju (Rebri) vzpetInice, saj ima grušč delno gladke površine. Zgoščenost prebivalstva na Škocjanskem krasu je pritegnila intenzivnejše prilagajanje krasa za pridobivanje hrane. Na krednih in v pasu coccnsklh mikrokristalinskih apnencih je tu zelo plitva zemlja, v samem Škocjanu pretežno humusna rendzina brez podlage - rjave ali rdeče Ilovice ali gline. Zato je bilo trebljenje kamna toliko bolj potrebno, da so prišli do zadovoljive debeline prsti. Vtis pa je. da ga Je ostalo v zidovih le malo. Na to sklepamo po primerjavi z zidovi v vasi Matavun. Pod. 6: Eden zadnjih primerov ročnega trebtjenja kamenja, ki Je spremenilo podobo pol golega krasa. Kup odbitega kamenja, ki na njlul ne bo več oviral oranja. vzbuja predstavo, koiiko truda Je vloženega v trebljenje In kolikšne količine grušča so nastajale. Toda pri Stari Lipi v Beli krajini, kjer Je bila folo grajiJa posneta u šestdesetih letih t.st.. Je mnogo manj zidov In škarp kot na primorskem krasu. Fig. 6: One of the last example of manual stone clearing which has changed the outlook of semi-barren littoral karst. The heap of cut-off stones which will obstruct no more the ploughing of field gives us an idea of how much toil was necessary to clear off stones, and how enormous were the quantities of rubble (Stara Upa In the liela Krajina). Matavun. kot ves ostali Škocjanski Kras, Je v prctckk>stl pripadal pašnemu Upu (po Morltschu. o.c.). To pomeni, da so skozi vas pogosto gonili živino na pašo in da bi Jo obdržali na na poti. Je bik» potrebno obilo ograd. V Matavunu (pod. 7) so se ograde nadpovprečno dobro ohranile. To priča posebna skica.lzdelal Jo Jo sodelavec pri terenskem delu prof. M. Puc. Zidovi so ločeni po vlogi. V več primerih Je vloga kompleksna (ohranja živino na poti in obenem omejuje vrtove In dvorišča). V vasi imajo nekateri zidovi z betonom utrjeno krono ali so pokriti z betonsko ploščo, kar Je na slovenskem krasu redko. Javljajo pa se okoli vikendov. Na vaških zemljiščih Škocjanskega Krasa Je grušča manj kot v povprečju na Krasu. Na 23 km3 Je v okolici Divače 243 m suhih zidov. zemljišči; 2 - meja zemljiške posesti: 3 - ograda dvorišča; 4 - meja pokopališča; 5 - ograda ob poti (kolovozu); 6 ■ ograda udornice; 7 - odstranjeni zid; S - niz grušča; 9 ■ stavba; 10 - nekropola Fig. 7: Dry walls In the settlement of Matavun (near the Caves of Skocjan) according to their functions. 1 • Boundary between land use categories; 2 • landed property enclosure: 3 - courtyard enclosure; 4 ■ cemetery enclosure; 5 -protection of road (cart-track); 6 ■ collapse doline enclosure; 7 - removed dry wall; 8 • row of rubble; 9 - building; 10 - necropolis. kar Je v povprečju 10 km na en km". Gostota Je tam v razponu med 0 ln 433 m na ha (R a d 1 n J a. 1987a). V okolici Matavuna Je nadpovprečno gosta v borovem gozdu z. od Velike Doline, kjer so le nekatera nekdanja polja, obdana z zidom, obdržali za travnik, precej pa Je že zaraščenih. Na katastrski mapi Iz 1. 1822 zavzema območje sedanjega gozda še pašnik. Pri meritvah višine kamenja z gladko površino, nastalo na stiku z zemljo, se Je Izkazalo, da štrlijo kamni posebno visoko ob nekdanjih ali sedanjih njivah, ponekod do enega metra. Isto velja za pobočja delanIh vrtač, ki so zaradi dcnudacijc. še bolj pa zaradi odnašanja prsti na dno. nadpovprečno gladka in enakomerno strma (Gams - L o v -renčak - Ingolič. 1971b). Visoki kamni stojijo v vrhnjem delu pobočja vrtače, kjer se površje preganc. Lep primer Je z. od zaselka Bctajnc. ki Ima na razpolago mak) primernega zemljišča za njive. Vaščani so intenzivno obdelovali Jurjevo dolino. Zdaj Je v njenem dnu travnik, pobočja pa porašča gozd. O treb-IJcnJu za njivo priča nad pol metra visoka škarpa ob polici na J. strani ravnega dna. Na z. strani se razdvoji. Polico porašča trava, ponekod že gozd. Podlaga Je razkrita le na enem mestu na J.strani. kjer grušča niso utegnili prekriti z rušo. kar omogoča zanimiv vpogled v sestavo police. Na v. strani Je malo više, že na pobočju, ostanek poltcc. s katere pa Je dež že spral rušo. Razgaljeno Je kamenje.kl ga očitno niso donašall z dna. temveč s pobočja.kjcr so trebili. Ob vrhu tega pobočja Je skalnati grebenček. ki Je na samem vrhu šllast, skale pa Imajo čim globje tem bolj gladke, podtalno nastale površine. Odkar Je bila z njih sprana zemlja. so nastale na zložnejšlh glavah škavnicc in drobni dežni žleblči. Od subkutanih oblik so se ohranile skalne luknje ln vdolbkl. S prisiljenega vrha Je bilo po teh sledeh sprane zemlje za okoli 1.5 m. Tod okoli Je na majhnem koščku krasa mogoče spoznati vse glavne posege kmetovalca In Iz tega izhajajoče oblike. J. od v. dela naselja Matavun se poglablja široka skledasta In dolasta vrtača, ki nosi na Osnovni topografski karti 1:5000 Ime Kozara. Najnižje dno Je na dveh mestih. Prvo Je v dnu 1-2 m globoke vrtače, za katero najstarejši vaščani vedo. da Je nastala zaradi odkopavanja zemlje. V 1. 1987 Je bil po z. pobočju druge, globje vrtače skopan odvodni kanal za odpadno vodo iz stavbe uprave Škocjanskih Jam v izkopano ponikvo na dnu. V kanalu so razkrili 1-2 m debelo rdečkasto težko zemljo, ki Jo više na pobočju prekriva gruščnata prst. Ta gruščnata primes sega navzgor po pobočju do mesta antične nekropole. kjer Je zdaj zemlja tako plitva. da gledajo ponekod na površje kamni, čeprav so Jih svoj čas odbijali. Razmere na terenu govorijo v prid mnenju, da so sem navažall prst In s tem ustvarili plitvo vrtačo. Navažanje prsti na orno zemljo od drugod Je v glavnem zamrlo. Kot Izjema jc pred leti kmetovalec Iz KraJne vasi odkopaval rdečo zemljo v svoji vrtači In Jo vozil 1 km daleč na svojo vinogradniško parcelo, da bi odebelil zemljo ( Gams, 1987c, s. 112-113). Pri naših terenskih delih smo v več krajih našli kotanje, globoke do 1-3 metre, kjer visoko kamenje z gladko površino In oblike pobočja Izpričujejo od kopava nje zemlje. Redkeje se take odkopne Jame najdejo še globoko v celinski Sloveniji (primer ob poti J. pod vrhom Sv. Ane nad Podpečjo na robu Ljubljanskega barja). Ljudsko Izročilo o odkopavanju pa je že povsod odmrlo. Med terenskim delom 30.V. - 4.VI.1987 smo sondirali debelino zemlje tudi v"dolu" (to je vrtači) Čcšnjevcc, ki je j. od naselja Naklo in j. ob cesti Matavun - Vreme. Dokaj gladka pobočja in oster pregib v okoliški svet na njihovem vrhu ter dokaj ravno dno pričajo, da gre za "delano dolino*. Na z. strani Je na pobočju ostala ožja njiva. Nad njo je sivo-rja-va zemlja debela le okoli 10 cm. sredi njivice pa 37-40 cm, kar nakazuje verjetnost, da so zemljo premeščali. Na profilu preko te njivice In vrtače smo ugotovili, da se debelina zemlje povečuje proti sredi vrtače, kjer je naklon le okoli 2 stopinji. Na nekem mestu smo tam navrtall 50 cm zemlje z gruščem kot dokaz trebljenja, nedaleč vstran pa pri globini 70 cm še nismo trčili na skalno podlago. V vzhodni polovici dna je zemlja debelejša. Taka Je še na vzhodnem pobočju (do 40 cm), kjer je zemlja bolj kisla. Na to kaže tudi sestava trave. Poljedclci je zato verjetno niso prelagali s tega, temveč z nasprotnega pobočja vrtače. Večino polja Imajo Nakelcl na terasi j.v. od vasi. Na franciscej-skem katastru so tu prevladovale njive, danes pa travnik. Več njiv je ostalo le v depresijah bliže vasi. kjer pa je malo "drnul*(lJudsko ime za ogrado. Ograda pa je hkrati sinonim za njivo - Ž I b e r n a, 1981. str.103, 105). Na terasi je proti pričakovanju malo suhih zidov, več pa kupov kamenja, ki so nekateri ob bokih obzidani. Nekaterim se pozna, da so odvažali z njih kamne. Domačini ne pomnijo, da bi v velike kupe zmetali kamne lz zidov. Ob tem namreč povečajo obdelovalno površino. Za primerjavo : kamna, zloženega v obliki kvadra s stranico 3 m. je za 27m®. Toliko prostornine Ima zid z višino 1,4 m, širino 0.3 m in dolžino 64 m, pa v njem zavzemajo prazni prostori med kamni še večji delež kot pri nametanem kamnu, zlasti, če je ploščato. Enorednt zidovi imajo često navedeno širino, ki je dolžina grušča. Do 1.4 m oziroma do prsne višine so lahko kamne zlagali na zid brez podstavka. Površina kvadra meri 27. površina ustreznega (64 m dolgega) zidu pa 19 m2. Domneva, da je nekaj kupov nastalo pri odstranjevanju zidov, je bila zapisana za polje pri Lokvtci (pri Divači). Tam je po oceni v enem kupu 3600 ton kamna ( Gams. 1987d. s.15). Drčivnlk Je ena od mnogih globokih udornlc. ki obkrožajo ponor-no območje Notranjske Reke In ki so domnevno nastale z udorom nad podzemeljskimi prostori. Je le streljaj od vnanjih domov Nakla. Odpira se na ravniku: obod je v n.v. 390-400 m. Dno dosega 359,8 m n.v.. to Je 30-40 m niže oboda. Čeprav že starejše merjenje temperatur na dnu udornlce Globočak nI ugotovilo večjih temperaturnih razlik v primerjavi z Matavunom ( Gams. 1972). smo med terenskim delom v Drčivniku merili tudi temperature s termohlgrografom In Jih primerjali s podatki, dobljenimi na zgornjem koncu Matavuna (n.v.415 m). Sprva. 30. maja 1987. je vladal nižji pritisk zraka, nakar je Slovenija prišla v v. rob področja visokega pritiska. Prevladovali so šibki vzhodni vetrovl.Tempera-ture so med 30. 5. in 4.6. 1987 nihale med 10°C ponoči In 20°C podnevi, zračna vlaga pa med 50 in 95 %. Čeprav so bili pogoji za temperaturno Inverzijo zmerni, do nje ni prišlo (Pod.8). Na dnu so bile temperature ponoči le do okoli 1°C nižje. Med dnom ln zunanjim robom udornlce nI bilo tolikih razlik v hitrosti rahlega In zmerno močnega vetra kot v njegovih smereh, ki so se pogosto menjavale. Inverzijo verjetno slabi gosta hosta na pobočjih. °C 20 19 18 1716 15 14" 13" V 31.5. 1.6. 2.6. 3.6. 2 3 4 5 > -20 cm ŠKOC1AN ► -10cm DRČIVNIK -». ZRAČNA TEMPERATURA AIR TEMPERATURE 4.6.1987 7-8* 18 V | 7h VT | 7B «M 7» 18" | f Pod.8: Diagram za temperature v 40 m globoki vrtači Drčlvnlk ln zunaj nje -3i.6.4.6.1987. Zemeljske temperature u globini: lO cm: 1 - nad udornteo. 2: v vrtači: -20 cm: 4 ■ nad udornico. 5 ■ na dnu udornlce; ln zračne temperature 120 cm nad tlemt zunaj vrtače (v SkocJanuJ. Fig. 8 : Diagram oj temperatures within the 40 m deep Drčlvnlk doline and outside o/ U, May 31st ■ June 4th, 1987. Soil temperatures In the depths of: ■ 10 cm: 1 - above the collapse doline. 2 - in the doline; -20 cm: 4 • above the collapse doline. S - at the bottom oj the doline. Air temperatures outside of the doline measured ¡20 cm above the ground (in SkocJanJ. Razmeroma slabotna temperaturna Inverzija omogoča na dnu Drčivnlka pridelovanje za pozebo manj odpornih kultur. L. 1987 sta si dno po osi ».-J. (kotanja meri v tej smeri pri dnu okoli sto in na vhu 250 m) delila dva posestnika. Na obeh straneh meje so se zvrstile približno enake rastline: koruza, koruza s fižolom, fižol, pc*a, korenje, koruza, koleraba, zelje, torej predvsem vrtnine. Mehanična sestava vzetih vzorcev, narejena v flzlčnogeografskem laboratoriju Oddelka za geografijo FF. Je v povprečju naslednja: Grobi pesek (2,0-01 mm) 2.8 -5,6% Fini pesek (0.2 do 0.02 mm) 30,7-39,8% MclJ (0,02-0,002 mm) 17,7-29.8% Glina (pod 0,002 mm) 34,3-39,9 pH 6.2-7.3 1 i i 1 1 2 3 pAi 4 5 fi + + + 7 Pod.9: Talni vzdolžni (zgoraj) In prečni profil čez udornico Drčlvnlk pri vasi Naklo. 1 ■ Ilovica: 2 • pesek; 3 ■ droban pretežno nekarbonatnl grušč In prod: 4 • debelejši grušč; S - skala: 6 • orna zemlja; 7 - ostanki opeke. Ftg.9: Longitudinal (upper) and transversal (lower) profiles of the bottom In the Drčlvnlk collapse doline near the Naklo village (the Kras of Škocjan). 1 ■ loam; 2 - sand: 3 - thin, mostly noncarbonate rubble and gravel; 4 ■ coarser rubble; S - rock: 6 - tilled soil; 7 - remnants of bricks. Na osnovi vrtanja z motornim svedrom je narejen profil (podoba 9). v katerem v vzhodni polovici polja nastopa gruščnata plast. Med zemljo je primešan dvojni gruščrazmeroma droban okroglast In debelejši os-trorobat. Ostrorobat je podoben grušču na J. pobočju udom Ice. s katerega sega nasip do dna. Očitno so ga kmetovalci razsuli po zcmljl-glinastl ilovici. Za razlog za razsipanje grušča po obdelovalni zemlji smo zvedeli od starejših kmetovalcev v Bctajni. Pravijo, da so s tem Izboljšali pridelek. Ugoden vpliv grušča v tleh more biti posledica zmanjšanja kislosti tal, še zlasti, ker pridejo rastline v stik s karbonati preko korcnlnlc. Gruščnata tla so tudi bolj prevodna za toploto, saj je kamen mnogo boljši prevodnik kot Ilovica. Poletne zemeljske temperature so zato višje. Kasneje smo za ugodno oceno grušča v tleh slišali še v več krajih. V v. polovici polja v Drčlvniku, kjer nI grušča, smo krajevno navrtali bolj peščene vložke. Domnevno izvirajo lz police, ki se drži pobočja na vzhodni strani. Polica bolj visi proti s. kot dno (to za 1 stop.). Zato se ježa, ki jo loči od polja, proti s.znlža od okoli 1.4 na 05 m. Ježa je strma in očitno antropogeno nastala. Zdaj rastejo na polici ostarela sadna drevesa, ki so nadomestila vinsko trto. V vrtinah ob tamkajšnjem pretežno skalnatem pobočju smo naleteli na skale, ki Izvirajo s pobočja. Mehanična analiza peska, ki sestavlja polico, je naslednja. Grobi pesek FinI pesek MclJ Glina PH CaCO* pH 39,92% 55.5« u 3,3 8,46 77.6 8.6 Polico torej gradi bistveno bolj peščeni sedi men t kot zemljo na njivi . veliko bolj je karbonaten in alkalnost je izrazita (pH 85 t). Izvor tega peska je neznan. Da bi nastal v času višje gladine vode v pol km oddaljenem kanjonu Notranjske Reke (323m n.v.), je malo verjetno, ker je dno za 37 m višje. Scdimcnt. ki bi nastal v zastajajoči vodi. domnevno nc bi vseboval toliko karbonatnih peskov. Za rekonstrukcijo pretekle obdelave v dnu Je pomembno dejstvo, da se na polju v globinah 12 do 3 m Javlja nekaj drobnega grušča, z delci do 1 cm In temnejše barve ter z bolj zaobljenimi robovi. V tej plasti Je tudi nekaj drobcev opeke, oglja, limonitnlh konkrecij ter rožcnca. Izvirajo verjetno iz nekdaj debelejše zemlje na pobočju, ki Jo Je po dcforestacljl voda sprala. delno pa Je prišla sem ob dovažanju gnoja od drugod ali z načrtnim premeščanjem s pobočja na njivo. Upoštevanja vredne so tudi razlike na pobočju udornicc. Po elaboratu prof. dr. F. Lovrenčaka (1987) sestavlja sedanjo vegetacijo na severnem, prisojnem pobočju gozd cera In puhavca. kjer zavzemata spodnji sloj črni gaber In maklen. Na osojnem pobočju prevladujeta ccr in črni gaber. nI pa puhavca. Na zahodnem pobočju Je največ ccra in puhavca. na vzhodnem pa niže maklena. više ccra, črnega gabra In tro-krpega javorja. Prevladujejo torej sekundarni drevesni zastopniki. Na katastrski mapi iz I. 1870 Je vrisan na pobočju pašnik. Sveže mcllščc. ki zlasti na z. strani pokriva del pobočja. Je verjetno nastalo v brezgozdni fazi, ko Je mehanično krušenje skale hitrejše. Vzhodno pobočje Je bolj skalnato. Tu In na s. strani Je v podnožju pobočja zid. Propadle škarpe v nižjih legah severnega pobočja pričajo, da so nekdaj tu obdel«»vall manj strme lege. Na osnovi teh podatkov Jc mogoče sklepati na naslednjo zgodovino obdelovanja udornicc. Po odstranitvi oz. požigu gozda na pobočju Je voda sprala zemljo v dno. Le na vzhodni, bolj skalnati strani Je bila že tedaj pičla.Verjetno so oglje po požigu gozda In naplavljcno zemljo pod pobočjem raztrosili po polju. Da bi zmanjšali kislost zemlje ln povečali poletne zemeljske temperature, so kasneje raztrosili po bližnjem zahodnem polju gradivo melišča, ki je zaradi obdelovanja prišlo pod površje. V vzhodni polovici pa so raje odkopavali pesek v robni polici In ga razsuli po njivi. Z nJim so dosegli podobni učinek kot z gruščem: manj kislo in poleti bolj toplo zemljo. Za nekdanjo intenzivno obdelanost dna govori katastrska mapa iz 1.1870. na kateri Jc v dnu vrisanih 10 parcel. Pred kratkim so obdelavo njiv v dnu Drčlvnika opustili. 3.3.2. Vrtači pri naselju Bajčtč na Krku In v Kostanjevici. Ob cesti za mesto Krk se nedaleč od naselja Bajčlč v pobočje vriva večja vrtača z domačim Imenom Glogovlca (pod. 10). ki ima proti 1 2 3 Pod. JO: Vrtača Glogovlca pri naselju Bajčlč na otoku Krku- Spodaj načrt vrtače, zgoraj podoltni profil na črti A-B. 1 - prst; 2 - grušč v polici: 3 - skala. 4 • suhi zid. Fig. 10: The Glogovica doline near the Bajčlč settlement on the Krk island. Below: plan of the doline, above longitudinal profile on the line A-B. I ■ soil; 2 -rubble of the shelf; 3 . rock: 4 - dry tvall. Pod. 11: Vrtača pri naselju Bajčlč na otoku Krku. Skala z gladko (subkutano nastalo) površino priča o preložitvi prsti na dnu vrtače pred postavitvijo ograd okoli njivice. Grušč za zidom priča o novejšem trebljenju. Fig. 11: A doline near the Bajčlč settlement on the Krk Island. Rocks u>Uh smooth surfaces (of subcutaneous origin) testify that soil had been transported from the slopes to the bottom of the doline before the enclosing walls were build around the field patch. Rubble along the wall Is a result of later clearing. J.. to Je cesti, obod znižan na 1-2 m. na ostalih straneh pa visok 15-18 m. V nasprotju z mnogimi drugimi opuščenimi vrtačami Je imel ta "dol* v času naših meritev 1986 delno sveže obdelano dno, 1,5 do 2 m visoko ogrado okoli polja pa obnovljeno. Posajen Je bil večidel krompir. S petimi profilniml vrtinami (glej pod. 10) smo ugotovili, da Je na njivi na obeh robovih gruščnata zemlja. V 4 m širokem vzhodnem robu Je pod grušča-to zemljo skalno dno dokaj enakomerno globoko (45-60 cm). Tako skalno polico smo pod robnim dnom delane vrtače z vrtinami ugotovili tudi v Krajni vasi (Gams - Lovrenčak - Ingolič, 1971. karta 3a, s. 9 In 14). Globina zemlje se proti sredi povečuje. Tam smo navrtali : do globine 105 cm prhko stvor Javo premešano Ilovico. Pod njo Je težja glinasto ilovnata zemlja s temnimi lisami in šele pod 155 cm (do 235 cm globine, kjer še nismo zadeli na skalno podlago) Je videti zemlja antropogeno manj spremenjena ln bolj glinasta. Več glinastih delcev v dnu vrtač kot v okolici Je ugotovil tudi Lovrenčak (1976). kar Je mogoče tolmačiti z Intenzivnejšim leslvlranjem orne zemlje. V vzhodnem delu dna so se med 108 In 214 cm (trdno dno) prepletale plasti z gruščem In brez nJega. Pobočja vrtače so bila ob našem obisku nedavno prej očiščena hoste. Lastnik dola Iz Punata Je pojasnil, da Je hosto lzkrčll, da se pridelki na dnu ne bi " prlsmodlll". to Je ovenell ob soparid. Ta ukrep si Je mogoče razlagati s povečano vetrovnostjo. Lastnik Je z odstranitvijo hoste razširil zračni lijak, ki ga predstavlja vrtača. Zato višji vetrovi laže segajo do dna. kar Je pomembno zlasti ob poletni soparlcl. Na ogollčenem pobočju Je malo prsti, ven štrleči kamni In skale pa Imajo precej visoko od tal gladko, podtalno nastalo površino. Izmerili smo profil preko pobočja ln na nJem ugotavljali, kako debela zemlja Je bila domnevno odstranjena. Ocena Je pokazala čez 300 m3 zemlje. Na osnovi obsega dna vrtače in redkih vrtin smo ocenili, da Je v njej okoli 400 m3 zemlje. Sklepamo, da del te zemlje Izvira s pobočja v času pred nastankom ograde okoli dna. Iz kasneje otrebljencga kamna v dnu so dogradili na notranji strani ograde prizidek. To so le grobe ocene na osnovi redkih profilov In vrtin. V sestavljenih vrtačah z podolgovatim dnom se ponekod njive v dnu povezujejo v nize. Tak primer smo premerili v južnem delu vasi Kostanjevica na Krasu. Zaradi bližine naselja se Je obdelovanje v dnu vrtače Globočlna ohranilo do danes In to ne samo na dnu. ampak tudi na pobočju, kjer so ob njivicah škarpe ( pod. 12). Preostalo kamenje Iz dveh njivic so nakopičili na vmesnem pragu. Pod. ¡2: Mana vrtača (primer Clobočlne v Kostanjevici I. Ta vrtača Izjemoma nima suhega zida okoli zunanjega roba. ampak Ima škarpe ob spodnji strani pobočnlh kulturnih teras. Ker gre za sestavljeno vrtačo, dve njivi loči nagrmaden grušč na umesnem pragu. Fig. 12: A doline, adapted for agrarian land use (an example of Globočlna tn Kostanjevica). Thts doline, as an exception, lacks the dry wall around Us exterior margin, but It has the scarps at the lower part of its cultural slope terraces. Since this is a composed doline, two fields are separated by rubble, heaped an the threshold between them. K pojmu delana vrtača spada navadno tudi gladko pobočje, kt Je nastalo z otrebljenjem kamnov za pašo ali travnik In po postrganju prsti, ki so Jo prenesli v dno vrtače, da Je bila njiva širša. Tak primer prikazuje pod. 13. Pod. 13: Primer prilagoditve vrtače za obdelovanje. V dnu Je izravnana zemlja za njivo, otrebljeno kamenje pa vzidano v ogrado. S pobočja vrtače pred ogrado so del prsti preiotlli d dno vrtače, preostalo pa uporabili za slab painik. Na bolj strmem pobočju levo zgoraj so kamenje otreblll globlje v tleh In ga vgradili v škarpe. ki so ob boku vinogradniških polic (severno od Osorja na otoku Cresu), Fig. 13: An example of doline adaptation for cultivation. The soil on the bottom was levelled to form a field and cleared stones were built info an enclosing u>a((. Bigger stones on the pasture before the wall were cut off, and soil was partly transferred to the bottom of the doline. On a rather steeper slope (upper left-hand corner) stones were cleared off deeper down from the ground and were built Into scarps for supporting vineyard terraces. The pasture Iseen at the top of the photograph) is being slowly overgrown by thin forest (north of Osor on the Cres Island). Zidovi, ki bi po pričakovanju nastali iz kamenja, odbitega pod površino zemlje, so na Slovenskem le mak) kje gostejši (npr.prl Naklem. Lokvi. Komnu). Ker zaradi njih ni mogoče orati tik do njih. so kamenje raje odvažali drugam, o Intenzivnosti trebljenja pa dokazuje preostali droban grušč v zemlji. Tega Je najti domala na vseh njivah na krasu. Ako so zidovi ohranjeni, ograjujejo večje parcele In so bolj pravokotne oblike. Le če Je pravilno obliko onemogočala velika kamnitost, so parcele okroglaste ali nepravilnih oblik. Zidovi izven gozdnih površin so označeni v topografskih načrtih 1: 5000. Ker predstavljajo zidovi oviro za prihod in delo obdelovalnih strojev, Jih povsod po svetu odstranjujejo, kamenje pa uporabijo v različne namene (Izdelava podlage za ceste, za zgradbe, za apncnico Itd.). Bolj kot zidovi so se na slovenskem krasu ohranile škarpe. Količina kamenja, ki so ga odstranili na sedanjih ali nekdanjih njivah. Je na primorskem krasu razmeroma majhna. SV od Krajne vasi smo 1968 Izmerili prostornino 1 m visokega zidu, ki obdaja okroglasto travniško parcelo. Okoli nje je kras neotrebljen. Prostornino smo ob faktorju 0,7 spremenili v težo. Deljena s površino zemlje znotraj zidu da 158 kg/lma (Gams - Lovrcnčak - Ingolič, 1971). Katastrska mapa lz 1. 1822 za Lokev prt Divači Ima vrisanih nad sto majhnih okroglastih njivskih parcel, ki so na dnu vrtač ali sredi travnate površine (Gams, 1987d). Verjetno so imele mnoge med njimi nekdaj zidne ograde. Potem ko so opustili mnoge njive, je najti okoli njih le še redke zidove. 34. SISTEMI PRILAGAJANJA KRASA ZA VINOGRADE Domačini so na vprašanje, kako globoko so pri rlgolanju odstranjevali kamenje, navajali globine med 40 in 90 cm, največkrat pa: "do kolena". Za vinograde v bregu so kopači trebili od spodaj navzgor, kamne pa odnašali ali odvažali večidel do spodnjega zidu ali škarpc, delno do stranskega zidu. Trebljenje v bregu je bilo zato lažje kot na ravnem za njivo. Zemlja je morala biti globja kot na njivah, toda za slab vinograd nI bilo potrebno trebiti do Iste globine. Izjemno trdno skalo so lahko manj znižali in je štrlela više od sosedstva, kamor so segle korenine trte. Ker so opravljali vsa dela ročno. nI bila potrebna dovozna pot do vsake parcele. Tudi zato je nakopičenega kamenja na vinogradniških parcelah mnogo več kot na njivskih. Osnovna oblika vinogradniškega sistema prilagajanja krasa so kulturne terase s škarpami. Pri trebljenju so kamenje vzldavali v škarpo, zemljo pa zmetali na kup. Del kamenja so položili na skalo pred škarpo, prst pa razprostrli po vsej nastali polici. Prvotno bolj enakomerna debelina prsti se je na mnogih parcelah doslej zaradi denudaclje spremenila In pod škarpami je razgaljena skalna podlaga. Na opuščenih vinogradih v strmini v Dalmaciji često ne raste niti trava. Najbolj tipične vinogradniške parcele na dalmatinskih otokih so v obliki ožjih, dokaj enakomerno širokih prog. ki potekajo navzdol po pobočju. Ozkost Je pogojena s količino otrebljenega kamenja, ki ga Je bilo možno vgraditi v škarpe In zidove. Verjetno pa je taka oblika marsikje tudi nasledek parcelacije gmajne, to Je srenjške zemlje, na enakomerne deleže. Na to kaže naša študija Vclcga polja na Hvaru. 3.4.1. Vinogradi pri Dolu na Hvaru (Dolski vinograd). Na severni strani hrbta se ob poti iz Dola proti vrhu sv. Vida (207 m) gozd odpre s širšim kompleksom opuščenih vinogradov. Z mag. A. Mlhevcem, ki se mu za pomoč zahvaljujem, sta bili podrobneje analizirani dve vinogradniški parceli ob zahodnem robu vinogradniškega območja. Po navedbah A. M i h e v c a (1989). ki Je dal kamninske vzorce analizirati v laboratoriju Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. je tod hribina temnorjavkast sparit neplastovitega apnenega dolomita, z zrni ok. 0,2 mm. Parcela I Ima naklon 20 stoplnj,visl proti s.v. in Je 70-100 m nad ravnim Velim poljem (prlm. pod 22 ln 291). Škarpe so razmeroma • goste: nekatere temeljijo na kompaktnejši skali. Zato niso enako medsebojno oddaljene. Povprečna razdalja je 9 m. V njih je slaba polovica vsega otrebljenega kamna, če sem prištejemo tudi 2.6 m širok obzidan kup grušča na vrhu parcele. Ob dvojnem zidu na jv. strani, ki Ima ponekod podobo varvakana. poteka meja s sosednjim borovim gozdom. Ker Je tudi tam odbito iz tal štrleče kamenje, je prostornina tega varvakana pri naših Izračunih razpolovljena. Parcela meri 205 ma. Vsega kamenja v škarpah in zidovih je 67.9 m® ali okoli 207 ton. T!a vsota, deljena s površino cele parcele, pove, da so z 1 ma parcele odstranili 1010 kg kamenja. Če pa upoštevamo samo površino s prstjo, ga odpade na la m čiste obdelovalne površine 1972 kg. Ta številka ne preseneča, saj je v okoliškem gozdu In na vsem slemenu med Vrbnjem ln dolino Dubokc ncotrcbljeni kras zelo kamnit In v žepih je najti malo prsti oziroma ilovice. Da so dobili Iz skalnih razpok minimalno količino zemlje, potrebno za uspevanje vinske trte. so morali otreblt! debelo plast skale. Na plitvi prsti rodnost trte ni mogla biti velika. Nadomestili so Jo z veliko vinogradniško površino na prisojnih in osojnih pobočjih ln na višjem Južnem robu ravninskega Vclcga polja ln na delu pobočja na njegovi severni strani (Gams, 1987b). Blizu prve Izmerjene vinogradniške parcele (Dol I) je nekoliko širša (19-22 m) analizirana parccla (Dol II). Ker niso zmogli vsega otreb-ljcnega grušča vzidati v škarpe. so morali napraviti po sredi navzdol varvakan. Razmerje med kamnito ln obdelovalno površino Je slabše kot pri prejšnji parceli (62%, na prejšnji 38 %) Z 1 m* obdelane površine so morali otrebltl 1434 kg kamenja. Med dvema sosednjima parcelama je med zidovi do 2 m širok pas. s katerega so postrgali prst (gl. skico Dol-skl vinograd U). Druga oblika vinogradniških parcel so grude. Ponekod je na njih še najti stare trte. drugod oljke aH oboje, verjetno iz časa vmesnega vinograda. Vzorčni primeri so opisani v poglavjih o oljčnih nasadih na Vclem polju. Vlsu , Lošinju in Punatu. 3.4.2. Vinogradi nad Punatom na otoku Krku Posebna oblika vinogradniške parcele je prikazana za Punat. V. od mesta Punat na Krku se nad Košljunskim zalivom In njegovim nadaljevanjem proti s. dviguje dokaj strmo apncnlško pobočje, ki je bilo v preteklosti glede rabe tal dokaj Jasno deljeno na višinske pasove. N o v o s e 1 - Žic (1987, s.73) jih deli na: - nizek pol jedeljsk i obalni pas ob zalivu. - oljčni pas do 150 m n.v. Pod. 14: Vinograda pri naselju Dol (Velo polje, otok livar). Levo vinograd I in des no vinograd II. 1 -zid. škarpa tn kupi grušča: 2 • skala. Fig. 14: Vineyards of the Dol village on the Velo polje, the Isle of Hvar. Left vineyard I; right: vineyard, described in the text as vineyard II. - pas " naravne" vegetacije - drmun (pomeni v ljudski govorici gozdno parcelo, obdano z zidom), - vinogradniški pas do ok. 350 m n.v. Vinogradniški pas se pojavi kmalu na prehodu pobočja v plano-tasto površje, ki Ima više Ime Kras, kar nakazuje njegovo kamnltost. V višjih legah so nekaj vinogradov še po zadnji svetovni vojni obnovili. Analizirali smo dva primera obnovljenega vinograda v n.v. ok. 160 m. Obnova Je mlada, iz časa. ko so že propadli oljčni nasadi bliže mesta. Vendar so vinograde obnovili tu, pol do ene ure hoda više In ne v območju bližnjih opuščenih oljčnih nasadov. Po mnenju posestnikov Je više na pobočju manj trtnih bolezni. V času vinogradniškega booma na prehodu Iz preteklega v to stoletje so PuntarJI (prebivalca Punta) uvedli vinograde tudi na bližnji obali, na zahodni strani polotoka Prnlba, a so Jih kasneje opusi lil. Za njimi so ostali veliki suhi zidovi, škarpc In kupi kamenja. Analizirani vzorčni vinogradniški parceli sta ob glavni cesti Krk (Punat)-Baška v n.v. okoli 160 m . kjer se nižje strmo pobočje preve si v zložnejšl kraški plato. Na prehodu, pri naklonu med 6 ln 10 stopinj Je večji kompleks z ogradami obdanlh parcel, ki so Jih pred 1. 1986. ko smo Jih s skupino slušateljev geografije FF merili, nekaj ponovno otrcbill In zasadili trte. Skupna značilnost obeh vzorčnih parcel Je selektivno trebljenje kamenja In nepravilne oblike obdelane zemlje med preostalimi neotrebljenlml pasovi, kamor so na skale nametall odbito kamenje. Nekaj kamna pa Je vgrajenega v škarpe. Obdelovalna temnorjava do siva prsi Je debela povprečno za dobro ped. Zidovi počivajo na ncotrcbljenl podlagi. Ker so 1.1986 skopali za vodovod po bližnjem pobočju globok Jarek, Je nastal vkop v drobnozrnat neskladovit krcdnl siv apnenec, pokril s tanko nesklenjeno humusno rcndztno. navzdolne špranje pa so redke In v njih Je bik) mak) Ilovice. Mehanična analiza dveh vzorcev lz skalne špranje v vodovodnem Jarku ln z vinogradniške parcele Je pokazala razlike predvsem pri deležih mclja ln gline. V vinogradu Je bilo meljnatlh delcev za 5 % manj (31.8 %) ln glinastih za 11 % več (60.8%).Vinogradniška prst Je Imela za 4.7 % manj finega peska (6.5% - Gams. 1987d.s. 158). Razlike Je prlnes lo obdelovanje. Verjetno Imajo zato prsti v dnu obdelanih vrtač več glinastih delcev (Lovrenčak. 1976). Kamenja pa niso vgradili, kot Je na krasu navada, večinoma v zidove In škarpe, temveč odlagali na kompaktne skalne čoke ln na ncotrcbljene skalnate površine. Podoba obdelanega in skalnatega dela parcele št.l Je vidna z podobe 15. Zaključek, ki ga Je dalo merjenje ln vrtanje. Je naslednji : Obseg parcele 2800 ma (100 %) Obseg skalnatega sveta 347 m* (12.4 %) Obseg grušča(tudl v zidu) 1205 ma (43,0 %) Obseg obdelane površine 1248 ma (44,6 %) VINOGRADNIŠKA PARCELA - PONAT (O KRKI Pod. IS: Načrt vinograda nad Punatom (otok Krk) prikazuje podobo delno otreblJene ga zelo kamnitega krasa, kjer so ostale trde skale sredi trtja all so nanje odlottll grušč I - ograda parcele (suhi zid); 2 - škarpa; 3 - akumuliran grušč (delno pokriva skale• svetla barva); 4 - skala; 5 ■ krpe prsti za trtnl nasad t: 6 - grušč v prsti, 7 kupi grušča v prsti; 8 ■ stavba za orodje. Fig. IS: Map of the vineyard above the town of Punat (the island of Krk) shouts a picture of partially adapted stony karst for vines. I dry wall on the border of the vineyard, 2 ■ supporting wall; 3 . accumulated rubble (partially covering the rock■ white colour); 4 - rock; 5 • patches of soil with vines; 6 -rubble In the soil; 7 • heaps of rubble within the soil; 8 tool shelter. Deleža skalnate ln gruščnatc površine v primerih debelega grušča na skalni podlagi ponekod nI bilo mogoče zadovoljivo ugotovItl.Zato Je približen tudi Izračun, koliko kamenja so morali vinogradniki premestiti iz zemlje. Po naši oceni Je otrcbljcncga kamenja skupno okoli 3660 ton. Če to težo razdelimo na vso površino parcele, pride 1.3 tone na ma. Ker pa Je otrcbljenih le 44,6 % parcele, so Iz 1 m3 obdelanega sveta morali odstraniti kar 2.9 tone kamenja. Čeprav Je ta količina verjetno nekoliko manjša, le priča o obsegu vloženega dela. ki pa se zadnji čas ne obrestuje več. Velik del vinogradov na planoti Kras so zadnja leta delno ali povsem opustili. Vzrok Je tudi težava z vodo. pa tudi plitva prst. Na naši vzorčni parceli smo s svedrom ugotovili tudi debelino gruščnate zemlje in s skice izračunali obseg. Ocenili smo. da Je vse zemlje okoli 278 m3, kar da povprečno globino 23 cm. Dejansko Je nekaj večja, ker Je ponekod sveder zastal na večjem kosu grušča, ki ga Je drobnega v prsti mnogo ostalo ( Gams. 1987d). Toliko vloženega dela v obdelavo zemlje za vinograd ln oljčne nasade (o tem kasneje) Je v mestu Puntu zahtevalo hitro večanje prebivalstva. ki so v času turške vladavine pribežali na Krk (Primorska enciklopedija). 3.4.3. Vinogradi pri Visu Otok Vls ima podobno agrarno zgodovino kot kasneje opisano Velo polje na otoku Krku. Doživel Je Istočasno s Krkom grško ln rimsko kolonizacijo. Nad J.Z. obalo Vlškega zaliva Je pod hribom Banderica (116 m) vršaj ilovice, peska in grušča, med katerim Je nekaj kamnov z gladko površino. Ker Je pobočje ob grškem naselju lssa in ker omenjeni kamni Izvirajo domnevno Iz pobočnih kulturnih teras, bi mogla kvantitativna analiza tega vršaja osvetliti razvoj kmetijske rabe tal. J.v. od mesta In > od njegovega dela Kut se v pobočje vriva večino leta suha dolina. Zlasti na njenem v. pobočju so na višjem delu obsežni opuščeni vinogradi. Po svežih, čeprav delno razrušenih zidovih sodeč so Jih meščani uredili na prehodu v to stoletje v času vinogradniškega booma. Zaradi obilice grušča Je v pravokotnlških parcelah več var-vakanov. Z metrskim trakom Izmerjena dva večja zidova sta dala prostornino 127 ln 91 m3 kamenja (brez redukcijskega faktorja). Meščani zdaj vinograde obnavljajo predvsem v dolini z. od mesta, te s. od mesta oba-kraj zaliva pa bolj opuščajo. Tam sta bili Izmerjeni dve parceli, obe na z. strani griča Trjun (top. karta 1 : 100.000 Ima vpisano Terjum) pod ostanki trdnjave v n.v. ok. 70 m). Prva Izmerjena pravokotniška parcela Je v s. ekspoztciji. z naklonom 15 stopinj. Ostali merski podatki: Obseg parcele 809 m3 Skupna količina kamenja 331 m3 Skupna teža kamenja 894 ton Na 1 ma površine otreblll 1103 kg Parcela Je široka 28 m. Varvakana sredi niso zgradili. Zato so škarpe (tukaj Jih imenujejo škr(l)pi) široke ln visoke (povprečno 0.9 m). Čeprav sta krajna zidova široka 1,5 do 2 m. Je bilo potrebno preostalo kamenje zmetati v kup niže parcele, v katerem Je 67 m3 grušča. Ker pri mlajšem obnavljanju vinograda In zato potrebnem novem trcbljcnju niso hoteli dvigniti škarp preko ravni zgornje police, so grušč odlagali na k rajne zidove. Druga merjena parcela Je pod zgornjo ln na njej so kulturo trte opustili. 11 škarp Ima povprečno višino 0.6 m. Kljub temu Je pri podobni širini kot na prvi parcdl bilo potrebno iz preostalega grušča napraviti tri varvakane. katerih prostornina (82 m3) Je večja kot Je v škarpah ( 26.5 m3). Ostali podatki (pod. 16): Skupna površina parccle 510 ma Prostornina akumulacij grušča 109 m3 Skupna teža grušča 328 Ion Na 1 m a parcele odpade grušča 643 kg Pod. ¡6: Tip pravokotniike vinogradnlike parcel* (*. od mesta Visa). 1 ■ varvakan; 2 ■ ikarpa; 3 ■ dvojnl zld. Fig. 16: Type of rectangular vineyard parcel (north of the Vis town, the Island of Vis). 1 -'Varvakan'; 2 - supporting wall; 3 ■ double wall. varvakan - up to several meters wide row, made of rubble, enclosed by walls on both sides: usually it Is located on the slope and running downward. 3.5.SISTEMI PRILAGODITVE KRASA ZA DREVESNE KULTURE K drevesnim kulturam so Štete oljka, smokva, mandclj. nešplja ln druga sredozemska gojena drevesa. Tu se oziramo predvsem na oljke, manj na smokve, ker Je bilo oljčnih nasadov na dinarskem primorskem krasu dafcč največ. Skupno tem drevesom, ki so prilagojena na poletno sušo. je globoko koreninje, ki pa je sposobno, da se razraste tudi v žepe In skalne špranje, zapolnjene z Ilovico ali glino. Za nov nasad kamnov nI potrebno otrebltl do tako enakomerne globine, kot to zahteva vinograd. Drevesa so razmaknjena in med njimi lahko ostanejo neotrebljene kompaktne skale.Vendar zahtevajo toliko rodovitne zemlje, da je bilo potrebno ob saditvi mladega drevesa prst povečati z globokim odtranjevanjem skale ali nanašati prst Iz okolice. Tako nastale parcele so navadno manj pravilnih oblik In na pobočju so škarpe često v pol k rož nI obliki in razmeroma kratke, prilagojene terenu. Zdaj je za nekultlvlrane in tudi za vzdrževane oljčne nasade pogosto težko ugotovi, ali Je bil kras otrebljen za oljke ali pa za trto oziroma je vinograd samo prekinil dolgotrajno gojenje oljke Na opuščenih parcelah na dinarskem Primorju oz. Dalmaciji je pogosto najti ostanke tako oljke kot tudi trte. Tak dvom Je zlasti pri širokih pravokotnlšklh parcelah na zložnem pobočju (glej o spreminjanju v poglavju o Vdcm polju!) V Sloveniji so oljčni nasadi samo v Hišni Istri, ne pa na krasu. Zato smo morali za obliko antropogene spremcnjcnostl krasa poiskati primere na jadranskih otokih. Po statističnih podatkih je v Dalmaciji I. 1781 odpadlo na enega prebivalca 0.8 a. 1. 1953 pa le še 0,3 a orne površine (iz Geografija Hrvatske. 5. s. 133: Savczno savetovanje o kršku. 1969). Zc sama velikost parcel govori, da gre bolj za vrtnarstvo kot za poljedelstva 3.5.1. Primeri iz Prelož pri Lokvi ln v Rud I na h (Hvar) V naselju Prelože (blizu Lokev pri Divači) Je pri h. št. 25 z visokim zidom ograjena pravokotna parcela Vrt. v kateri je še zdaj nekaj sadja. Čeprav zdaj prevladuje travnik, gre. sodeč po imenu, za sadovnjak. Temu primerno je parcela ograjena z nad 13 m visoko duplico, ki se Je dobro ohranila. Izmerjena je predvsem ta dupllca: iz prostornine zidu dobljena teža je razdeljena s površino parcele. Na 1 m3 površine pride okoli štiri cente otrebljenega kamenja (Gams. 1987d). Podobna, z močno ogrado obdana parcela ob glavni cesti v naselju Starograjske Rudinc (zdaj so priključene mestu) v obsegu 311 ma. Ima v 87 m dolgih zidovih 106 m3 kamenja, če njegovo težo razdelimo na površino vse parcele, pridemo do številke 728 kg/ma. Ni pa Izključeno, da so v obcestni zid vgradili tudi kamenje, otrcbljcno na cesti. 3.5.2. Opuščeni oljčni nasadi v mestu Punat na Krku Mestno naselje Je na severnem koncu police, ki se vrlnja v pobočje hriba. Ker Jo večidel pokriva staro melišče s pobočja, je lahko nasta- la razmeroma debela rdečkasta zemlja. Polje na njej je bilo verjetno osnova nastanka naselja, ki Je. čeprav novoveškega postanka, preblvalstveno prehitel bližnji in starejši Krk. Severno od mesta Krka je eno najobsežnejših področij opuščenih oljčnih nasadov v jugoslovanskem primorju, vendar so zidovi že močno porušeni In krajevno odstranjeni. Zato smo se odločili za analizo parcel v Punatu. L. 1900 Je bilo v tem mestu 46 hiš in 2372 oseb. ki so živele od ribištva, živinoreje in oljk. Ttdaj Je bilo v k.o. 8.0% njiv. 0.4% travnikov. 3.8 % vrtov. 3.2 % vinogradov, 5,9 % gozdov in 77.4 % pašnikov In planin. Tu se je pasla drobnica. Imenovanega leta so po leksikonu občin za avstrijsko Prlmorje našteli v kraju: 3 konje. 173 govedi in 1635 ovac. Govedo so pasli predvsem po "klancih", to je po poteh med nekdaj oljčnimi parcelami proti planoti Kras. Tako pravijo domačini. Po drugI svetovni vojni je turizem hitro izrinil kmetijstvo in vaščanl so edine svoje njivske parcele na polici prodali vikendarjem, obdelovanje oljčnih parcel pa opustili. Skica 5374 ma velike, nekdaj oljčne parcele na pobočju z naklonom ok. 10 stopinj Je bila že objavljena hkrati z Izračunom grušča. Po nJem je v varvakanih 7/10 vsega grušča. 27 % ga je v zidovih In škar-pah in v drugačnih akumulacijah 2% V spodnjih dveh tretjinah, kjer se parcela razširi čez 45 m, se javlja vmesni zid. Na skico so vncšcne tudi številne skale, ki molijo Iz tal. Le 55 % vse površine parcele zavzema zemlja. Če z njeno površino (2972 m2) delimo vso težo grušča (4856 ton), odpade na lma nekoč obdelane zemlje 1634 kg (na 1 ma vse parcele 904 kg). To so popravljeni podatki, narejeni po preverjanju osnovnih poročil slušateljev, ki so sodelovali pri terenskem delu (gl. Gams. 1987c. s. 161). Zaradi tolikih kupov in zidov Izgleda vsa pokrajina kot velika grob-Ija. ki jo zdaj že precej skriva hosta. Tu je objavljena skica (pod.17) še ene oljčne parcele iz območja puntarske zemlje. Nahaja se streljaj više kot parcela z zgoraj navedenimi podatki. Pobočje Je v njej strmo (11.8 stopinje) in je ostalo bolj kamnito. Zaključek merjenja parcele in kamenja je naslednji: - Površina analizirane parcele 712 ma - Površina s prstjo 377 ma (52,9 %) - Gruščnata površina 226 ma (31.7 %) - Skalnata površina 109 ma (15.3 %) Grušča Je v izmerjenem delu parcele okoli 220 m3. Od tega odpade na enoredne zidove 16.9 %, na škarpe 42,9 %, na kupe (gomile) 31,3 in na varvakan 8.9 % Za izračun teže je upoštevan faktor 0.75 -0,85 . Skica zajema tudi tisti del parcele, ki smo mu mogli Izmeriti samo zunanji obseg, ne pa notranjo sestavo, ki Je zaradi pregostega trnovega grmičevja neprehoden (1115 ma). Če dobljeno težo grušča razdelimo na vso parcelo, pride na lma 965 kg, na površino z zemljo pa 1243 kg. Če bi ves grušč enakomerno razdelili po površini parcele, bi bil njegov pokrov debel 46 cm. To se le ponekod ujema z višino zemlje, ki smo jo po višini gladke površine kamnov, nastale podtalno, ugotavljali na terenu In vrisali v podolžnl na skici (pod.18) Omenjeni dve, nekdaj oljčni parceli, sta med bolj kamnitimi. Glede na kamnitost vsega predela pa je vtis. da teža olrebljcncga kamen ja med 300 ln 800 kg na 1 m3 površine zemlje nI dale« od povpreč ka.To ae pravi, da •« je po trebljenju površje zemlje samo na račun otrebljenega kamenja znižalo v povprečku za 11 do 30 cm. Med oljčnimi In trtnimi nasadi ponekod niso pusilll prostora niti za pešpot. Za njo so zgradili suhe zidove, ki so bili le do kolena visoki. Najboljši so bili dvoredni z vmesnim drobnim gruščem ali pa taki. zgrajeni Iz ploščatega grušča (pod.19) Redki so zidovi, ki so Jih uporabljali za hojo In vožnjo. Takega prikazuje pod. 20. ki je z planote v. od končne doline Duboke ob prevalu za Dol. Na planoti je razpadajoča škatlasta pokrajina. Dolomitna podlaga povzroča v depresijah obdobno vlažno zemljo. Z zidom na podobi so uravnali pot čez depresijo. 3.5.3. Vzorčne meritve na otoku LošinJ Največ meritev Je bik) pod hribom sv. Ivana nad Velim Lošinjem ( Gams. 1974. 261), kjer Je pred sedanjo hosto bila Izrazita škatlasta pokrajina. Od vrha navzdol se naklon večinoma povečuje, z nJim vred pa tudi količina kamenja v škarpah in zidovih. O tem govorijo spodnji podatki: Pod. 17: Načrt opuičene oljčne parcele pri Punatu (otok Krki: 1 - otrebljena površina s prstjo. 2 ■ skalne grbine, 3 ■ nizi nakopičenega grušča, 4 ■ grmovje. 5 - večji kupi grušča. 6 - merske točke. 7 ■ škarpa, 8 ■ škarpa, temelječa na živi skali. 9 - varvakan, 10 ■ varvakan z enorednim zidom kot nadzidkom. 11 - enorednl ztd, 12 - oljka. 13 • osnovna merska točka. 14 - pomožna merska točka, 15 - povprečna lokalna globina prsti. Fig. 17: Plan of the abandoned parcel with olive trees near Punat (the Krk island): 1 ■ cleared surface with soil; 2 - rock outcrops: 3 ■ rows of accumulated rubble; 4 ■ bushes; 5 - larger heaps of rubble: 6 - measuring points; 7 ■ scarp; 8 ■ scarp set on bedrock; 9 - 'varvakan': 10 ■ 'varvakan' with added single-row wall; 11 - single-row wall; 12 - olive tree; 13 ■ principal measuring point: 14 - additional measuring point; 15 • average local depth of soil. ^ «J C) ^ 10 IC P> » C S* Ç? ? » i i-ilJI/ V ¿ Ä Pod. 18: Podoltnt prof ti vinogradniške parcele Punat I s predvideno prvotno višino prsti (ugotovljeno na osnovi kamnov z gladko površino): I - grušč, škarpa. suhi zid, 2 ■ prst 3 • prvotna višina prsti. Fig. 18: The longitudinal profile of the 'Punat I' vineyard parcel with the supposed former height of soil (established on the basis of stones ujtih smooth, subcutaneously originated surfaces): I - rubble, scarp, dry wall: 2 • soil; 3 • former height of soil. Naklon v stopinjah Teža grušča v kg/ma parcele ok.3 491 5 573 9 437 20 703 20 1127 Z večanjem strmine se zožujejo police med škarpamt. Potrebno pa je dodati, da je tudi nad Velim poljem opazno, da intenzivnost treb-ljenja kamna narašča še z bližino naselja, kar se v našem primeru v glavnem povezuje z upadanjem strmine (Gams, 1974). L. 1987 je bila dodatno analizirana ograjena parcela nedaleč od zgornjega konca Vdega LoAinja in pod spodnjim robom pobočne hostc. V ogradi Je vgrajenega toliko kamenja, da pride na 1 m2 parcele 1466 kg. Prvotna raba zemlje ni Jasna. Najti je ostanke oljk In trte. odeja prsti pa Je pretrgana s skalami in plitva. Tudi nekatere oljčne parcele više na pobočju, ki Jih zajema zgornja tabela, so domnevno doživele vmesno fazo vinograda. Na to navaja dejstvo, da je sredi pobočja z. od glavne poti na hrib Sv. Ivana pri več parcelah spodnji zid znižan, kamenje pa nametano v varvakana obakraj poti. Tam sta nadpovprečno široka. Morebiti so z zniževanjem spodnjega zidu napravili vinograd bolj sončen (Pod.21). V borovem gozdu nad hotelom Aurora pri Malem Lošinju so ohranjeni škatlasti zidovi Iz časa pred ogozdtlvljo. Za occno, koliko Je v zidovih kamenja, smo izmerili na razdalji 35 m navzdol po pobočju širino polic in zidov. Povprečna višina zida Je ok. 15 m in širina "škatule" Pod. 19: Če med parcelami nI poti za dohod alt (In) dovoz, so za promet uredili suhe zidove, ki so dvorednl (z vmesno zapolnitvijo z gruščem) In nizki. Na prevalu ceste Jutno od mesta Cres. Oljčne nasade na višjem pobočju Je te prerasla hosta. Fig. 19: 1J there was no access path between parcels, dry walls were adapted Jor walking. These walls are low and built In double rows; the Interspace Is Jilted with rubble Isouth of the town oj Cres). Olive tree plantations on the upper slope have already been overgrotvn by thicket. 4.4 m. Čim širša Je parcela, tem večji Je zid. Na I ma zemlje med zidovi pride okoli 16 centov grušča. Oljčne nasade so uredili kasneje kot poti po pobočju navzgor, zakaj te prečkajo parcele pod poševnim kotom. Podoben primer Je nad Punatom, kjer so po teh poteh gonili živino na pašo. L. 1900 Je bila v k.o. V. Lošlnj raba tal naslednja: njiv 0.2 %, vrtov 30.4. vinogradov 10.9. pašnikov In planin 51.6 in gozdov 0,3 % vsega površja. K vrtovom so očitno šteti tudi oljčni nasadi. Od 1852 ljudi v 1. 1890 jc po drugI svetovni vojno Veli Lošlnj nazadoval na nekaj sto duš. Od 51 govedi v 1. 1900 jih Je ostalo le nekaj, enako kot od 430 ovac. Hosta oz. gozd zavzema domnevno okoli 9/10 površja. 3.54. Oljčna parcela na Vclem polju V.s.v. od kala Dračevlca (glej poglavje o Vclem poljull Je na pobočju kompleks opuščenih oljčnih parcel. S pomočjo sodelavcev arheolo gov smo Izmerili najbolj kamnito parcelo, ki Ima tudi najbolj ohranjene zidove. Ob njej Je razpadajoče zidovje zapuščene hiše. J. v. ograda je dupllca. na s. pa širok varvakan, po katerem je bil speljan kolovoz. Pri izračunu smo upoštevali polovico varvakana, ker je otrcbljena tudi sosednja parcela. Škarpe so s smerjo In širino prilagojene skalnati podlagi in strmini. Nekaj kamna so odložili v obzidane gomile, ki so navadno prislonjenc k ogradi, varvakanu aH škarpl. Na ogrado odpade četrtina vsega grušča, na škarpe 1/6. ostalo na varvakan in gomile. Na površino pod gruščem odpade okoli 22% vse parcele. Sodeč po teži vsega grušča so z 1 m3 zemlje otrebill nad 8 centov kamenja. Na 1 m2 vse parcele se ta količina zmanjša na sedem centov. Pod.20: Po takih zidovih se Je med mokrotno obdelovalno zemljo odvijal promet fmed Duboko in Dolom. Jutno od Slarlgrada). Flg.20: Such walls were used for transport during the period when cultivated soil was humid (between the Duboko valley and the Dol settlement, south of Starlgrad, the Hvar island). V bočnem zidu varvakana so v spodnjem delu večidel debelejši In pravilnejše oblikovani kamni, kar govori za dvoTaznl nastanek. Takih primerov Je na Velem polju najti še nekaj, vendar niso pravilo. Primeri delnega porušenja zida pokažejo, da Je v notranjosti zida. ki ga ne dosežejo padavine In sonce, kamenje povsod svetlejše in prvotnejše barve, podobno kot pri kamnih v tleh, obodno kamenje pa Je temnejše kot posledica zaraščanja z organizmi. Le v v. koncu naselja Vrboska se v vlno- gradnlškl parccll Jasno ločijo svetlejši vršni nastavki zidov. Nastali so pri ponovnem trcbljcnju parcele v petdesetih letih t. st. Pod JI: Prvotni ogradi I suha zidova ob cesti) sta postali varvakana. ko so ob njuni zunanji strani odložili grušč, dobljen prt odstranjevanju zidov alt novem trebljenju zemlje (pod vrhom Sv. Ivana nad V.LošinJem). Fig.21: Former enclosing walls (dry walls along the pathl were enlarged Into 'varvakans' when rubble, gained at undoing walls or new clearing of soil was deposited along their exterior sides (under the top of the Sv.lvan hill near Veli LošlnJ). 4.SISTEMI PRILAGAJANJA KRASA V LUČI AGRARNE ZGODOVINE NA PRIMERU VELEGA POLJA NA HVARU. 4.1.GEOLOŠKE IN GEOMORFOLOŠKE RAZMERE (POD.22) Velo polje predstavlja posebno geomorfološko enoto otoka Hvara, ki s površino 312 kma spada med večje v Dalmaciji (R o g I i 6, 1977). Glavnino otoka zavzema 68 km dolg gorski hrbet (do 626 m nv.). Proti s. in J. Ima strma pobočja brez večjih polic in podgorskih ravnic. Otok je do 6 km širok, le v zahodni polovici se širina enkratno poveča s pragom, ki Je dolg do 16 km In Ima površje v glavnem pod 100 m n.v. V tem pragu, s katerim otok štrli proti s_ sta dve geomorfološk! enoti. Prva Je nizek ravnik med kraji Starigrad, Jelša In Vrbosko. Tu ga ime- nujemo Vek) polje. Ob severnem robu se površje z Izrazitim bregom dvigne za 70-90 m v višji ravnik, ki ga tu Imenujemo Rudlne. Agrarnozgodo-vinsko Je Velo polje povezano s s. prlgorjcm omenjenega hvarskega hrbta, katerega pobočja so drugod manj razčlenjena, v zaledju Vclcga polja pa vlada slcmcnasto-dollnastl relief. To enoto Imenujemo Dolsko hribovje. Podrobnejše karakteristike leh treh enot so naslednje. GEOMORFOLOŠKA TIPIZACIJA STARIGHAJSKEGA POLJA (HVAR) 0 I00on. TYPES OF LANDSCAPE IN THE PLAIN OF STARI GRAD (HVAR) ' 3 min 4 V>rr tF -O* m NWI» Pod. 22 • Velo poije na Hvaru (n okolica. Morfološke enote: 1 - Dolsko hribovje; 2 ■ ravnik Velega polja; 3 - terasa Rudln; 4 • rob ravnika Velega polja; 5 - robni vrh- 'hum"; 6 - suha dolina; 7 -nekdanji tok Dolskega potoka (ex Velo polje; 8 - os najnižjega površja na Velem polju. Fig. 22 • The Velo Polje karst plain (the Hvar island) and its susurroundlngs. Morphological units; 1 the Hills of Dol; 2 - the karst plain of Velo polje; 3 -higher terrace called Rudlne; 4 border of the karst plain of Velo polje; 5 -marginal peak • 'hum'; 6 dry valley; 7 • former flow of the Dol brook crossing the Velo polje; 8 • axis of the lowest surface on the Velo polje. 1. V Dolskem hribovju, ki se vrlnja ob glavni hvarskl hrbet med krajem Seka in prevalom Vrata, ima najobsežnejše sleme smer z.-v_ Od hrbta ga deli podolje. V nasprotju z ostalim otokom, kjer prevladujejo kredni apnenci, »o v tem hribovju v prevladi krednl dolomiti. Zato Je relief fluviokraškl. s suhimi dolinami, ki so usmerjene proti središčnemu naselju Dolu ter proti Vrbanju. Zahodni konec hribovja predstavlja dolina Duboka. ki se začenja nedaleč od mesta Starlgrada. 2. Velo polje je nizek kraški ravnik, ki se počasi dviguje v smeri Dolskega hribovja. Ravnik je do 8 km dolg In do 2 km širok. Je del znižanega površja, ki prehaja na z..pri Starigradu, v dno Starograjske-ga zaliva, na v. pa v Vrbanski in Jclsanskl zaliv. V zaledju tega so na s. strani hvarškega hrbta delno manj prepustni lapornati skladi In dolo- miti. kjer je povirje Jelšanskega potoka. V njegovi dolini z naplavnlm dnom je nekraškl relief, ki Izstopa od ostalega Vclcga polja. Najnižja os Velega polja je pomaknjena pod K ud Inc. Vzdolž osi se površje Vclcga polja zlagoma dviguje do n.v. okoli 21 m. Med Vrboskim ln Jclso se površje hitreje spusti proti v. obali. Geološka karta navaja na Velem polju, ki predstavlja geološko antlklinalo. pretežno dolomite (glej tudi karto 1 pri B o g n a r. 1990, s. 51). Tako hrvaški geologi označujejo dolomitIzirane apnence, v katerih je delež CaCO3 nad 50%. V naših laboratorijsko analiziranih 14. vzorcih kamnine je bilo razmerje med Ca ln Mg 0.85 do 1.0, le pri enem 0.57 ( M I h e v c , 1989). Naše preizkušanje s solno kislino kaže, da polje gradijo večidel sivi rudistni apnenci ln da so dolomiti z neenako stopnjo sekundarne dolomltlzacije v obliki vložkov. Zaradi pretežno vodoprepustne podlage prevladuje kras, a brez vrtač. Med Starlgradom. Dolskim ln Vrbnjem pokrivajo višji rob Velega polja pod Dolskim hribovjem več metrov debeli peski v obliki dveh širokih podgorskih vršajev. Po Pomorski enciklopediji so ti puhlici podobni peski plcistoccnske starosti. To bi mogli zagovarjati z lego pod sklenjenim pobočjem, ki je zaustavljalo vzhodnlk pri prenašanju peska v ledeni dobi. Po Bognarju (1990) gre za denudacijski pobočni material. Ime Velo polje ni ustaljeno. Tako ga imenuje Pomorska enciklopedija In redko tudi knjtga Hvar u prirodnlm znanostlma (1977). Često se javlja ime Starigrajsko polje, po mestu in največjem naselju. Tu uporabljamo ime Velo polje, ker s sklenjenim poljem močno izstopa od ostalega reliefa In rabe tal na otoku Hvaru. Predstavlja daleč največ nizkega ravnega sveta s prevlado naklonov 2-5 stopinj (B o g n a r, 1990, karta 3). in je najbolj sklenjeno pokrit z razmeroma debelo zemljo. To mu je krojilo agrarno zgodovino. 3 Tudi višji ravnik severno od Starograjskega zaliva ln Velega polja nima skupnega imena. B o g n a r (1990) ga Imenuje Rudine-Kabal. Slednje je Ime kote 129 m, ki Je del poraščenega ravnika s. od Star Igraj-skega zaliva. Ime Rudlne je po dveh zaselkih. Vrbanske Rudinc (opuščene) in Rudlne, ki zdaj spadajo k Starigradu. Ravnik v prevladujoči n.v. 75-95 m je najbolj razčlenjen z majhnimi zalivi na s. strani. Pokrov prsti je znatno tanjši kot na Velem polju. Zaradi apnencev je površje kraško, a domala brez vrtač. 4.2. GEOEKOLOŠKE RAZMERE Kako močno klimatsko mejo predstavlja glavni hvarski hrbet za severno in Južno stran otoka, ni jasno, ker je bila vremenska postaja v Starigradu le padavinska, v obalnem mestu Hvar na Južni strani pa popolnejša. Mesto Hvar je z 2700 urami s soncem med najbolj sončnimi v Dalmaciji. Velo polje ima v letnem povprečku verjetno malo večjo oblačnost kot Hvar (4.5/10). ker se v hladni polovici leta ob pogostem s.v. in v. vetru ob pobočju zbirajo oblaki ln povečujejo število dni z meglo ( v Hvaru 120 dni na leto). V ve^clacijskl dobi pa jc relativno sončno sevanje najbrž podobno (nekaj nad 70% -Klimatski atlas Jugoslavije). Največje razlike so v hladni pokwjci leta. kadar piha s kopnega preko 32 km širokega morskega preliva ctklonalna burja, prinašajoč dež. oblačnost in nizke temperature. Te padajo nižje kot v Hvaru(tu do -7,2° Pomorska».). —j— 10 —r~ 12 Pod.23: Kllmogram za Velo polje 1931-1960. Fig.23: CUmogram of the Velo Polje 1931-1960. Temperaturno-vlažnost ne razmere ponazarja kllmogram (Pod.23). Temperature veljajo za mesto Hvar, padavine za Stari Grad . potencialna cvapotransplraclja pa je Izračunana po Thornthvvaitovcm indeksu. Izstopata dve Izraziti dobi. Med marcem lm septembrom je skupno le 377 mm padavin, kar Je 33% vse letne vsote (1009 mm v razdobju 1931-60).V treh poletnih mesecih pade le 99 mm (10% letne količine). Dobra polovica letnih padavin odpade na štiri mesece: oktober-januar. Gre torej za Izrazito suho poletje in za prebitek padavin v hladni polovici leta. ko so temperature navidezno tako visoke, da bi pričakovali neprekinjeno rast vegetacije. Čeprav imata januar (8.6 stop.) In februar temperature čez 8°. na negnojenlh zemljiščih trava obdobno preneha rasti. Neprekinjeno pa rastejo žita. Večini drevesnih kultur zastane rast. zlasti , tistih, ki potrebujejo temperature nad 15°. Še večjo prekinitev rasti prinaša suša med marcem In septembrom, ki Jo povečuje vodoprepustna podlaga. Onemogoča, da bi se zaloga talne vlage Iz zime podaljšala v pomlad. Vlažnostni deficit, ki med marcem in septembrom znaša nad 200 mm, dovoljuje rast le na sušo prilagojenim drevesom. Najbolj Je suh julij, ki ima v Hvaru 17 mm padavin in temperaturo 25.1°. Drevesne kulture morajo tudi prenašati padce temperatur, ki so na severni strani Hvara gotovo nižji In pogostejši kot v Hvaru. Mandarine uspevajo samo v delih Dolskega hribovja (v dolini Duboki ln pri Dolu), zavarovanih pred vzhod-nikom. Drugih večjih nasadov cltrusov nI. Kmetijstvo torej zaradi suše ne more dobro izkoriščati visokih poletnih temperatur. V letnem poteku so dnevne temperature nad 10,0° od 11. marca do 11. decembra, nad 15° 142 dni (L aprll-začetek novembra). nad 25° 100-120 ln nad 30° 30-50 dni (po postaji Hvar). Najvišje temperature, žal, sovpadajo z najnižjimi padavinami In z najnižjo zračno vlago, ki znaša v poletnih mcsccih 60 %. Padavine v hladni polovici leta skupno z manj prepustno (dolo-mitlzlrano) podlago omogočajo nekatere redke površinske tokove ln mokrot-na zemljišča. V koritu z. od Vrboskc se le zelo redko kdaj pojavi voda. čeprav Je po obliki soditi na nekdaj trajnejši, nad 1 km dolg vodni tok. Površinske oblike nakazujejo obdobni tok površinske ali talne vode iz že omenjenega območja peskov in to proti s. Poleg potoka pri Jelši Je zdaj na Velem polju domala trajna voda samo na enem mestu, v kalu Drače-vlca. To Je z vodo zalito plitvo brezno v dolomitih. Večino leta pokriva stoječa voda okoliško depresijo. Domačini pa pomnijo nekatere velike poplave. ko Je jezero seglo daleč naokoli, zlasti proti z., do Moč. V Dračevlci v breznu nI vode le ob največji suši. Bila je trajen vir vode za kmetljce. Velo polje Je dovolj razsežno kopno, da se med majem in septembrom zemlja precej bolj segreje kot okoliško morje. Dviganje segretega zraka pritegne hladnejši in vlažnejši rnornlk, ki zmanjšuje poletno vročino. Verjetno Je to glavni razlog, da so v času pred škropljenjem s kemičnimi sredstvi (škropivo z modro gallco so začeli uporabljati šele v 20 letih t. st.) trto gojili le v višjih legah na obodu Vclega polja in manj na nJem. 4.3. O AGRARNI ZGODOVINI VELEGA POLJA Velo polje stopi v zgodovino z grško kolonizacijo in grško kolonijo Pharos (385-235 pred n.št.J. Grki so se, očitno za njive na Velcm polju, borili s staroscici Iliri. Na vzpetinah s. in j. od Vclcga polja je več ostankov Ilirskih gradišč. Grki naj bi uvedli tudi vinogradništvo (P o I I t e o. 1977, Carter, 1990). Poljedelstvo so za Grki prevzeli Rimljani (219-59 pred n.št.), ki so si zgradili na polju vile. Pisca teh vrstic so arheologi pritegnili k delu, da bi z analizo zidov prispeval k razrešitvi vprašanja o starosti zidov. Teza je namreč bila. da obzidane parcele, ki so se ohranile med zidovi, odražajo s svojimi merami standarno grško poljsko parcelacijo (na strlgc, stadije In plet-rone -Kirlgln - Slapšak, 1985). Posredni odgovor lahko sloni na naslednjem opažanju: - Iz tal moleči kamni Imajo gladko, subkutano površino. Površje zemlje je torej antropogeno znižano. Na teh kamnih nI dežnih žleblčev. kar govori za to, da je nastopila erozija prsti predvsem po antični dobi (glej poglavje o starosti prvih deforestaclj!). Skalnatega površja Je malo. Nekaj več Je takega med Vrbnjem In Vrbosko ter na pregibu ravnika, ki Je ob stari cesti Iz Starlgrada za Vrbosko, med transformatorjem In načrtovano letališko stezo: - na vrhu zidov ni znakov korozijskega preoblikovanja na grušču. kar govori za njihovo mladost. Tudi nI bilo mogoče ugotoviti splošne večfaznostl v njihovem nastajanju. Za njihov post rimski nastanek govorijo tudi grške In rimske najdbe, vzidane v suhe zidove: - pojav, da potekajo premočrtni zidovi od v. še na nižje pobočje Huma. kjer Je zdaj kamnito, obdelave nesposobno zemljišče, si lahko tolmačimo z mlajšo spranostjo prsti kot so tamkajšnji zidovi. Z navedenim nI zanikana možnost, da so se antične meje parcel v poteku zidov lokalno ohranile do danes. Ni znan agrarni razvoj po antiki do 13. stoletja. Od tedaj naprej so znani predvsem podatki o izvozu z otoka Hvara. V 17. stol. Je Izvažal volno. ovce. sir In nasoljene ribe (Carter. 1990). G Novak (1924. s. 80) pravi v poglavju o gospodarstvu pod beneško vladavino (po 1420), da so prebivalci Hvara, Visa In Brača živeli prvenstveno od vina. Hvarskl statut lz 1. 1331 prepoveduje uvoz tujega vina. Omenja še pridelovanje žita In da Je hvarskl statut prepovedoval Izvoz žita, kadar Je moke doma primanjkovalo. To se pravi, da Je ob dobri letini otok žito le izvažal. Omenjajo tudi Izvoz oljk In smokev. V rani beneški dobi Je bila. tako kot na drugih otokih (glej o otoku Loštnjl). važnejša živinoreja, proti koncu dobe pa vinarstvo. Po Kasandrtču, 1978) Je med 15. In 18. stoletjem bilo obdelanih ok.1956 ha zemlje, kar Je 39 % današnje obdelane zemlje in 42% sedanjega obsega orne zemlje. Mišljeno Je stanje lz sedemdesetih let oziroma po takratnem (zastarelem) katastru. Večina zemlje Je, tako Je sklepati Iz teh podatkov, bila pašnik, saj se večkrat omenjata kot Izvozno blago volna in sir. Vsi podatki o kmetijstvu Iz preteklih stoletij obsegajo ves otok Hvar. ki pa Ima. kot Je navedeno pri pregledu ekoloških pogojev, dokaj različne pogoje za kmetijske panoge. V času avtarkičnega gospodarstva so ljudje, Se posebej na otokih, morali večino hrane pridelati sami. kar Je pomenilo tudi gojenje žitaric. Na otoku Hvaru pa Je daleč največ kvalilcl-nc ravne orne zemlje na Velem polju, ki mu Je v okviru fevdalnega gospodarstva bila dodeljena naloga oskrbe otoka z žitom . Po Duboko-vič - Nadallnl (1961-62. s. 92) se na ravnici pri Starlgradu v dokumentu iz I. 1331 omenja "Campus S.Stephani". ki Je patron hvarske cerkve, lastnice polja na Velem polju. Spomin na prevladujoče pašništvo in poljedelstvo na Velem polju se Je med domačini Se ohranil v obliki pripovedke (zabeleženo v Dolu). Tudi na Hvaru Je pod Benečani prevladoval kolonat In zato zemlja Se nI bila tako na drobno razparcelirana kol v tem stoletju. Maksimalna posest na kmetovalca Je bila sicer 1,3 ha. toda to se Je lahko pomnožilo s Številom družinskih članov (Carter. 1990). Ker so tudi žitarice pretežno iz družine trav. se pravi, da Je Velo polje izkoriščalo predvsem dobre, humidne klimatske razmere v hladni polovici leta. V beneški vladavini, ki je trajala do konca 18. st. in ki Je bila sama sredozemska država. nI bilo tolikega povpraševanja po sredozemskih kulturah, po Južnem sadju, za katero ima Hvar dobre klimatske pogoje zlasti v topli polovici leta. Oblike parcel, ki jih obdajajo zidovi, prikazuje posebna skica Velega polja. Na njej so ločene pravokotne do kvadrataste njivske parcele, ki se Javljajo v nekoliko razširjenih delih dolin, predrto se odprejo na robu Dolskega hribovja v nlžavje Velega polja (pod.29). Trije zaselki Dola so nastali ob njih v takem položaju. Vrbanj Je nameščen na vhodu v suho dolino, ki se vrinja v hribovje. Se širše Je dno sulic doline v Žvir-čah. Vrboska Je na začetku že omenjenega suhega korita, ki se nadaljuje proti z. V sedanjosti zelo redko kdaj priteče po teh suhih dolinah potok. Do pesti debeli prodnikl.ki so v zemlji, pa pričajo o nekdaj trajnejši površinski ali talni vodi. ki Je bila poleg rodovitne zemlje na prodno peščeni naplavini motiv za namestitev naselij. V fevdalni dobi so napredek pluga In tehnike občega obdelovanja zemlje Izzvale dodatno trebljenje kamnov. Parcele so bile takrat znatno večje od današnjih, na njihovih mejah pa so zrasle nove ali se povečale stare ograde. Intenzlflkacijo kmetijstva in s tem delitve parcel Je pospe šilo priseljevanje z Balkanskega polotoka pod turško vladavino po 16.st. Rast prebivalstva na otoku med 1.1673 in 1740 pa se nI bistveno povečala (s 6115 na 7517 - Carter 1990). Sistem culture miste se Je Iz srednjega veka nadaljeval do tega stoletja in ga Je mestoma zaslediti še danes. Kolikšen obseg Je zavzemal 1. 1835 po uvedbi katastra. Je vidno iz spodnje tabele za pet katastrskih občin, ki segajo na Velo polje. Tabela Je narejena na osnovi prepisa Iz sumarnlka za katastrske občine za leto 1842 v deželnem Historijskem arhivu in mapnem arhivu v Splitu. Izdelava enotnega pregleda Je otežena, ker so pri upoštevanih k.o. ponekod razlike v imenovanju kategorij rabe tal. Katastrska mapa Izvira lz ok. 1835. lab.5 - Haba taI 1. 1S3S po k o. v lab.5 - Land use In ¡835 In the cadastral communes, (n % Starlgrad Dol Vrbanj Vrboska Jelša Obdelovalno zemljišče 2,8 2.5 32 02 0.3 - s trto 0.9 0.1 - z oljkami 1.6 2.1 1.4 0.1 0.1 - s trto ln oljkami 04 04 Zorana zemlja s trto In sad.drcvjcm 02 0.9 - s trto ln sadjem 0.3 0.8 Vinograd 19.2 24.1 17.2 10,8 18.8 - z oljčnim nasadom 14 - s trto 02 02 05 - z oljkami 5.4 6fi 11.9 1.1 - z oljkami ln sadjem - s sadjem 14 25 1.6 2.1 - s sadjem In oljkami 0.5 12,9 2.3 7,6 0.3 Neobdelano 6.2 9.9 5.5 6.0 5.4 - z oljkami 3 2 45 10.0 13,8 1.7 - s sadjem 0.4 02 0.8 1.0 0.6 - z oljkami in sadjem 02 0.6 2.4 5.2 0.4 - s trtami 0.7 04 - s trtami In sadjem 0.5 04 Vrt 0.7 04 - s travo 0.3 0.7 1.0 0.3 - s travo, oljkami in sadjem 0.1 04 Pašnik 5.5 13.0 10.2 8.3 5.4 - z oljkami 0.6 1.1 14 0.1 - z oljkami in sadjem 0.1 0.3 - s sadjem 0,1 0.3 Komunalni pašnik 1.7 10.4 32 22.9 15 Gozd 184 10.8 28.0 7.6 39.1 Komunalni gozd 27,1 20.1 Stavbno zemljišče 02 02 02 0.2 02 Hudourniki ln potoki 0.1 0.4 0.1 Največ površja zavzemajo: gozd. v občinah Starlgrad In Jelša komunalni gozd. vinograd (največ v Dolu. Starlgradu ln Vrbnju), pašnik (največ v Dolu ln Vrbnju). komunalni pašnik (največ v Vrboski ln Dolu). Travnikov v pravem mislu ni ln travnate površine so vključene verjetno v vrt. Variant mešanih kultur Je nekaj več kot prikazuje tabela.ker so najmanjše izpuščene ali sorodne združene v večjo kategorijo. Vseh kategorij v katastru iz I. 1835 je bik) 30. Na golo zemljišče in melišča odpade nekaj več (0.8 %) površine samo v Jelši. Ker je kataster pisan v dalmatlnsko-beneškem dialektu. Je slo- venjenje nekaterih kategorij sporno. Kataster pozna skupino "vegro". ki pomenl(po Dizionarlo del dlaletto Veneziano dl Giuseppe Boerlo.Venezia 1867) neobdelano zemljo. Ob tem pozna Isti kataster še kategoriji neobdelano (incolto) In neproizvodno (non prodottivo). Obe ti kategoriji pa zavzemata precej manj zemljišč kot "vegro*. Domnevamo, da pomeni "vegro" (neobdelano) s podskupinami vred zorano zemljo, ki trenutno nI rabljena. Nepojasnjena je razlika med oznakami "aratorl" ln "aratlvl*. Obe besedi Tab. 6 - Razvoj zemljiških kategorij 1844-1984 (1985) v ha Tab. 6 - Changes ln land use categorles. 1844-1984 (1985) In hectarea Skupna Obd. Vrt. Vino- Pašnik Gozd Nero-površ. orna* sad. grad dovitno (neobdelano s kulturami) Starlgrad 1844 ha 3878 189 452 1047 299 299 1768 % 100 4.9 11.7 27.0 7.7 45,6 3,1 1900 % 100 5.3 13.8 25.4 325 21,2 1984 % 100 10.4 5.3 5.4 27.1 47,6 4.2 Dol 1844 ha 505 29 81 201 126 55 14 % 100 5.7 16.0 39,8 24.9 10.9 2,8 1900 % 100 6.3 10.3 475 20.6 15.2 1985 % 100 11.7 14.7 65 20.2 42,6 4.3 Vrbanj 1844 ha 888 61 174 258 134 249 17 % 100 6.8 195 19.0 15,0 18.0 15 1900 % 100 9 2 1.7 41.2 32,2 12,7 1985 % 100 13.1 4.1 9.5 17,6 51,0 4.7 Vrboska 1844 ha 751 2 206 241 235 57 13 % 02 27.4 32,0 31,2 7.6 1.7 1900 % 100 2,9 24 53.1 28.6 11.4 1984 % 100 11.5 5.4 7.4 24.8 47.6 3.3 Jelša 1844 ha 2644 16 233 601 188 1567 24 % 100 0,6 8.8 22,7 7,1 59,3 0.9 1900 % 100 1.0 1.3 27,9 18.2 51.7 1985 % 100 52 2.1 2.9 14.7 72.3 2.8 Viri: Za 1844: llistorijskl arhiv I arhiv mapa.Spilt Za 1900: OrtsrepertorlJ (Leksikon občin Avstrijsko Ilirskega Prlmorja). Dunaj 1906 Za 1984/85: Geodetski urad občinske skupščine Hvar. Arhiv v Hvaru. izhajali iz oranja in obe skupini sc povezujeta v culturl misli s trto. oljkami in sadnim drevjem. Ker gre v veliki meri za zemljišče, poraslo z drevesnimi kulturami, "arallvi" mogoče pomeni ne s plugom, temveč drugače obdelano zemljišče ali zemljišče, ki trenutno ni orano . Med "aratlvl" so navedene predvsem kombinacije s trto. V naši tabeli je prva beseda prevedena v "obdelano zemljišče", čeprav Ima ta beseda širši pomen. Nejasno je razločevanje med sadjem (frutla) in sadnim drevjem ( alberi frullferi). Koliko sprememb je doživela kmetijska raba tal po izdelavi katastra 1835, priča spodnja tabela. Kataster za 1835 navaja 30 skupin ln podskupin zemljiških kategorij glede na obliko rabe tal. Nadaljnji kataster pozna le še okoli deset skupin. Za leto 1900 ni Jasno, v katere kategorije so vključili različne oblike culture miste. Zato so zlasti razlike med leti 1844 in 1900 vprašljive. Za leto 1835 sem v naši tabeli med vinograde vključil vse podskupine v povezavi z vinogradi v sistemu culture mlste. Vprašljivi so tudi podatki za leto 1985(1984). Tedanji kataster Je zastarel (gl. tudi Carter. 1990). Grmičevje, hosta in gozd so že do tega leta bolj prerasli zlasti pašnike, na pobočjih vinograde ln vrtove. Ncupoštcvajc navedene netočnosti dobimo naslednji razvoj rabe tal. ki nudi okvir za kasnejše razpravljanje o trcbljcnju krasa. Iz tabele Je razpoznati Starlgrad kot tržno (mestno) k.o„ ki je imela 1835 razmeroma mnogo površine pod vinogradi In pod gozdom (večina ozemlja Je v Dolskem hribovju) ln malo pašnika. V tem stoletju Je gozd prevzel deleže pašnika In vinograda. Podobno sestavo In razvoj Je doživela k.o. Jelša, ki ima zemljo prav tako večinoma v hribovju. Dol. ki obsega mnogo Dolskega hribovja, Je zmanjšal delež vinogradov z 39,8% (!) 1835 na 6.5% 1985 in obenem povečal dek'ž gozda, ki je izpodrinil pašnik bolj kot kaže statistika . Ves čas je bilo mak) obdelovalne (orne) zemlje in precej sadnih vrtov. Podoben razvoj Je imela tudi k.o. Vrbanj. katerega ozemlje v podobni meri sega v Dolsko hribovje. V Vrboski so 1835 izrazito prevladovali vinogradi in sadni vrtovi, gozda pa Je bilo najmanj V tej občini Je namreč delež ozemlja na ravniškem Velem polju največji. Orna (obdelovalna) površina se Je v razdobju 1835-1985 povečala z 0.2 na 11.5 %. Delež gozda Je do tega stoletja nazadoval, odtlej pa se hitro širi In kataster beleži za 1985 že skoraj 3/4 površine pod gozdom. Največje razlike Je doživel delež vinogradniške zemlje. Od 1835 do 1900 se je povečal z 32 na 53 %. do 1985 pa upadel na 3 % Del k. o. Vrboskc odpade sicer na Rudinc.kjcr Je zdaj skoraj sama hosta. Kljub temu Je ta k.o. najbolj reprezentativna za Vek) polje, ker Je na nJem največji del občine. Na rabo tal Je vplivalo tudi gibanje števila prebivalstva. To prikazuje tab. št .7. Med podeželjem so upoštevana naselja Dol,Vrbanj in Vrbosko. Pri štetjih so se obdobno v Starlgrad vključevali deli naselja ali naselja Rudlnc oz. del naselja Dulčlča-Rudlne, Soljana Rudlne, Seca. Mak) Selo, Borovi. Stani, Maslinovlk, Račnlk Stan. Njiva. V okviru Dola so bila naselja Gospa. Sveta Barbara, Sveta Ana. Sveti Mlhovll (do 1948) in Bo-rovtk (do 1890). Tab. 7 - Rast prebivalstva na Vc-fcrm polju, 1857 -1981 Tab. 7 - Population growth on the Veto polje, 1857-1981 Leto P o d e ž e 1 J e Stari grad Štev. Letna Indeks Število Indeks stopnja 1857 2070 100 2843 100 1969 2332 +1.0 113 3217 113 1980 2646 ♦U 128 3363 118 1890 3171 >2.0 153 3386 119 1900 3452 ♦0,9 157 3120 110 1910 3053 -0.9 148 2469 87 1921 3076 -0.1 149 2468 78 1931 2686 -1.3 130 1460 68 1948 2460 -0.5 119 1946 68 1953 2286 -1.4 110 1431 50 1961 1790 -0.5 106 1460 53 1971 1838 -3.4 89 1607 57 1981 1376 -2.5 60 1676 59 Viri: Krajevni repertorljl (popisi prebivalstva); Korenčlč.M..Našelja i stanovnlštvo SR Hrvatske 1857-1971. Zagreb 1979. Na podeželju in v mestu Starigradu je prebivalstvo med 1857 ln koncem stoletja naraščalo, nato pa upadalo. Mesto je med obema svetovnima vojnama celo hitreje Izgubljalo prebivalstvo kot podeželje. Po vojni se prebivalstvo krči, na podeželju letno najhitreje v šestdesetih letih, ko prične mesto zaradi turizma že naraščati. Potlej se vasi še dalje praznijo, mesto pa hitreje raste (Pod. 24) Nakazani pogoji so bili okvir, v katerem se je odvijalo prilagajanje krasa na Vclcm polju za kmetijsko rabo v novem veku. Pomembna preokretnlca je nastopila šele s prehodom iz beneške v avstrijsko oz. kasneje avstroogrsko državo. Šele v drugi, kontinentalni državi so se v preteklem stoletju bistveno izboljšale možnosti za prodajo vina ln južnega sadja, ko je tudi parna plovba pocenila promet. Hvar je lahko z drugimi dalmatinskimi otoki vred razvil svoje komparativne prednosti, ki jih nudi sredozemska klima. Naši kraji so uvajali nove vinograde. Ker pa še ni bilo kemičnih sredstev za preprečevanje trtnih škodljivcev, so nove vinograde urejali predvsem na višjih pobočjih ln na višjem obrobju srednjega dela Velega polja. Povečanje pridelkov Je zahteval tudi porast prebivalstva. To dobo Ilustrira kataster iz I. 1835. v katerem pa je Velo polje uokvirjeno v ozemlje več k.o.. Te segajo tudi v obrobje. Pobočnl vinogradi pa zahtevajo trebljenjc največjih količin kamenja In zidanje škarp. Sredi preteklega stoletja zavzemajo gozdovi le 10-20% vse površine naših k.o. V dolskem hribovju In na Rudinah prevladujejo pašniki za ovce In koze. Govedi niso Imeli ne tedaj In je nimajo zdaj. Kataster iz 1844 navaja, da Ima Dol 2,36 In Vrbanj 0.89 orala hudourniških grap. Dolski potoki so se na prehodu na Velo polje združili. Nadaljnje korito Dolskega potoka 3400 1 3000 2600 2200" 1700-1 1600 - 15001 1400 1300- 1200 1100 1000" 600 400-1-1-1-1-1-1-1-1-1 i i 1 1 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 Pod. 24: Razvoj prebivalstva v naseljih, ki zajemajo Velo polje na otoku Hvaru i 857 • i 1 Fig. 24: Population development in the settlements of the Velo Polje on the Hvar (stand. 1857-1981. 1800 -1400 ' STARI GRAD JELŠA VRBANJ VRBOSKA poteka proti s.z. In ga nakazuje kolovoz. Medvojna topografska karta 1 : 50.000 Ima po njem v začetnem delu še vrisan znak za obdobni vodni tok. Po Vclcm polju je tok usmerjen proti transformatorju pod hribom Skunjevac. nakar se usmeri proti Starlgradu. Nekaj sto metrov pred mestnim parkom so za odvajanje visoke talne In obdobno poplavne vode poglobili jarek Potoka, po katerem Se obdobno teče voda. Toda domačini ne pomnijo več, kdaj bi Dolskl Potok dosegel s površinskim tokom mesto. Vedo pa, da se je to v preteklosti dogajalo. Ob pomoči arheologov smo ugotavljali sestavo tal v mestnem parku. To je 150 m dolga in do 45 m široka ravnica, ki je v podaljšku že prej Imenovanega skopanega Potoka. Med njo In zazidanim mestnim prostorom Je nekaj metrov širok Jarek, v katerega se Izliva voda Iz kraških Izvirov - "slatin* (ljudsko) In teče v morje. Mestna karta Iz 1.1836. ki se nahaja v pokrajinskem arhivu v Splitu, priča, da so obalo obakraj Jarkov pozidali kasneje. Na skici (pod.25) sega morski zaliv proti J. do pod cerkve, kjer Je danes trg. Luka Je tudi v. od tod, kjer Je zdaj trg. Mesto se Je razširilo tudi s tem. da so nasull obalo ln na nasuti no postavilo današnje obalne hiše. Domnevamo, da so potrebno kamenje dobili Iz suhih zidov J. od mesta, kjer Je precej opuščenega polja, zidov pa mak). Podatke o prvotni obali smo dobili od domačinov in tako Je nastala skica z obsegom Stari-grada, predno se Je razširil na naplavino oz. nasutino. Pod. 25 - Razširitev stavb mesta Startgrad (otok Hvarl na na plovni vršaj zdaj pre- sahlega Dolskega potoka ln na nasuto obalo. Fig. 25 - The spreading of the buildings In the Starlgrad town (the Island of Hvar) on the alluvial fan (delta) generated by the former brook (of Dol) and on the artificially aggraded coast. O podobni razširitvi mesta poroča Faber (1985). Po nJem Je morski zaliv ob pomolu kopnega pod mestom Krk v razmeroma kratkem času zajela rečna akumulacija, v kateri so našli kamnito sidro. L. 1986 smo v mestnem parku z ročnim svedrom Izvrtali tri vrtine v smeri v. - z. Skladno s povečevanjem debeline naplavine je sveder zastal v globinah 183. 200 In 327 cm. Sestava tal je podobna: 0-20 cm: pod humožno prstjo slvorjava peščena Ilovica z drobci kamenja. 20-90 cm: slvorjava peščena ilovica z drobci rahlo karbonatnega grušča. 90-115 cm: slvorjava do siva. zaglejena. peščena ilovica. 115-327 cm: siva peščena, zaglejena ilovica in pesek, brez karbonatov, talna voda. Na dan vrtanja (14.2.1986) je bila ravnica višja od vodne gladine v robnih kanalih za 115 cm. Po sestavi naplavine sklepamo, da jo je voda. kar jo je globje od 1 m. odložila v morskem zalivu. Površje je doseglo sedanjo višino, ko so nanj nametali. kar so izkopali pri gradnji kra-jnlh jarkov. In ko Je nekaj gradiva naplavil še Potok. Vzorce tal iz vrtin Je 1. 1987 pregledal dop. član SAZU dr.A. Šercelj. Pelod Je v njih pičlo zastopan. ŠercelJ navaja v poročilu: "Pelodna slika vzorcev kaže na degradirano vegetacijo- macchio. Od drevesnih vrst sta sicer slabo a še vedno najbolj zastopana bor (P 1 n u s) In čr niče v je (Quercus illex) kot elementa mediteranske vegetacije Q u e r -clon i 1 1 I c 1 s. Pelod smreke (Picea), Jelke (A b I e s), bukve (F a -g u s) in hrasta puhavca (Quercus t. pubescen s) Je verjetno nalet s konlincnta*_"Močncje so zastopane grmovnate rastline, ki so tudi elementi macchic". To so Erica arbórea. P h I I I y re a. E p h e -dra. Junlperus, Corylus. O s t r y a in Carpinus sta šibko zastopana. Bolj skromno so zastopane kulturne rastline oljka, vinska trta. oreh, granatno Jabolk In žita. "Precej dobro Je zastopana tudi vegetacija odprle, razgaljene pokrajine. Najpogostejši so brškinl (C i s t u s), značilni za mediteranske pašnike, sončece (H e 1 I a n t h e m u m), trave (G r a m I n c a e), košarnlce (C o m p o s i t a e), kobulnlce (U m b e 1 1 I -f e r a e)". "Vse to rastlinje z malo drevesnega peloda pa več grmovnatega in zeliščnega priča, da Je bil otok tedaj že precej razgaljen in gozd večkrat požgan, bodisi za pašnike ali za njive, na kar kaže pelod žit". Na požige namreč kažejo drobci oglja, pogostejši v spodnjih plasteh mestnega parka. Slednji podatek govori za to. da Je vršaj Dolskega potoka pričel nastajati že v času pogostega požiganja, kar Je bilo najprej že v dobi Ilirov. Na to dobo Je pokazala tudi analiza dežnih žleblčev. Kasneje se Javi pelod žit. Naplavino Je potok prinašal iz svojega povirja v dolomitnih Dol-sklh hribih, kjer zdrobljena neskladovita skalna podlaga po odstranitvi gozda manj zavira spiranje zemlje. Vzorce za pelodno analizo In za ugotovitev sestave tal smo skušali dobiti tudi v J. robnem vinogradu blizu stavbe, ki stoji na s. robu pogosto z vodo zalite depresije v Dračevicl. Navrtall smo s 4 vrtinami do 2 metra globoko rdečkasto ilovnato glino, ki pa navzdol ni bila zaglejena, čeprav Jo globje zaliva talna voda. Ta Je stala tudi ob našem vrtanju kljub nizki vodi v bližnjem kalu Dračevlcl. Ga. Metka Cullberg z Biološkega inštituta J.H.ZRC SAZU Je v vzorcu iz globine 110 cm našla 30 pelo-dnih zrnc borovca (P I n u s) In eno zrno klinčnic (Caryophylla-c e a e). Ker Ima pelodna vegetacija iz Južnega Jadrana poleg borovca Se obilico spremljevalne zeliščne vegetacije, se Je imenovana odločila za tezo. da gre za antropogeno vegetacijo v času intenzivnega posega človeka. Usoden preobrat v rabi tal na Velem polju prinesejo cenovne spremembe In nova tehnika vinogradništva v drugI polovici preteklega stoletja. V glavnem Izvozniku vina. Franciji. 1.1845 izbruhne trtna bolezen otdlum . L.1968 Ji sledi flloksera in nato plesen (Plasmopara vitícola). Ker se te bolezni razširijo s kontinentalne obale Dalmacije na Hvar z zamudo, nastane v vmesnem, pol stoletnem razdobju zlata doba hvarskega vinogradništva. V tem času na Hvaru. tako kot na sosednjih otokih. Intenzivno sekajo oljke in Jih nadomeščejo z vinogradi. Ker še ne poznajo škropljenja z modro galleo, urejajo nove nasade predvsem više v pobočju. Takrat Je nastalo skoraj sklenjeno vinogradniško območje na slemenu, ki Je med Vrbnjem in Duboko. Na pobočjih Je v strmini na goli sprani zemlji v hosti še zdaj polno 2e opisanih ozkih in dolgih stopničastih parcel. Po P o 1 i t e u (1977) so peščena tla na dolomitu ugodna za vinograd, ki ga je kasneje zamenjala sivka. Ker Je bila po propadu fevdalnega reda sproščena delitev zemlje po smrti lastnika vsem dedičem enako, se Je pospešilo drobljenje parcel. Obenem Je vinski boom prinesel čiste vinograde, za katere so posekali oljke In drugo drevje, in to na pobočjih kot tudi na višjem delu Velega polja. Izvozni lukl za vino Vrbos-ka in Jelša postaneta znani široki okolici. Vse to zahteva ponovno prilagajanje zemlje za vinograd, ki potrebuje, v nasprotju z drevjem, enakomer-neje globoko čisto zemljo. Takrat bistveno povečajo zidove, varvakane in gomile, ki Jih srečamo v Dolskem hribovju in po zložnem vrhu hvarskega slemena med Vel. Grabljaml ln Brusjem. kjer vlada Izredna kamcnltost. Vinski boom se konča 1.1909. ko tudi Hvar zajame flloksera. Za že dokaj monokulturno gospodarstvo Hvara pomeni prodor filokserc katastrofo. Povzroči Izseljevanje prebivalstva, ki je močno do I. 1930 (P o 11 • t e o, 1977), na podeželju tudi po drugI svetovni vojni (glej tabelo o gibanju prebivalstva!). Žal sprememb v rabi tal v tem stoletju ni mogoče prikazati z uradnimi podatki, ker je občinski kataster prenehal z registracijo sprememb. Razen redkih izjem so Intenzivne kulture opustili v vsem hribovju ln v Rudlnah, na samem Vdcm polju pa so parcele nekoliko bolj obdelane blizu Starlgrada in Vrboske. manj Vrbnja in Žvlrč. Drugod prevladuje opuščena in z grmovjem zaraščajoča zemlja. 4.4. TREBLJENJE KRASA NA VELEM POLJU IN STAROST SUHIH ZIDOV Ob dejstvu, da Ima na Hvaru le Velo polje pogoje za pomembnejše poljedelstvo, moramo za grško in sledečo rimsko dobo ter srednji vek predvidevati večje njivske parcele. Odprto Je vprašanje. aH ln v koliki meri k Je v današnji mreži zidov ohranil zametek grške parcelacije s standardnimi Izmeraml. 1987 Je bil s pomočjo sodelavcev arheološkega tcama narejen profil čez parcele In zidove s teodolltom. Potekal je 20-50 m zahodno od ceste, ki vodi od Dračevlce premočrtno čez Velo polje proti J. v smeri hriba Sv. Vida. a na podnožju zavija proti Jje. Kot stranski izsledek tega profila je mogoče ugotoviti večje strme stopnje med parcelami, ki so ob poteh, zlasti kolovozih ln cestah. V spodnji razpredelnici so vnešene številke o oddaljenosti od Južnega konca profila (v metrih) In višina stopenj v cm. Oddaljenost na profilu (m). Stopnja (v cm). Vmesna razdalja v m 49 241 290 240 50 773 136 483 1090 175 317 1265 145 175 1410 230 155 Pod.26: Kot drugod na Veiem Polju sta tudi ta dva zidova na fotografiji postavi Jena na prst. Ob gradnji nove ceste odstranjeni zid daljše njivske parcele (levo) Je razkril, da Je notranja stran levega zidu 'potonila' za 3/4 m globoko zaradi mlajše naplaiAJene zemlje. Pot med obema zidoma Je ostala na prvotni višini terena. Fig.26: These two walls on the photograph, as well as the others on the Velo Polje, have been set on soil. When the ivall before a larger field parcel (left) was removed for the purpose of construction of a new road It was revealed that the inner side of the left wall has 'sunk' appr. 3/4 m deep due to younger alluvial soil. The path between the walls has been preserved on the former level. Strmejši odseki jjomenljo prilagoditev na pregibe površja. verjetno pa Izvirajo tudi Iz denudaclje prsti proti spodnjemu zidu. Da ta nI bila majhna, priča dejstvo, da Je prag rimske vile. ki Je severno od Dola edina na Vclcm polju delno rcstavrlrana, za 1 m nižje od okoliške, nekdaj njivske zemlje. Na nekem mestu jc nova asfaltna cesta za Jelšo In Vrbo» ko odstranila zid na spodnjem kraju večje parcele ln napravila golico v prst. V njej Je bil temelj prečnega zidu 80 cm globoko v zemlji. Ker pred postavitvijo zidu na Velem polju niso odstranjevali zemlje. Jc njeno debc-lcnje očitna posledica denudaclje z njive proti spodnjemu kraju (gl. pod. 26). Do večje dcnudacljskc akumulacijo pa more priti le po daljšem času. Po tem kaže, da se je antična parcelacija že dokaj zabrisala. 4.5. ZAKLJUČKI O SPREMEMBI SISTEMOV PRILAGAJANJA ZEMLJE NA VELEM POLJU V SREDNJEM IN NOVEM VEKU. Po travnlško-pašniškl rabi na Velem polju, ki Jc domnevno sledila propadu rimske vladavine. Jc beneška vladavina ob mirnejših razmerah ln Izboljšanem ladijskem prometu omogočila, da so prišle do Izraza komparativne prednosti klime in se Je težišče prevesilo v pridelovanje oljk. vina, smokev ln drugih kulturnih sadežev v sistemu culture mlste. Za tako rabo Je bilo potrebno dodatno trcbljcnjc kamna Iz zemlje in postavitev zidov. Vendar Je bil znaten del Vclcga polja v fevdalni dobi pridržan setvi žitaric, potrebnih za ves otok. Se zlasti del v posesti župnije Iz mesta Hvara ( Campus S. Stcphanl). Po fevdalizmu in po zgostitvi prebivalstva s priseljenci iz turškega dela Balkana jc prinesla delitev zemlje na enake deleže vsem dedičem intenzlflkacijo obdelovanja. Tb In povečane možnosti prodaje mediteranskih pridelkov v kontinentalni državi Avstriji na pragu Iz 18. v 19. stol. so bile nadaljnje vzpodbude za povečanje površin s trto ln južnim sadjem. Posebni katastrski kategoriji "zorane površine* z nasadi trte In sadnega drevja In "neobdelano* s trto ln sadnim drevjem, kot Ju pozna kataster 1835. lahko tolmačimo z novo rabo nekdaj preorane povrSlne za sadje ln vino. Razmak med pojavom trtnlh bolezni v Franciji oz. na ostalem kontinentu In na Hvaru Je s skokom cen za vino prinesel spreminjanje culture mlste v čiste kulture vinske trte In na višjem pobočju ureditev obsežnih novih vinogradov. Odkar Je perono-spora zajela I. 1909 tudi Hvar. Je doletela vinogradništvo katastrofa, od katere se vse kmetijstvo odtlej nI več opomoglo. Uvajanje modre gallce za preprečevanje trtnlh bolezni v dvajsetih letih t.st. Je pomenilo prestavljanje vinogradov na nižje dele Vclcga polja. V času med obema svetovnima vojnama so, po ljudskem spominu, na Vclcm polju še trebili kamenje, ki pa Jc zamrlo po drugI svetovni vojni spričo deagrarlzacijc in upada prebivalstva. Skladno s spremembami v rabi tal se je med leti 1797, 1855 in 1910 spremenila tudi sestava domače živine, kot kaže spodnja tabela (povzeto Iz raznih virov - po Carterju, 1990) Konj ln volov danes domala nI več. ker ne orjejo več z živino. Ovce in koze so redke In pašnikov ne izkoriščajo več. Tab. 8 - Gibanje živine na otoku Hvaru ¡797 1910 Tab. 8 - Changes In livestock numbers on the Hvar Island. 1797 - 1910. Leto Konji Osli Mule Krave Voli Ovce Koze Svinje 1797 600 - 52 - 3000 100 1855 46 594 488 21 33 3946 2891 - 1910 103 2788 9 - 6097 3355 1066 Kako so se nakazane spremembe odrazile v mreži zidov, priča posebna skica (pod. 27). Skica zajema pas z. ob kolovozu, ki od severa, od Dračevtce. pelje proti J. In konča tam, kjer se Velo polje prične počasi dvigovati v hrib Sv. Vida. Južni del profila Je na desni in severni del na levi strani skice. Na skici so v podlagi vrisane parcelne meje po katastrski mapi 1835. Čez so vncšene akumulacije grušča po avlonskcm posnetku Vclega polja Iz začetnih osemdesetih let t.st. Južni konec profila na desni strani skice zavzemajo majhne parcele nepravilnih oblik. Te prihajajo od kamnitega, za oljčne nasade Izrabljega zemljišča. Ponekod na a v ionskem posnetku nI mogoče ločiti nakopičenega grušča od skale. Ker so drobne parcele poraščene s hosto. Je vrisanih zidov In kupov kamna manj kot Jih Je v resnici. Škarpe so tu goste In visoke, gojenje oljk opuščeno, niže se uveljavlja tudi sivka. Verjetno tega dela po I. 1835 niso dodatno trebili, ker tudi zidov nI več kot parcelnih mej. Na katastrski mapi Je pripis ob najjužnejši cesti, da pelje v Jelšo. To so potlej prestavili na s. konec desne strani naše skice. Naslednja, severnejša cesta Je ostala, vendar Je delno premaknjena. V zadnjem stoletju In pol so se torej prestavile tudi ceste, ki so omejevale večje bloke parcel In so lepo vidne s pravokotniško mrežo tudi na medvojni top. karti 1 : 50.000. V srednjem delu desnega pasu so od morebitnih parcelnih ograj ostali predvsem kupi kamna, ki Jih zarašča trnovo grmovje. Precej Je sivke, ki prenaša tudi skalnato plitvo zemljo. Izginila Je tudi dupllca. ki na treh straneh obkroža večjo pravokotniško parcelo. Ker gleda ponekod skala na površje. Je verjetno, da so del prsti prenesli na sosednjo, severno parcelo. V s. delu desne skice so iz parcelnih mej Se razvidne večje, domnevno njivske parcele, ki pa so Jih delno že razdelili, verjetno za Intenzivnejše kulture. Mreža sedanjih zidov objema ravne stare parcelne meje samo na s., v. In z. Nastala Je vzporedna mreža zidov, ki Izdajajo lastniško razdrobitev ln Intenzivnejše kulture. Zdaj Je večina zemlje opuščena. delno Je pod vinogradi; njiv Je malo. Leva skica zajema najsevernejši pas, ki se končuje pri Dračevtci. Na njegovem Južnem koncu so na mapi Iz 1835 proti s. usmerjene parcelne proge, že tedaj njive, spremenili v blok drobnih parcel z neravnimi zidovi, ki ne Izdajajo parcelnih meja, temveč nujo, nekam odložiti pri tre-bljcnju (verjetno za vinograd) odbito kamenje. V tem kompleksu stojijo opuščena hiša in hlev ter betonska cisterna za vodo. naokoli pa so vrto- Pod. 27: Parcelna mreta Iz l. 1835 In sedanji suhi zidovi na delu Velega polja, prikazana na projilu ob cesti na Jug od lokve Dračevice (Velo poljel. Sedanji zidovi In druge oblike akumulacije grušča so mnogo bolj gosti kot parcelne meje Iz I. 183S in zato verjetno v znatni meri mlajši (gl.pod. 28!). Fig. 27: Pattern oj the parcels In the year 1835 with the present dry walls and other forms of accumulated rubble along the road south of Pračevlca (the Velo polje). In 1835 the walls were presumably lunnlng mostly on the border of the parcels. More numerous smaller present walls are of presumably later origin. I.e. when new orchards and vineyards were introduced. A part of the shown belt is also visible on the aerial photograph (Figure 28). vi, vinogradi, njive in travnik. Ker je v s. koncu precej skalnatega površja. ki nI obdelano, je sklepati, da so tudi od tu prst prenesli na severnejše parcele. V srednjem delu skice so bili parcelni bloki lastniško razdeljeni. tako da je nastala pravokotniška drobna mreža zldov-ograd. Ob s. koncu srednjega dela se nahaja del pregiba v smeri z.-vM kjer je površje kamnito ln ni bilo obdelano domnevno niti I. 1835. Verjetno so kasneje zemljo še trebili In napravili nekaj zidov ln gomil. Zdaj je opuščen pašnik z redkimi drevesi. Severni skupek parcel Je ostal najmanj spremenjen. Obsega debelo. naplavno zemljo na obrobju kala DraCevIce. Iz katerega se poplavna voda razliva In odlaga plavje. Njiv tu nI bik) potrebno trebiti. Redki ztdo- Pod.28: Izsek iz avionskega posnetka Velega polja. Bele lise so suhi zidovi, kupi grušča, ogoličene skale in ceste (kolovozi). Temni pravokotnlki so preorane ali sicer sveže obdelane parcele, temni krogi drevesa ln temne proge grmovje ob zidu. Na gornjem posnetku Je vidnih več sistemov prilagoditve krasa za agrarno rabo tal. V zgornji polovici, kjer Je majhen naklon površja, zlasti okoli Dračevlce (ograjeni kal v zgornjem desnem kotu s črnim breznom), kjer Je naplavljena zemlja debelejša, prevladujejo pravokotne parcele ln ponekod enako velika mreta ograd. V vodoravnem pasu v sredini posnetka, kjer Je naklon večji ln zemlje manj. Je gosta mreža drobnih neravnih suhih zidov, ki Jih Je zapustilo trebljenje za drevesne kulture ln trto. Na najbolj kamnitih legah so za travnik otrebill kamenje ln ga zmetali v kupe. Odkar trave ne kosijo ln ne pasejo več. Je del slabega zemljišča preraslo drevje in grmovje (nekaj ga zaseda sivka • drobne črne pike v črti). V srednjem navpičnem stolpcu so pravokotni bloki med mrežo cest ln kolovozov dokaj enako veliki, po čemer nekateri arheologi sklepajo, da gre za grško ali rimsko zasnovo zemljiške parcelacije. Zahodno od ceste, ki poteka od Dračevlce proti Jugu, Je pas parcel, ki Jih zajema tudi posebna skica s parcelnimi mejami iz leta 1835 In današnjo mrežo suhih zidov (Pod.št.27). Fig.28: A section oj the aerial photograph of the Velo Polje. White colour means dry walls, heaps of rubble, exposed rocks, and roads (cart tracks). Dark rectangles are ploughed or freshly tilled parcels; dark dots are trees and dark stripes are bushes by the wall. Several systems of adapting karst land to agrarian use can bee seen In the photograph. In the upper half of the photograph, where surface Inclination Is small, especially around Drače-vica (the walled rectangular parcel, with stagnant water usually, and black abyss in the top right-hand corner), and the alluvial soil Is thicker, rectangular parcels prevail and at certain places, the wall pattern consists of equal sized enclosures. In the horizontal central belt of the photograph where Inclination Is bigger and soil thinner, there (s a dense pattern of unlevelled dry walls which are the result of clearing soil for tree- and vine planting. From the stoniest locations, stones were cleared off for meadows and piled Into heaps. Since grass has not been mown or pastured any more, part of poor land has been overgrown by trees and bushes (part of U Is covered with lavender • tiny black dots in a row). ln the central vertical column ive can see a pattern of rather equally sized rectangular blocks among roads and cart tracks which made some archaeologists come to a conclusion that the land parcelling scheme originated In the Creek or Roman era. West of the road leading from Dračevlca southward, a belt of parcels Is located; the parcels are also presented In a special draft with parcel boundaries in the year 1835 and the present dry wall pattern (Fig. No.27). vi na stiku njiv govorijo za to, da so se parcelne meje po L 1835 ponekod spremenile. Čeprav z avlonsklh posnetkov zaradi zaraščenostl na parcelno skico ni bilo mogoče vnesti vseh akumulacij kamenja (pod.28), je vendarle očitno, da so se lastniške parcele In z njimi vred zidovi na večini prikazane zemlje zelo spremenili, prestavile pa tudi nekatere vzdolžne ceste. Večina zidov je očitno nastala po I. 1835. Ponekod ni zaslediti razvoja, ki se spričo nakazane agarne zgodovine zdi naraven: večji bloki z okolniml ogradami - delitev na manjše grude In gostejša pravokotniška mreža zidov - razdrobitev lastništva in nastanek neravnih drobnih zidov kot odraz vse Intenzivnejšega ln globjega trebljenja (prlm. Gams. 1987b). Že omenjeni izmerjeni. 1830 m dolgi profil ob cesti od Dračevlce proti hribu Sv. Vkia večinoma sovpada z zgoraj opisanim prikazom parcelnih meja 1835. Namen meritev Je bil. ugotoviti količino kamenja v kupih, gomilah in zidovih. Njihovo širino in višino smo merili z metrskim trakom, razdaljo In višinsko razliko s teodolltom. ki smo ga premeščali po cesti. Na tej podlagi Je nastala spodnja tabela. Tab. 9 - Dimenzije zemlje ln akumuliranega kamenja na pro/llu čez Velo polje (DračeiMca-hrib sv. Vida). Tab. 9 - Dlmenslon of the land and of accumulated stones on the profile aeross the Velo polje (Dračeuica hill of Sv.Vld). Sek- Dolžina Naklon Povpr-šir. Akumulirano kamenje tor m v" večjih teža kg/m' parcel v m m* parcele 1 183 6.4 93 19 298,9 2 392 2.3 369 57 313.8 3 384 2.0 299 44 250.1 4 362 1.7 266 35 208,6 5 364 US 199 39 232,9 6 188 0.4 176 5 62.9 1-6 1830 2.12 (sk. 1401 m) (200 m3) 236.5 Nismo merili širine med akumulacijami grušča, če so bile zelo blizu. Skupna širina merjenih parcel Je 1401 m, kar Je dobre tri četrtine vsega profila. Na prvih dveh sektorjih so prevladovali oljčni nasadi, na zadnjem. pred Dračevico. njive. Če odštejemo najsevernejši sektor, pride na ostali del profila povprečno 256 km kamenja na ma. Upoštevane boljše In širše parcele Imajo manjši naklon. Na profilu kot celoti Je naklon 2.12°, pri upoštevanih boljših parcelah pa 0,0174°. Tb Je tudi posledica denudacije med daljšimi parcelami in vzdolžnega uravnavanja pri trcbljenju. ko se zemlja preloži bliže spodnjemu zidu, tako da ob zgornjem zidu gleda na površje mestoma skala. Ker Je bila raba tal tu. kot tudi ob drugih cestah nadpovprečno intenzivna. Je dobljena teža kamenja, deljena z dolžino profila, nekoliko nadpovprečna za Velo polje, še zlasti, ker ponekod na vršajlh peska na Južnem robu polja In na h. debelejši zemlji nI zidov. Razlike pa niso bistvene. O tem priča na fotografiji prikazani del a v Ionskega posnetka, ki zajema nekoliko širši pas med Dračevico in Dolom obakraj že Imenovanega kolovoza. Sisteme prilagoditve krasa za kmetijsko rabo tal na Velem polju prikazuje pod. 29. Na debeli zemlji ob najnižjem površju Velega polja na njegovem severnem robu In v območju peščenih vršajev pod Dolskim hribovjem ni večjih akumulacij grušča, ker nI bilo potrebno trebljenje. Na bolj kamnitih predelih, zlasti med Vrbosko in Vrbnjcm ter na pregibih površja je nastala škatlasta pokrajina. Tu Je prevladovala oljka In ob vinskem boomu trta. Na strmih pobočjih obakraj Velega polja so pobočni stopnjcvl-ti vinogradi v progah, nastali ob vinskem boomu. Zdaj Jih zarašča hos-ta. Na ostalih pobočjih so večje parcele z ogradami in nekatere tudi s škarpami. Kot posebnost so pravokotniške parcele v razširjenem začetnem delu dolin, ki se zajedajo v vzpetine. Tukajšnje njivske parcele so bile domnevno osnova za lokacije podeželskih naselij. 5. ZAKLJUČKI O SISTEMIH PRI NAS IN PO SVETU IN O STAROSTI ZIDOV. Metodologija terenskega ugotavljanja preteklih posegov čk>veka v kraško površje Je še nerazvita. Ugotovljene razlike v oblikovanosti kamna, ki Jo je povzročila kontaktna korozija na stiku s prstjo (Ilovico, zemljo, humusom) In procesi na površju, zlasti korozija padavinske vode. so osnova za spoznanje obsega ozemlja, ki ga Je zajelo pašno gospodarstvo s požiganjem listopadnih gozdov. Dosedanji ogledi so našli iz tal štrleče kamne, katerih gladka površina Je mogla nastati v času pokritja z odejo zemlje, v velikem delu nižinskega In višinskega krasa v Sloveniji, v tujini pa v Srednji Italiji, v Provencl v južni Franciji, na otoku Mallorca, v ApultJI. Ponekod blizu zgornje gozdne meje v Julijskih Alpah, na južnem pobočju Velebita in na nekaterih otokih jc pobočje s strmino postpncga kota za grušč (28-34 stopinj) pokrilo melišče. nastalo po požiganju gozda, ko se Je zaradi Izgube sence dreves povečalo suho temperaturno kolcba-nje In razkrajanje skale. Kjer je pod njim ohranjeno vsaj nekaj prsti, Jc pogozdovanje s črnim borom na pragu tega stoletja vsaj delno uspelo (lep primer Je južno pobočje slemena Kamenjaka s. od mesta Rab. kjer bor znotraj redkih obzidanih parcel lepše uspeva). Dosedanji ogledi pričajo o daleč večjem obsegu požtgalniškcga pašnega gospodarstva po Sloveniji kot nam o tem lahko pove zgodovinski pregled (prlm. Gospodarska In družbena zgodovina Slovencev. 1970). Potrjujejo se navedbe o močni eroziji prsti takoj po požarih gozda, kot Jo Je videl očividec v hercegovskih planinah. Zapisal Je tudi hcrccgovskl rek: " Kuda humljačka koza prodje lil k uda vatra opali. nema gori spasa" (G u š I č, 1971. s.15. - gora v pomenu iglastega gozda - crnogorice. Ta jc dala regionalno Ime Črna gora, ki Je bila v kraškem višavju pred desetletji domala brez vsakega gozda). Seveda Je odprto vprašanje, ali gre v vseh primerih za požiganje za pašnik ali v druge namene. Gozdove so namreč še v zgodovinski dobi požlgali tudi za preganjanje gozdnih zveri, za nastanek pepela na pogorišču, kamor so sejali žito (G u d 1 č, 1957, s. 43. jc bil očividec spreminjanja pogorišča v novlne) ali za travnike, ali zaradi nevarnosti nenadnih vpadov sovražnika iz bližnjega gozda, v vojnah med plemeni (G u S 1 č, 1957, 1971). Bolj kot prodaja hrastov Benečanom za ladje in pilote, za kar so podirali predvsem primerna večja debla, je gozd uničevala sečnja drv, ki so Jih prodajali v obalna mesta in Benetke, in za ogrevanje lastnih domov v hladni letni dobi, saj so za drva posekali tudi grmovje in s kozjo pašo preprečili ponovno zarast. Ograde, ki so ščitile zemljišče pred temi posegi in so ponekod zelene oaze v kamniti okolici, še pričajo o prvotni pokritosti kraškega pobočja z zemljo. Ugovor, da so požigi gozda zaradi strele lahko povzročili omenjene učinke požara in ogoličenje kamnov že pred naselitvijo ljudi, zlasti za višje pobočje ni prepričljiv. V zadnji glacialni dobi Jc bila v perlglaclalnl klimi In brezgozdni fazi prst večidel sprana, sedanja pa je lahko predvsem le holocenske starosti. Malo je tudi verjetno, da bi tolikšno denuda-cljo prsti mogel povzročiti en sam požar. Potrebni so bili večkrat ponovljeni požigi, skratka doba požlgalništva. Take učinke jc mogel napraviti človek v dobi gostejše naselitve, kar je bilo na Dinarskem krasu v času Ilirov in Keltov v stoletjih pred n.št. (Arheološka..l975). Žal pogrevamo zgodovinskega znanja o trajanju požlgalniškega kmetijstva s selitveno in stadonirano živinoreja in kdaj se je to končalo v pokrajinah primorskega krasa. Razlike med nizkim In visokim krasom so bile verjetno velike. Ob tem kaže omeniti, da Je požiganje za novlne po vrhovih Pohorja In v Vzhodnih Karavankah nehalo v medvojni dobi.Po vrhovih Zahodnega Pohorja jc ostal iz te dobe pašnik s še redkimi drevesi. Tak pcjsaž jc prevladoval n.pr. v Koprivnl v drugi polovici preteklega stoletja in opisovali smo ga. verjetno kot naslednika že pozabljenega požlgalnlštva. za prvo polovico preteklega stoletja kot pašnlški gozd in gozdni pašnik na Krasu v krajih TomaJ In Kostanjevica. Predeli dolgotrajne prevlade pašnlške živinoreje nad hlevsko in nad poljedelstvom še danes izstopajo po slabo otrebljencm kamenju In majhnih antropogenih akumulacijah grušča. Tb jc mogoče opaziti v delu Pod. 29 - Sistemi adaptacije Veiega polja In okolice na agrarno rabo tal. I • Škat-lasta pokrajina (drevesne kulture in trta); 2 • teraslrano vinogradniško pobočje s škarpaml; 3 • teraslrano vinogradiško pobočje s škarpaml in suhimi zidovi na stiku ozkih parcel; 4 - debela obdelovalna zemlja z malo ali nič suhih zidov (polje); S - neizrazite oblike akumuliranega grušča ali ne-ugotovljeno; 6 • heterogene oblike akumulacije grušča na pobočju ali na platoju; 7 • naselje; 8 - rob ravnika Veiega polja; 9 ■ pravokotniške parcele na naplavini potokov na začetku dolin. Fig. 29 - Systems oj adapting the karst of the Velo polje (the island of Hvar) to agrarian land use. 1 - box ■ like landscape (enclosures): 2 ■ vineyards on the slope with supporting walls; 3 - vineyards on the slope uHih supporting walls and walls on the borders of a narrow parcels: 4 - thick arable (tillable) soil with few dry walls or without them: 5 • mon-characteristic forms of accumulated rubble, or unidentified; 6 - heterogeneous forms of rubble accumulations on the slope or on the plateau: 7 - settlement: 8 - border of the karst plain of the Velo polje; 9 • rectangular parcels on the alluvial deposits of the brook at the entrance to the valley. Ravnih kotarov, zlasti Bukovici, in v. na Klstanjakem ravniku. Tu so se v času Vojne krajine (na robu turške vladavine v državah Avstrija oz. Avstroogrska ter Benečije) naselili * VlahT.to Je srbski živinorejci. Razmeroma malo akumuliranega kamenja Je tudi v osrednji In severovzhodni Istri ter v Člčariji, kjer so prebivalstvo pomnožili begunci iz turškega dela Balkana. V Bekljl In v z. Hercegovini, kjer se Je ohranil bolj polje-ddjski hrvaški žtvelj. Je zidov več. V večini Dinarskega krasa Je orograf-ska razvodnica meja med primorskim, bolj otrebljenlm delom in severnejšim. od nekdaj bolj živinorejskim predelom. Intenzivnost trebljenja za senožet in travnik Je rasla z razvojem tehnike pridobivanja sena. Za začetek preteklega st. so po Morit-s c h u (1969 ) v analiziranih krajih na Krasu prevladovali slabo otreblje-nl pašniki, na katerih so pridobivali seno s srpom. Uvajanje kose Je zahtevalo dodatno trebljcnje. V Lokovcu na Banšicah. kjer so se še pred desetletji ohranili starinski sistemi prilagajanja krasa poljedelski rabi tal, na površju akumulirani grušč ne izdaja intenzivnosti trebljenja, ker ga del pokrijejo z rušo. Takim travnikom pravijo delani svet (gl.lbtograflje v Gams. 1984). Metoda, da so del grušča pri "delanju* razprostrli ob spod- Pod.30: Razrušena škarpa razkriva sestavo kulturne terase: na njeno spodnjo stran so odložili otrebljen grušč In ga pokrili z rušo (Jugozahodno od kraja VozlUčl, Istra). Fig.30: The fallen scarp reveals the structure of a cultural terrace: cleared rubble was deposited on Its lower fbottom) part and then covered with turf (south-west of the Vozlllčt settlement, the Istrian Peninsula). njem robu police, ki Je postala kulturna terasa, pa Je obča. Po odpadu dela škarp Je mogoče take grušče pod prstjo videti v Jugoslovanskem Pri morju, v Apuliji. na Malti In Mallorci. Naša fotografija (pod.30) Je iz J.v. Istre) Novo trcbljenje zahteva košnja z motornimi kosilnicami. Na nizkem Dolenjskem in v Beli krajini Je 2e dve desetletji v teku irebljenje površinskega kamenja na travnikih s pomočjo pneumatskega kladiva, montiranega na motorno vozilo, v okviru organizirane akcije za melioracijo travnikov in ob podpori mednarodnih kreditov (R a d 1 n J a. 1987a). Pri tem nastajajo gomile, to je kupi kamenja, na manj vredni zemlji na robu otrebljenih pared. ali pa ga zmečejo v neobdelane vrtače. aH uporabijo v druge namene. Malo je primerov, da bi z nJim zakrili 2lcb in ga prekrili z rušo. kot Je bila stara navada na Krasu. V regiji Kras pa strojno trebijo kot prvo fazo melioracije. V drugi pripeljejo na otrebljeni travnik ilovico aH glino iz bllžne vrtače aH z mest. kjer so ugotovili debele zaloge llovlce-gline. Pred tem izravnajo kamne na travniku z buldožerjem. Do 1. 1985 Je bilo v okviru melioracijske skupnosti občine Sežana (TOK) melioranlh 70 ha. Pri tem delu so iz šestih vrtač pri Pllskovici izkopali 20000 m3 In Iz dveh pri FlHčjem Brdu 80000 m® zemlje. V nekaterih kljub temu niso dosegli skalnega dna. (H r o v a t i n. 1981). Do 1. 1988 se je mcllorirana površina v občini Sežana dvignila na 815 ha. do 1. 2000 pa naj bi dosegla okoli 4000 ha (po elaboratu KZ Vlnakras Sežana z naslovom Kraška agromelioracija Utovlje - Sežana 1988). Na Dolenjskem In na Krasu melioracije tudi z modernimi stroji zapuščajo iste oblike akumulacije kamenja kot pred mnogimi stoletji (grob-lje oz. gomile, polnenje kotanj s kamni, nastajanje Jam po odvozu ilovice), le zidov ne gradijo več. Melioracije, tudi z buldožerji in bagerji. so dokaz, da te oblike Izhajajo iz Iste potrebe in zapuščajo podobne oblike, ki Izhajajo Iz nuje. nekam odložiti otrebljcno kamenje. Nanje vplivajo civilizacijske Inovacije predvsem z uvajanjem novih kmetijskih panog In nove proizvodne tehnike. Ker je zlasti orna zemlja močno odvisna od reliefnih kraških oblik, je N i c o d (1987) mogel po ogledu krasa v Italiji, Španiji, Grčiji. Libanonu in Maroku tip kraške agrarne pokrajine povezati z oblikami malih kraških depresij (v "kraškem vrtu", v vrtači, vrtači s kulturnimi terasami, dolu). Ob trcbljcnju za travnik so nastajale predvsem ogradc-zidovl na parcelni meji. ki so čuvali pred živino, vmes pa gomllc-kupl kamenja. Potreba po ogradili Je nastala zlasti po privatizaciji srenjske zemlje, kar je bilo često povezano s spremembo pašnika v travnik (gl. skico parcelnih meja 1835 in sedanje gruščnate akumulacije na Velcm polju!). Tudi melioracije za njive so se s tehniko obdelovanja spreminjale. Konec 60. let smo na terenskem delu (pod.31) v Lokovcu nad Čepova-nom še našli majhne krpe obdelane zemlje, raztresene po legah z večjo globino zemlje kot v okolici. V enem primeru so lopatall celo ravno njivico (gl. Gams. 1984, fotografije na str. 172. 173 in stran 176/177). Uvajanje plužnega oranja Je zahtevalo globje Irebljenje kamnov do enakomernejših globin, odvisnih od dolžine lemeža, pa tudi opuščanje majhnih parcel ln nastanek novih zidov. Ker se ne da orati trdo do zida. so kmetovalci težili za redkejšimi In večjimi zidovi. V Sloveniji so se od zidov ohranile predvsem škarpc. ki se pojavljajo na širšem ozemlju kot ostali zidovi. Škarpc ob kolovozih In cestah najdemo še v Bohinju (npr.Koprlvnlk). Redki suhi zidovi ln škarpe segajo v notranjost Slovenije do kraških pla-notic severno od Save v Posavskem hribovju. Na nizkem dolenjskem krasu Je zidov In škarp bistveno manj kot v Prlmorju. Na planoti med Ponikvo in Šmarja m I pri Jelšah so kamenje z njiv zmetali samo v nize gomil Hod.31; Na neenako kamnitost in relief prilagojena raba tal (na Banjšlcah, o Lokov cu nad Čepovanom). Za njivice, ki so Jih lopatall (narečno 'rezali'), so naSM dovolj debelo zemljo na dnu vrtače ln za škarpami na višjem pobočju. Da so za njivice otreblll kamenje, priča preostali drobni grušč v zemlji (tudi na sp>odnjem robu slike). Onstran kolovoza, ki ga spremljata suhi zid ln škar-pa. so na višjem pobočju grušč zmetali v gomile, med katerimi so kosili travo. Hosta Je na strmejšem pobočju z zgornje strani prerasla pašnik. Fig.3l: Land use adapted to the unequal natural stonlness and relief (the Ixikovec plateau above Cepovan. the BanJSlce plateau). Rather thick soil, enough for field patches which ivere tilled with spade. Is located on the bottom of the doline and behind scarps on the upper doline slope. The remaining fine rubble In soil (seen In the lower part of the photograph) is a proof that stones were cleared o/J from field patches. Across the cart track, followed by the dry wall and the scarp, rubble was piled on the upper slope into mounds where grass was cut between them. From the upper part of the slope Jorest penetrates Into the meadow; the forest has already overgrown the pasture on the steeper part of the slope. Situation, shown in the example of the Lokovec high plateau Is, presumably, an early phase of agrarian land use on the low. Littoral Karst. (groblje). Uvedba traktorskega oranja, ki potrebuje globjo zemljo (do okoli 30 cm), Je prinesla odstranjevanje skal iz zemlje tudi na zahodnoistrskem kraškem ravniku (med Bujami ln Novlgradom). Ako bi bolje poznali agrarno zgodovino Malte, bi lahko bil njen kras za oblike adaptacije krasa takšen vir spoznavanja kot je hvarsko Velo polje. Okoli 9/10 glavnega malteškega otoka zavzemajo globlgerlnskl In podobni terciarni apnenci (gl. knjižico Landskab og mennesker pa Malta. Bygd. 1983, 14-ar, 3. str.5). Ta kamnina je skoraj tako lahka kot lehnjak in se tudi temu primerno lahko reže na kose. Na planoti, ki zavzema večino otoka, prevladujejo širše njivske parcele, njive pa so ob zgornjem robu vrezane v skalo za ped in več. Ko zdaj za razširjene ceste ponekod odstranijo škarpe, se razkriva grušč, ki so ga odlagali na skalo ob spodnjem kraju, predno so ga prekrili z zemljo. Le del Je vzidan v suhe zidove. ki so gosti predvsem v j.v. delu otoka, posebno pri kraju Marsax-lokk (Pod.32). Pod.32: Ostanki megalltskega templja med suhimi zidovi pri Marsaxlokku (Malta). Obdelovalno zemljo ln z njo suhe zidove so na Malti domnevno uvedli Feni-čani. Fig. 32: Remnants of a megalith temple enclosed by dry walls near Marsaxlokk (Malta). It was the Phoenicians who supposedly introduced cultivation of land with accompanying dry walls to Malta. V malteški zgodovini Je izročilo, da »o "rodovitno zemljo priskrbeli" Fcnlčanl (1400-8.stol. pred nAt.), (ako znano, da frazo ponavljajo še turistični vodniki (n.pr. Malta. Polygk>tt. Muenchen. 1976. s. 8). Edina možna razlaga Je. da so trcbljenje kamna uvedli Feničanl, ko so uvajali tudi obdelovalne površine. Oboje so prinesli lz zahodnega kraškega pobočja Palestinskega hribovja, domovine, kjer so otoki "delanega krasa" (podobno kot v Jordanlji-lastna opažanja). Razen na njivah Je na otoku razmeroma mak) prsti, ki Je dragocena. Po zakonu Je še pred nekaj desetletji moral vsak, ki zazida obdelovalno površino, enako veliko zemljišče drugod otrebiti. Da so dobili dovolj zemlje, so morali odstraniti mnogo kamenja, kar pa ni v skladu z redkimi suhimi zidovi na ravniku. Del kamenja so verjetno uporabili za stavbe, ki so kamnite. In ogromno trdnjavsko obzidje v La Valettl. NI sledov spreminjanja večjih parcel v manjše, razen, kjer so zidovi gosti. V Sloveniji Je malo večjih polj na polgolcm krasu, kjer Je bilo potrebno za oranje intenzivno trebiti. Nekaj več zidov Je pri Opat Jem sdu, naselju Kazlje, Komnu. Lokvi. V Istri Je na takem krasu več polja na nekdaj (in deloma tudi zdaj) romanskem območju. Njive v trlkotu Vodnjan. Bale ln Svetvlnčcnat ponekod obdajajo ograde, ki mestoma dajejo podobo škatlaste pokrajine. V kraški primorski Sloveniji Je bilo malo prilagajanja krasa za južno sadje, zlasti oljke ln smokve. za katere nI ugodne klime. Bistveno več sadja In zato trebljenja za drevesa, zlasti oljke. Je na krasu na dalmatinski obali In zlasti na Jadranskih otokih. Specializacijo kmetijstva v to dejavnost ln v vinarstvo Je pospešila doba merkantllizma. Izboljšanega prometa In vključitev v kontinentalno državo Avstrijo In Ogrsko oz. Av-stroogrsko. Pri sajenju trte do pojava trtnlh bolezni konec 19. stoletja pri trebljenju nI bilo velikih razlik od adaptacije za sadna drevesa. Za oboje so morali odkopati kamenje v obliki Jame. O tem A. Dular (1991. s. 74): "Prvotno so trto sadili tako. da so v neprekopano zemljo naredili luknjo In vanjo vtaknili trtno ključico. ki Je pognala. Razdaljo med trtami so določili kar z dolžino ročaja motike"__"Ko pa Je trtna uš uničila vinograde, so morali zemljo pred saditvijo novih trt globoko prekopati, rlgolatl. To delo Je bilo eno najtežjih opravil, sa Je bilo treba prekopati zemljo tudi 80 do 90 cm globoko. To so delali v mesecu novembru In tudi v decembru, če zemlja nI pregloboko zmrznila*. Pred uvajanjem ameriške podlage trte so lahko v sistemu culture miste v kamnitem ter polgolcm krasu sadno drevje, oljke in trto razmcstili tako. kot Je lokalno dopuščala globina zemlje v manj otrčblje-nem ali neotrebljenem krasu, večje površine sklenjene prsti pa porabili za njivice In travnike. Drevje In trto so razmcstili zlasti na robovih parcel, kjer Je bila v sredi orna zemlja. Ob uvajanju ameriške podlage za trte so morali otrebiti kamenje do enakomernejše globine, kar je nujno prineslo nove gomile, škarpe In suhe zidove. To je bilo zlasti v letih vinskega booma, ko trtne bolezni Iz Francije niso prišle do Jadranske obale ozlrom od nje na otoke, kar Je skupno trajalo ponekod več kot pol stoletja. Takrat so nastajali značilni novi vinogradi na pobočjih, kjer mogočni bočni zidovi omejujejo dolge ln ozke parcele, ki jih škarpe napravljajo stopničas- Pod.33: Tu Je podoben primer trtnega nasada kot na fotografiji, posneti pri Vrbos-ki (podoba št.36), le da grušča niso odlagali na kompaktne brečaste skale, temveč so ga vgradili v ogrado na parcelni meji (n ob cesti na zgornjem robu slike, ki pelje v Mali Lošlnj (desno zgoraj). Flg.33: A similar example of vineyard can be seen here as in the photograph taken near Vrboska (Fig. No.35), except that rubble tvas not deposited on compact breccia limestone, but built into the walls on the parcel boundary (left) and along the road (top part of the photograph) leading to Mali Lošlnj (top right-hand corner). te. S sekanjem oljk so nastajali čisti vinogradi, ki pa so jih po propadu vinogradov spet namenili sadnemu drevju ali oljki. Akumulacija grušča Je v takem primeru plod dveh sistemov adaptacije krasa. Najbolj razsežna področja z veliko količino površinskega grušča so navadno v bližini večjih mest. Tako Je s.v. od Cresa, pri Malem Lošlnj u, nad Velim Lošinjcm. na 50 m visokem, zaradi gostih škarp stopničastem pobočju nad Bakarsklm zalivom pod naseljem Meja v bližini mesta Bakra, okoli mesta Krk, nad Punatom, na s. v. strani slemena Marja- na pri Splitu, v okolici Brusja na vrhu slemena nad mestom Hvar Itd (gl. skico o območjih škatlaste pokrajine v G a m s. 1987ct). Raba eksplozivnih sredslev je ročno odbijanje kamnov z batom, dletom, luknjačem In drugimi sredstvi zamenjala v različnem obdobju, v glavnem pa na pragu tega stoletja. Prej so se zadovoljevali z manj očiščeno zemljo. Se zlasti, ako Je bila skala trda (Pod.33.). Nekatere vrste apnencev, zlasti terciarne starosti, so tudi tedaj, če so ncskladovltl, razmeroma lahko drobljlvl In na dan Je mogoče otrebiti več arov. često pa dajo manj zemlje. Na njivah so mnogo bolj temeljito trebili tudi trde kamne. Iz tal Jih štrli malo. kar pa Jih Je, so pomembna pomoč pri določevanju erozije prsti, ako Imajo gladko, podtalno nastalo površirto.Tak primer prikazuje pod.34 z Velega polja. Skalne grbine so lz zelo trdih brečastih apnencev. Zaradi njih so tla uporabili za vinograd, čeprav bi na debeli temno rdeči glinasti zemlji lahko uvedli njivo. Uporaba cenenega razstreliva Je olajšala trebljenjc v času, ko Pod.34.: Dokaz o denudacijskem znižanju površja prsti na Velem Polju. Le trdih brečastih apnencev niso mogli otrebiti. S svojo gladko, subkutano nastalo površino pričajo o upadu zemlje za ok. I m. Fig.34: A proof of the lowering of soil surface by denudation on the Velo Polje. Hard breccia limestones were the only ones that could not be cleared off. With their smooth surfaces of subcutaneous origin they testify to the lowering of soil by appr. I meter. Pod.35: Ob zgornjem robu fotografije Je oljčni nasad ob zahodnih hišah Vrboske. Prt trebljenju nastali grušč so ogradili v ogrado (zgoraj levo) (n ga zmetali v ograjene kupe. Po drugI svetovni vojni so del oljčnega nasada (spodnji dve tretjini slike) priredili za vinograd. UolJ kompaktne skale so ostale neotreblje ne (sredi levo). Neotrebljene bolj kamnite lege so obzidali in Izravnali vrh z gruščem, da so lahko v času vlatne glinaste zemlje rabili za prihod do trt. S preostalim gruščem so dvignili kupe kamenja - '.kamenare' (zgoraj desno). Take parcele dajo do dve toni otrebljenega grušča na l m2 obdelovalne zemlje. Fig.35: The upper part of the photograph shouts an olive tree plantation by the houses In the western part of Vrboska. Rubble gained through clearing was built into the enclosing walls Iupper left-hand corner) and piled into walled heaps ('kamenarl'). After the Second World War a part of the olive tree plantation (lower two thirds of the photograph) was adapted for a vineyard. More massive rocks were not removed (center left). The uncleared stonier locations were enclosed by walls and their tops were levelled with rubble, so that they could be used as access paths to vines during the period when the dayish soil was humid. With the remaining rubble, heaps of stones were Increased (upper right-hand corner). There is an approximate ballance between the rubble- and soil areas. Such parcels give up to two tons of cleared rubble per one square meter of arable land. Je ob možnosti zaposlovanja v nekmetijske poklice melioracija na krasu 2e zamirala. Čeprav na količino grušča, ki so ga po adaptaciji kraškega površja odložili v bližini, vpliva kamnltost zemlje oziroma globina prsti, naklon, bližina večjega naselja Itd., so vendarle očitne zveze s kmetijsko rabo tal. Kamenje, nastalo pri trebljenju za travnik, so porabili v glavnem za ograde, to Je parcelne meje in meje ob poteh, ali so ga odmetali v gomile In na neotrcbljenl kras. Teža kamenja, ki ga je najti na površju, Je na (nekdanjih ali sedanjih) njivah zelo neenaka. Čeprav smo merili ali Iz obsega kamnite gmote Izračunavali samo nadpovprečne primere, je vtis. da povprečkl niso mnogo pod 100 kg/m2 njivske parcele. Na oljčnih In vinogradniških parcelah na Jadranskih otokih pred dinarsko obalo se ta teža dvigne pri Izmerjenih primerih do In preko ene tone kamenja na en kvadratni meter parcele, z viški do dveh ton (Pod. 35). Vendar so bile merjene tudi tu Izredno kamnite parcele In pov-preček Je bistveno manjši. Najvišji Je pri novejših vinogradih. O tem priča tudi obsežno vinogradniško območje, ki Je v povojnih letih nastalo ob obali med PrimoAtenom In Rogoznico. Podoba Je tako Impresivna, da krasi fotografija teh vinogradov steno palače OZN (FAO) v Ženevi kot primer ljudske energije pri prllagojevanju neprijazne narave za pridobivanje osnovnih potrebščin. Pod. 36: Tip slabo otrebljenega kamnitega krasa za vinograd (Prtmošten. Dalmacl-Jat. Fig. 36: Type of vineyard on the karst with poorly removed stones (near the PrimoSten settlement, Dalmatla). V Primošlenu v Dalmaciji so 1. 1949 razdelili krajanom srenjsko zemljo. Tamkaj gradijo terene različni eocenskl In krednl apnenci ter dolomiti pa tudi laporji.Med domačini je zato bilo znano, "katero kulturo zemlje ljubijo", saj so zelo različne in Imajo domača imena: vlaka ( na laporju), crljenlca (glinasta na apnencu), varica (na pesku), varljlvica (je slaba na pesku), poznajo pa tudi krS, kjer je suha in kamnita prst. Ker pa je bilo dobre zemlje premalo, so morali posegati tudi na slabe v kamnite terene, a so Jih s trdim delom uspeli le delno očistiti, kot kaže pod. 36. Na polotoku Kremenlku. kjer prevladujejo apnenci, dolomiti in skrilavci, je prsti med kamenjem tako mak), da je ostala v srenjski lasti. Ko so jo 1. 1949 razdelili vadčanom. so vrSnl In severni del Primoščanci spremenili v vinograd (Frlganovič, 1976). Z vinogradi so domačini iz Prl-mo&tena in iz Rogoznicc prekrili tudi sosednji južni polotok (Zcčevo) (Pod .3 7). Pod.37: Pri Primoštenu (Dalmacija) po drugI svetovni vojni zgrajeni vinogradi. Podobna JotograJiJa krasi zid palače ZN v Ženevi kot ilustracija človekovega boja za obstanek z neprijazno naravo. Ker niso zgradili prometnic, v dobi strojnega obdelovanja vinograde opuščajo. Flg.37: Vineyards, made after the Second World War near Prlmošten (the Dalma-tla). A similar photograph decorates a wall of the UN palace In Geneve as an illustration of human struggle for survival against the hostile nature. Because there have been built no proper transport connections, vineyards are being abandoned tn the modern period of machine cultivation. Podobnih škatlastih pokrajin, kot Je na podobi št.37. Je v dinarskem primorskem krasu največ na otokih. Navadno se mreži obzidanih parcel prilagajajo tudi poljske poti, ki so vrisane na medvodnth topografskih kartah. Po njih je bila narejena skica z označenimi območji, kjer se javljajo škatlaste pokrajine kot primeri Izjemno otrcbljencga krasa (Gams. 1987e). Novejši a v ionski posnetki in topografske karte velikega merila bodo sčasoma omogočile izdelati bolj točno karto. Čeprav ni ugotovljen obseg Intenzivno otrebljenega kamenja, lahko z gotovostjo zaključimo: količina otrebljenlh kamnov v dinarskem primorju daleč prekaša količino kamnitih kvadrov, ki gradijo egiptovske piramide. Iz našega prikaza zgodovine kmetijske rabe tal sledi, da je treb-Ijenje krasa proces, ki traja od antike do danes. Po F a b r u (1985) Je rimski limes na pobočju Vclcbita pri zaselku Stenica presekal ogradni suhi zid. namenjen čuvanju ovc. In Je torej predrimske starosti. Če Je bila Istra žitnica rimskega imperija, morajo Izvirati prvi tamkajšnji suhi zidovi 2e iz rimskih časov. Seveda nI nujno, da bi se ohranili v prvotni obliki. Zakaj zlasti enorednl zidovi so nestabilne tvorbe, ki zahtevajo vzdrževanje. Delno porušeni zidovi ter škarpc ob opuščenih parcelah to dokazujejo, zlasti, ako niso zgrajeni Iz ploščatih apnencev. Na potek trcbljcnja krasa po 13. stoletju lahko sklepamo po agrarni zgodovini. Ponovljeno trcbljcnjc kamna je zahtevala modernizacija orodja: zamenjava srpa s koso za pridobivanje sena ln uvedba motornih kosilnic, nadomestitev k>-patenja s plugom, sajenje starih sort s trsom z amerlkansko podlago po trtnih boleznih na pragu tega stoletja. Podobne zahteve Je prinesel prehod pašne v stacionirano hlevsko živinorejo In hitra rast agrarnega prebivalstva. Vse to se je izvršilo v zadnjih dveh stoletjih, ko je bilo trebljenje najintenzivnejše. V 17. in 18. ter v začetku 19. stol. je bil Dinarski kras. tudi v Sloveniji, domnevno najbolj brezgozden. Ponekod na dinarskem slovenskem krasu so za dela v gozdu najemali neslovenske sezoncc. Na Logaškem polju pomnijo, da so pred prvo svetovno vojno prihajali "Kraševcl", med njimi tudi Čiči ln "Lahi", kuhat v gozdove oglje in trebit "gmajno" za pripravo travnikov (Izpoved mag. A. Mlhevca). Na površju brez gozda Je odtekanje dcžnicc hitrejše in zaradi zmanjšane evapotranspiracije Izdatnejše. Ob morju so nastajale delte zdaj prcsahlih potokov. O tem priča pelodna analiza delte Potoka, na kateri je zdaj park v Starigradu na Hvaru. Odkar je njegovo porečje poraslo s hosto, Dolski potok ne priteče več do obale. V Veliki Dolini (Škocjanskc jame) markacije na steni pričajo o najvišji vodi Notranjske Reke v letih 1826 ln 1851 (Gams. 1987 c> Pozimi 1851 Je bil (po Krausu) najvišji vodostaj na Planinskem polju, kjer je v holoccnu po odstranitvi gozda za log na polju prišlo do odložitve več metrov debele naplavine (gl.o poplavah na Planinskem polju v Geografskem zborniku 1980). Potoki s fluvlokrašklh hribov so v podgorju odložili v zadnjih stoletjih na starejšo naplavino svežo, ki Jo je voda sprala s pobočij v času intenzivnega obdelovanja (o večmetrskl naplavini Adlže v podnožju fluvlokrašklh Vcronskih hribov v zadnjih 7.000 letih govorijo Sorblnt et aL - clt. po Mene ghelu. 1987, str. 235). Posebna oblika uporabe grušča, ki nastaja pri trebljcnju. so zgradbe iz gruiča. Te so različne po obliki In po namenu, točneje, za spravilo aH zavetišče ljudi na oddaljeni parceli. Najenostavnejšo obliko predstavljajo štirje povezani zidovi, od tega navadno dva v kotu parcele ob stiku dveh ograd. In dva posebej zgrajena. V narisu je stavba pravokotna aH kvadratna In tolikšnih dimenzij. da se Je lahko pastir aH kmetovalec sem zatekel pred de Z Je m tn v njej stal. Streha Je Iz vej, ki se z listjem vred lahko obnavljajo, aH kamnita (primer nad Velikim Lošinjcm). Votline, ki jih pustijo v debelih zidovih ali varvakanu, so gradili iz neznanih namenov. So obokane s kamnitimi ploščicami in tako nizke, da so lahko rabile le za zavetišče živalim aH za shrambo (primeri: Velo poljeMPod. 38) Pod.3S: Št ir (oglata poljska hUica. pri slon Jena na suhi zid. Je nadpovprečno nizka (severno od Vodnjana v Istri). Flg.38: This square (stony) field house leaning against a dry wall Is unusually low (north of Vodnjan, the Istrtan Peninsula). Oblikovno podobna Je zgradba, ki se z zadnjo stranjo opira na zid, ostali zidovi pa štrlijo naprej In nad njimi je v strehi zloženo ploščato kamenje v obliki piramide. Fotografijo zgradbe tega tipa objavlja Krajevni leksikon Slovencev v Italiji (1991.s.203) z navedbo, da Jo v bližnjih Trcbčah imenujejo hiška. In da so se v te hiške s kupolasto streho lahko zatekle ob dežju tri do štiri osebe. Podobne oblike so lz grušča zgrajeni hlevi, kamor so ob delu na parceli ugnali v Dalmaciji osle aH konje. So z zadnjo stranjo prlslonjenl na suhi zid ali (na Vclcm polju) na ho, kjer ploftčale apnence kot kritino Večnamensko rabo prikazuje trim. So pravokotnlške oblike, s stre-nosljo večidel leseni t rami. podoba 39. Pod.39: Ta okrogla hišica na Velem Polju Je redka kombinacija gradbenih prvin, ki so Jih narekovali manj ploščati kost it apnenca. Pri tleh debel notranji zid obdaja zunanji zid, po katerem se vljejo splralaste stopnice, ki so olajšale nošenje otrebljenega kamenja. Ob levi Je prlslonjen hlev. ki se mu Je v ozadju vdrla pločevinasta streha. Flg.39: This round field house on the Velo Polje Is a rare combination of building elements, conditioned by thickly stratified limestone. The inner wall, thick on the ground. Is surrounded by the outer wall with built-in spiral steps which alleviated the carrying of cut-off stones. On the left, a pen with a sunken tin roof at the rear, leans against the wall. Posebnost so zgradbe z okroglim zidom in kupolasto streho. Javljajo se tam. kjer je apnenec ploščat, kajti le ploščati kamni omogočajo trden zid ln predvsem tudi Izgradnjo kupolaste strehe, v kateri vsaka naslednja višja plošča sega z robom preko spodnje. Nekatere Imajo nižjo vhodno odprtino. V taki zgradbi v naselju Podseljc so nad kraško suho dolino, visoko nad mestom Vls, ob našem obisku bivali osli In mule. S. od Vodnjana v Istri, okoli 50 m daleč od asfaltne ceste pri cerkvi sv. Karlna, je na opuščeni njivi lepše zgrajena okrogla hišica z zunanjim premerom 4 m. Za 1.3 m visokim vhodom je 2 m visok okrog- last prostor, namenjen zavetišču ljudi. Sredi prostora Je Cesto kamnito ognjišče, ob zidu pa kamnita klop. Navadno so k v takih "hiškah* (v Istri Je slišati tudi ime kažeta) zadrževali med dežjem, ob vetru v njih kosili ali spravljali orodje. Pod.40: Okrogla poljska hišica (severno od Vodnjana, Istra) Ima visoko streho, ker Je tam v tleh več tankoploščatlh apnencev, ki dajejo za kritino potrebne plošče. Flg.40: Thls round Jleld house /norih oj Vodnjan, the Istrlan Pentnsula) has a hlgh rooj because there are more thln-bedded limestones In the ground there. Redkeje se take okrogle hiške, zgrajene iz kamnitih plošč, javljajo tudi po severnejši kraški Istri. Župančič (1990, s. 273) objavlja fotografijo take hiške nepravilne oblike Iz Tlnjana. ki Je zgrajena očitno Iz fllšnlh (peščenjakovih) plošč. Posebnost Je v enako širokem vhodu kot Je prostor za njim. Isti avtor objavlja dopolnjeno karto T. Steplnca Fabja-niča o razprostranjenosti poljskih hišk v Istri, ki se končajo na s. ob dolini Mirne. Toda arheolog Moscr Je že 1899 opisal hiško v slovenskem Podgorju, pri naselju Bezovica nedaleč od Podgorja pod Slavnikom. In trdil, da Je našel v eni od njih okoli 5.000 let stare novce. Po Župančiču so okroglaste hiške, ki se posamezne javljajo tudi v okolici Dekanov v severni Istri In na Krasu, značilne za istrsko ruralno arhitekturo In bi zaslužile arheološko raziskovanje. Najlepše okroglaste poljske hiške Je najti na Velem polju. GosteJ- Se so med vasmi Vrbosko In VrbanJ (Žvlrče). So različne višine, z vrhom kupole do 6 m visoko nad tlemi. Nekatere poljske hiške, ki bi jih bilo vredno zaščititi kot redke In pomembne primitivne stavbene dediščine, zdaj razpadajo. Najprej se Jim udre strop (tak primer Je na robu naselja Vrboska). Zahodno od Vele-ga Lošinja pa so pri trebljenju pobočja kamenje odložili kar na poljsko hiško, ki JI ne uide skorajšnje porušenje (pod. 41). Pod.4l: Ob suhi zid prislonjena oglata poljska hišica vzhodno od Velega Lošlnja. Ob mlajšem čiščenju pobočja v ozadju so Jo prekrili z gruščem. Flg.41: A square field house leaning against a dry wall, located east of Veil Lo-šlnj. During a more recent clearing of slope In the rear It was covered with rubble. Na tisoče poljskih hiš Je na krasu Apulijc. Nekatere so štlriogla-te, večina Je okroglastlh. Kot na dinarskem krasu so tudi v ApuliJI te hišice tam. kjer Je gostota suhih zidov tolikšna, da lahko govorimo o pravi škatlastl pokrajini. Tako Je ponekod na nizkem obalnem kraškem In fluvlokraškem ravniku med mesti Bari in Lecce, še bolj pogoste so na kraški planoti Murge. Tukaj pa preproste poljske zgradbe Iz suhega zida, kl so rabile kot zavetišče na polju, ne vzbujajo tolike pozornosti kot podobne bivalne hišice. Kolikor Je dopuščal čas na drugam usmerjeni strokovni ekskurziji, mi Je bilo mogoče ugotoviti naslednje. Bivalne hišice se ločijo od prej imenovanih po dvojnem zidu, kl Je ometan znotraj in zunaj. Ometana Je tudi na obeh straneh okrogla kupola-strop. Starejše pokriva Pod.42. S posebnim strojem zdrobljen grušč, ki ga specializirani obrtnik dobiva (z suhih zidov, prodajajo za gramoz, uporabljen za nova cestišča. Hvarska občina Je zadnja leta na poziv arheologov in Javnosti naravnovarstveno zaščitila zidove na Velem polju, ker so v njih grški in rimski ostanki. Fig.42: Crumbled rubble originating from dry walls povldes material for building new roads. On the Vdo Polje (on the photograph) the communal authorities issued a ban on doing it for the sake of natural protection and archaeo■ logic reasons (Creek and Roman remnants In the walls). slama, novejše, to Je večino, pa kamnite ploščice. Stavbe so mnogo bolj skrbno Izdelane, pripravne tudi za zimsko bivanje. So enocellčne. dvocellč-ne. trtceltčne: štiri ln več celičnih Je manj. Vsaka Ima sobo ln vse se zračijo skozi odprtino na stropu. Redko so celice povezane v dom z več kot deset kupolastiml stropi In dvojnim vhodom ali več. Stavba se imenuje trullo. So turistična posebnost pokrajine Murge In so upodobljene na mnogih turističnih prospektih, ki priporočajo ogled središča lakih hlšic-kraja Rotorotondo. Turistična literatura o teh hišicah, ki povzema razlago iz strokovnih virov, pravi, da so tako neomctanl kot tudi bivalni "trulll* odraz ljudske ustvarjalnosti, prilagojene lokalnim razmeram, in da so edinstvene na svetu. Za preproste trdijo, da so zelo stare, bivalne pa naj bi bile mlajšega postanka. Prvo imenovane rabijo ne le za zavetišče, ampak tudi za shrambo, tudi vina čez zimo, kar je še današnja vloga mnogih tru-llov, zlasti Izven naselij. Zidovi bivalnih trullov praviloma niso zgrajeni Iz Pod.43: Škatlasta pokrajina v razpadanju (vzhodno od kraja Brusje. otok Krk). Nekatere parcelne proge predeljujejo še škarpe, v drugih so te posute ali Jih niso zgradili in so grušč zmetali na kupe. Fig.43: A decaying box-like landscape (east oj the Brusje settlement, the Krk Island). Some parcel stripes are furthermore partitioned off by scarps which have already fallen into ruins. In other parcel stripes, scarps have never been built and rubble was piled into heaps. grušča, dobljenega pri trebljenju. temveč Iz plošč, pridobljenih v kamnolomih. Da so rudimentarne kamnite zgradbe iz neometanih kamnitih blokov in s svodastlm stropom verjetno starejšega porekla, kaže podobna stavba v J.v. delu otoka Mallorca. ki jI pripisujejo neolitsko starost. U. S a u r o (1989. str.177) je pripisal pod fotografijo primitivne poljske hišice v hribovju Monli Berlcl s. od Padove, zgrajene iz kamnitih blokov, da priča o pastirski In kmetijski naselitvi od prcdzgodovlnskih časov. Severno od Velega polja na Hvaru Je opuščeno naselje Vrbanske Rudlne. Sestoji iz poletnih hiš In gospodarskih stavb, ki so jih nekatere trajno poselili. Stavbe so neometane. zgrajene Iz grušča, sicer štirioglate. vendar grajene verjetno za začasna bivališča. Strokovna analiza bi mogla ugotoviti morebitne skupne prvine z že opisanimi poljskimi hišicami na Velem polju. Omenjeni starinski trulli iz Apulijc so za našo problematiko dokaz, da ob podobnih vzrokih in možnostih nastajajo podobne metode uporabe nakopičenega kamenja, nastalega pri trebljenju. Zanimivo Je. da Je Ime t milo. narečno tudi trollo, po vsej verjetnosti Izvor ljudskega Imena trim na Hvaru. Potreba po nadaljnjem raziskovanju akumulacij grušča In zlasti suhih zidov In škarp je nujna, ker v sedanjosti izginjajo. Kamne iz njih uporabljajo v različne namene. Na Vclcm polju se je obrtnik specillziral v strojno drobljenje v gramoz. Suhi zidovi obakraj poljskih kolovozov ovirajo promet s širšimi vozili in izgradnjo novih ravnih cest. Ovirajo delo s težkimi stroji na polju In v vinogradu ln se marsikje ne vzdržujejo več, ker so ob svojo prvotno vlogo. Ročno trcbljcnje je povsod prenehalo In novih zidov ni. Eden od največjih razpadajočih predelov škatlaste pokrajine je na vrhu hvarškega grebena obakraj poti iz mesta Hvara proti Starigradu (Pod 43). Raba zemlje peša. Na večinskem ozemlju regije Kras Je med leti 1900 in 1985(1989) delež orne zemlje upadel po katastru od 1/10 na okoli 4%, delež gozda pa porasel z 2/10 na več kot 4/10 (Gams. 1991). v resnici ga je že precej več. Obilo travnikov In njiv ter vrtač, ograjenih s suhim zidom, zarašča "gmajna* oz. hosta, zidovi pa razpadajo. Vendar niso brez ekološkega pomena za rastline. Zmanjšujejo vetrovnost ln s tem povečujejo temperature priilehncga zraka in zemlje. Manj vetra pa pomeni slabše Izsuševanje zemlje. V obdelovalnem ln travniškem svetu zadržujejo razširjanje požara. Na pašnlšklh parcelah bl lahko rabili namesto električnih pastirjev. Kjer na strmem pobočju razpadajo škarpe ln ni dovolj ekoloških pogojev, da bi breg porasla drevesa, nastajajo iz razpadajočih škarp mdi-šča, kjer se zelenilo še dolgo ne bo moglo uveljaviti. Zato je v takih primerih misliti, kako bi pričevanja o ogromnem tisočletnem naporu, vloženem v prilagoditev krasa, iz katerega so Iztisnili prepotrebno hrano, zavarovali nele Iz zgodovinskih, ampak tudi Iz pokrajinsko ekoloških vidikov (pod. 44) •.-rf «i yvr/W * - ■ - 1 f — • ■ V FT** i A; • » ». • A* -j v mM XJ \ ' ( ^V. .v V pv * J f .V AS / »gh / ft ' v : "v v V>v 4 V A . .v> % \ xX x \ N V. VK*.. S ^ % ' t ' i \\ » • ^ A v V V v > > , V V ' 'H • V N. V -A . v * V i A ; v Pod.44: Pokrajina kulturnih teras s škarpami (v višinskem razponu ok. 50 m Jih Je ponekod do 70) nad Bakarsklm zalivom (Hrvatsko Prlmorje). Ker Jih ne vzdržujejo. Je po četrt stoletja posutih te več škarp, kot Jih kaže ta starejša slika, In mellšč Je precej več, kar škoduje pokrajinski lepoti ob magistralni cesti ob morju. Fig.44: A landscape oj cultural terraces with scarps (up to 70 by number uHthln the vertical drop of appr. SO m) above the Bakar Bay (the Croatian LUtoral). Because they have not been upkept, more scarps have Jallen Into ruins than shown on the above photograph oj earlier date, and screes are slgnljicantly larger. They damage the landscape beauty by the highway along the Adriatic coast. LITERATURA Arheološka najdišča Slovenije. 1975. Ljubljana. Atlas klime SFR Jugoslavije 1931-60. Zvezni hidrometeorološki zavod. Beograd. B o g n a r, A. 1990: GeomorfoloSke I Inženjersko-geomorfološke oaoblne otoka Hvara 1 ekološko vrednovanje reljefa. Geografski glasnik. 52. Zagreb. C a r t e r. E.. W. 1990a, livar Island Project. Report on the delopment of agriculture from its origin to the present day.School of Slavonic  East European Studies. London University. Carter. E. W., 1990b. Development and the Environment: A case Study of Hvar Island. Yugoslavia. Newsletter. 4. Č e h o v 1 n. S. 1986. Kraško gozdnogospodarsko ommočjc Zavod za pogozdovanje In melioracijo Krasa. Sežana. C r e p I n S e k. N.. 1985, Spremembe Izrabe tal In najnovejše družbeno geografske sprememb« v Krajnl vasi. Seminarsko delo. Tlpkopls v knjižnici Oddelka za geografijo FF Ljubljana. D a n I n. A.. 1983. Weathering of limestone In Jeruzalem by cyanohactcrla. Z.f. Geomorph. NF 27.10. Dubokovie - N a d a I i n I. N-, 1961-62 Ager Pharensis Arheološke bllješke. VJesnlk za arheotogtju I hlstorlju dalmatlnsku. LXlll-LXIV. Split. D u 1 a r. A., 1991. Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etno-graf XXXIII-XXXIV Ljubljana. F a b e r. A.. 1985. Tragovl poljoprivrednlh dfelatnostl u zračnim snlmclma tla Hrvatske. Blltrn Savjeta za daljinska Istražlvanja I fotolnterpretaclju. JAZU. 6. Zagreb. F r I g a n o v 1 č. M., 1976, Geografske osoblne Pri moštensko- Rogoznlftkoga kraja. Geografski glasnik. 38. Zagreb. Gams. !.. 1971a. Podtalne kraške oblike. Geografski vestnlk XLII. Ljubljana G a m s. I., L o v r e n C a k, P., I n g o I I i. B.. 197 lb. Krajna vas. Študija prlrodnlh jxigojcv in agrarnega Izkoriščana Krasa. Geografski zbornik, XII, SAZU. LJubljana Gams. L. 1972, Prispevek k mlkrokllmatologljl vrtač in kraških polj. Geografski zbornik. 13. Ljubljana Gams. L. 1973a, Subkutanl kras In vprašanje kraške erozije In korozije. Zbornik IX. kongresa geografa Jugoslavije. Sarajevo. Gams, I.. 1973b, A new method for determining karstlc soil erosion. Symposium on Karst morphogenesis. Proc. 6th Int. Congress of Speleologv. HCHomouc Praha 1976. Gams. I.. 1973c, Forms of subsoil karst. Proc. 6th Int. Congress of Speleology. II. Olomouc 1976. Gams. I., 1973d, Elnlge Arten der Umwandlung des halbbcdeckten Karstes durch die landwlrtschaflltche Bcbauung. Proc. 6th Int. Congress of Speleology. Olomouc-Praha. Gam S. I., 1974, Kras. SM. Ljubljana. Gams. !.. 1985, Mednarodne primerjalne meritve površinske korozije s pomočjo standardnih apnenlšklh tablet. Razprave IV.r. SAZU-XXVI-Zbornik Ivana Ra kovca. LJublJa na. Gams, I.. 1987a, Adaptation of karst land for the agrarian use In the Mediterranean. Problems of Research and of Conservation (a Survey). EN DINS. 13. Proc. 1986 meeting IGU Study Group Man's Impact In Karst. Palma de Mallorca. Gams, I.. 1987b, A contribution to the knowledge of the pattern of walls In the Mediterranean Karst (A case study on the N island Hvar. Yugoslavia). IGU, Study Group on man's Impact in karst. Ljubljana. Gams, I.. 1987c. Classical Karst. Guide book. Dinarlc Karst from Postojna to Čapllna. KJU. Study Group on man's Impact In karst. Ljubljana. G a m s. I„ 1987d, Lokev-zemlja ln ljudje. V : Lokev skozi čas ZI Filozofske fakultete. LJubljana. Gams. L. 1987e. KraAke agromelioracije: nastajanje, oblike ln pomen za sedanjo rabo tal.V: Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življenjsko okolje. Geographica Slovenlca 18. LJubljana. Gams. I.. 1981/82. Človek In kras. Proteus 44. 4. LJubljana. Gams. I.. 1988, Influence of llthology and slope gradient on soil erosion in karst. Vulnerability of karst.Abatracts. 26th Congress of Int. Geograph kcaol Union. Sydney. Gams. I., 1990. Depth of Rillenkarren as a measure of deforestation age. Proc. Int. Conference on anthropogenetic impact and environmental changes In karst.Studia carsologica.2. ČSAV.Brno G a m a, l„ 1991, The origin of the term karst In the time of transition of Karst (Kras) from deforestation to forestatkm. Proc. of the International Conference on Environmental Changes In Karst Areas. 13 Quaderno di dipartimento dl geografta. Padova. Gospodarska In družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. 1970. I.zvezek-Agrarno gospodarstvo. Institut za zgodovino SAZU.LJubljana. F a b e r. A.. 1985, Tragovi poljoprlvrednlh dejatnostl u zračnim snlmclma tla Hrvatske. Bilten savjeta za daljinska istražlvanja 1 fotolnterpretaclje JAZU. 6. Zagreb. Gospodarska ln družbena zgodovina Slovencev. 1.1970. SAZU. Ljubljana. G u S 1 č. B., 1957. Čovjek I kras. V: Krft Jugoslavije. 1. JAZU. Zagreb. G u S 1 č. B.. 1971. Čovjek 1 priroda u krasu skozi stolječa. JAZU. Odjel za prlrod-ne nauke. Zagreb. I m a n o v 1 i, E. 1987: Otocl Crea 1 LoSlnJ od ranog srednjcg vljeka do konca XVIII. atol ječa. Zavlčajna biblioteka Mali Loftlnj. H r o v a t 1 n. M., 1981. Kmetijske melioracije na Krasu. Seminarska naloga. Tlpkopls. Knjižnica Oddelka za geografijo FF. Ljubljana. Hvar u prlrodnlm znanostlma. 1977: Simpozij JAZU. razr. za pri rod ne znanosti. Zagreb. J o n e s. M. K.. R a c k h a m O.. W I 1 1 1 a m s. L.. 1984. I pendll coillnarl Sette-flnestre ( Una vlila achlavlstlca) nell' Etrurla Romana. Modena. K a s a n d r 1 C. I.. 1978: livarski pučkl ustanak (Mogučnostl). Split. K I r I g I n. B.. S 1 a p S a k, B.. 1985. Starogradsko polje na otoku Hvaru. Rekonstrukcija Ager Pharensis. Archacologla lugoslavlca. LJubljana 1986. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. 1991. l.knJtga-TržaAka pokrajina.Trst Leksikon občin za Avstrijsko-IIIrsko PrlmorJe. 1900 Dunaj I906. L o v r e n C a k. F.. 1976: Prsti v vrtačah Slovenije. Zbornik X. Jubll. kongresa geografa Jugoslavije. Beograd 1977. L o v r e n č a k. F.. 1987: Rastje na pobočjih dola Drčlvnik pri Naklem. Tlpkopls (2 str. In 2 proflla).Arhlv pisca. Malta. 1976: Polyglott - Reiseführer. Muenchcn. Meneghel. M. 1987. Aspects of man's influence on the Hills of the Verona (north-east Italy). Karst and man. IGU.Study Group on man's Impact In Karst. Proc.Int. Symposium on Human Influence ln Karst.Ljubljana. M o h o r o v 1 C 1 č. A.. 1956, Analiza razvoja pučkth nastamba na otočnoj skupini Lo&lnj- Crea. Ljetopls JAZU. knjiga 69.Zagreb. M o r 1 t s c h, A.. 1969, Das nahe Trlestiner Hinterland. Wiener Archiv f.Geschichte des Slawentums und Osteuropa.Wlen-Koeln-Gras. M 1 h e v e. A.. 1989, Analiza vzorcev kamenja (na podlagi analiz v gcoloäkcm laboratoriju 1ZRK ZRC SAZU v Postojni). Tlpkopls. Arhiv pisca. N I c o d. J.. 1987, Amenagements agralrcs dans de petites depressions karst ique (en Provence et dans les Causes, et dans quelques regions de comparalson en Italic et Yougoslavte). Karst and man. IGU. Study Croup on man' s Impact in Karat. Proc. Int. Symposium on Human Influence In Kartst. Ljubljana. N o v a k. G.. 1924, Hvar Beograd. N o v o s e I - Ž I c. P.. 1967. Economic exploitation of the Karst hinterland In Punat. Man's Impact In karat. Proc. Symposium on human Influence In Karst. IGU. Study Group on Man's Impact In Karst. Ljubljana. P o 1 I t e o. 1. 1977. Vinogradarstvo otoka Hvara. Simpozij JAZU. razr. za prlrod-ne znanosti. JAZU. Zagreb. Primorska enciklopedija . Zagreb. Prlrodna potencialna vegetacija Jugoslavije, 1986 : Naufno več« Vegetacijske karte Jugoslavije. LJubljana. Programi za kraAke agromelioracije v Utovljah. Sllvju. Dlvatt. Tlpkopls.Kmetijska zadruga vina Kras Setana. R a I s t r I c k. A.. 1969. Pennine Walls. Clapham. R o g I C. V., 1961. Krk. Geografski glasnik. 23. Zagreb. R a d I n j a. D.. 1967a. Man and Karst In the NW part of the Diñarle mountain system- The stone karst walls and enclosures. Karst and Man. IGU, Study Group on Man's Impact In Karst. Ljubljana. R a d 1 n J a. D.. 1987b. Modern agricultural land Improvement In Slovene Diñarle Karst. Karst and Man.lGU, Study Group on Man's Impact In Karst. Ljubljana. R o g 1 1 č. J.. 1977. Prilog geografiji Hvara. Hvar u prtrodnlm znanost Ima Simpozij JAZU. r. za pri rod ne znanosti. Zagreb. S a u r o. U.. 1989. I Monti Berlct. V: Mleto P.-Sauro U.rGrotte del Veneto. Htdera-zlone Speleologlca Veneta, Verona 1969. Savezno savetovanje o kriu, 1969. 1-KrS Slovenije, II-Kri Hrvatske. Ill-Kr* Bosne In Hercegovine IV-Krftk Črne gore. V-KrS Jugoslavije. Split. S e v n I k. F.. 2 a g a r.B.. 1963: Zgodovina gozda v Slovenskem PrlmorJu.V : Gozd na krasu Slovenskega prlmorja. Publikacije Tehničnega muzeja Slovenije. 12. Ljubljana. Ž I b e r n a. J.. 1981. DtvaAkl prag. Svet krajevne skupnosti. Divača. Ž u p a n C 1 C. M . 1990. Kamnita okrogla hlftka pri Brezovici v Istri. Tradltlo-nes. Zbornik InMItuta za slovensko narodopisje. 19. SAZU. Ljubljana. SYSTEMS OF ADAPTING THE LITTORAL DINARIC KARST TO AGRARIAN LAND USE Summary Most of the Dlnarlc Karst within the Influence of Mediterranean climate (the Littoral Karst) belongs to the so-called semi-barren karst. This Is the type of karst with outcropping rocks which do not only reach to the level of turf but outcrop lor several centimeters, or even decimeters, from the ground. Before man Interfered, this surface had been covered with deciduous forest or Mediterranean thicket. Such forest and stony karst had to be adapted for land use by clearing off forest and stones from the surface and out of soil respectively. The degree of adaptation depended, above all. on the purpose of agrarian use of the land; but as concerns the appearance, it reflects In the forms and modes of depositing the removed stones which are typical of the karst cultural landscape. These Interconnections between the mode of adaptation and the forms of accumulated stones are called 'systems* which are discussed In the present study. The latter has been based on summarizing the already published results and Including additional material. The first system comprises frequent burning of forests to gain pastures or to serve other purposes (chasing off wild animals, safety precautions against enemies, newly cleared land for agrarian use. etc.). The author of this paper was. decades ago. turned to researching the extent and effects of the slash-and- burn system by the results gained at subcutaneous karst analyses. The latter have shown that through contact corrosion smooth surfaces are generated on compact carbonate rocks (limestone, dolomite) at contact with humus and soil (clay, loam). Atmospheric processes. above all. mechanical weathering and corrosion by meteoric water, generate rough (corrugated) surfaces of these stones. After the transition between the smooth surface and the rough one. or the contact of smooth and rough surfaces, the reduction (thinning) of humus soil, loam or clay covers can be estimated, as well as the age of soil erosion (Gams, 1971 a). Non-systematic investigations performed so far on various locations on the Dlnarlc Karst and on the karst In some Mediterranean countries have shown that the prehistoric areas of slash-and-burn system, where also the humus-soil cover had burnt or been eroded, had been much larger than can be documented by historical sources. From among the mtcrorellef forms, which have been developed on smooth, subcutaneously generated stone surfaces by the corrosion of meteoric water, Rillenkarren proved to be representative for dating denudation process. Detailed measurements of Rillenkarren were carried out near Setana (the Kras region, from where the terra karst originates) and at the Velo Polje (the Hvar Island). Even though the climatic conditions are different, the average maximum depth of Rillenkarren immediately below the stone tops In both cases is much the same (a little more than 6 mm). If this depth Is compared to measurements of corrosion Indentations performed on historically dated stones and. In particular, if Danin's (1983) diagram Is taken Into consideration, the time Immediately before our era Is proved to be the beginning of soil erosion caused by the first population that inhabited the Dinaric Karst more densely. I.e. the lllyrtans (and later on. the Celts). The fatal Impacts of the slash-and-burn system on mountain slopes, which caused Increased cither atonlness of the surface or soil erosion, were registered at the end of the past century by an eyewitness from the Balkans. GuAK (19S7. 1971). Stones from the former forest land, which was transformed Into pastures (Intended for pasturing flocks of goats and sheep In particular) did not need be removed. The second system was established by the Introduction of meadows. In the time of introducing cadastral maps on the Kras (the Trieste Karst) at the beginning of the 19th century, grass for hay-making on the Kras was mostly cut with sickles, or with sickles and scythes combined (depending on the intensity of stonlness). Therefore, poorly cleared karst prevailed (Morltsch, 1963), since It was not necessary to clear off all the outcropping stones to use sickles. But this clearing was much more required when scythe was used. The cleared stones were either thrown Into open rock fissures and re-covered with turf. or they were heaped in mounds, or they were removed from the parcel. Another way of making grass-cutting easier -carrying soil on meadows - has been reintroduced with the present machine agromcllorattons on the Slovene littoral and continental karst. By means of pneumatic hammer surface stones are cleared off and loam-clay, dug out at the bottoms of the dollnes or deep loam pockets. Is carried to the meadows. A case was documented In the village of Krajna Vas (the Kras) when the villagers abandoned a forest pasture on thick but ackl non-stony soil (pH appr. 4) and at the same time they manually cleared off stones from stony karst to gain meadow where soil was less acid (pll 5.1-6.2). This kind of things were necessary to do In the period of transition from pasture farming with prevailing flocks of sheep and goats to sheltered cattle rearing and dairy farming. On the Slovene littoral karst this transition happened In the 19th century. This fact Is supported by Tables about types of farm animals shown In the text. The third system came Into existence together with adapting karst surface to arable land. Two decades ago. students of geography at the University of Ljubljana, when participating at field researches, could still observe spade tilling of small land parcels of Irregular forms on one of high karst plateaus. Simultaneously with general Introduction of ploughing small parcels, having exploited local unstony surfaces, were abandoned In favour of larger arable parcels of regular, i.e. rectangular forms. When ploughing technique due to the Improvement of plough claimed for ever deeper ploughing, ever deeper clearing of stones was reintroduced. It happened again after the Second World War when tractor ploughing was Introduced. The removed stones were used In building larger dry walls which usually follow parcel boundaries and often perform the function of parcel protection against cattle, sheep and goats pasturing nearby; but on slopes, stones were piled Into supporting walls at the lower flank of shelves (I.e. scarps). During the field work, the volume was measured of the walls set up around circular, formerly flckl parcels, and then reduced by the volume of air spaces between stones (reduction factor - 0.7-0 95); the weight was also calculated and divided by the area of the parcel from which the cut off stones, accumulated In the wall, originated. Fbr Individual parcels the results were the following: 158 kg/m', 156 kg/m*. 380 kg/m*. and 370 kg/m" of a parcel. It should be noted that the measurements were performed on massive walls, which were above the average. Supposedly, less than 100 kg of stones on the average were cleared off from one square meter of field area on the Slovene karst. After the stones have been cut off, their fragments remain In the soil and they are the most representative Indicators of the extent of karst clearing. According to few measurements performed In the village of Kostanjevlca (the Kras). from 11% to 1/3 of the total soil weight belongs to this fine rubble. Bottoms of the dollnes underwent particularly marked changes while being transformed Into fields. The paper presents the results of bore-holes and Illustrations of profiles of two analysed dollnes. one by the Naklo village (the Kras of Skoejan) and another by the fiajflf settlement on the Krk Island. Soil on the bottom was thickened through soil, washed down from the deforested slopes, or was taken from these slopes by man and deposited on the bottoms of the dollnes and possibly mixed with limestone rubble to make It less acid. Rubble also makes soil warmer In summer. There Is every Indication that this was also the cause for nearly all agromellorattons, and not only the wish to get rid of stone obstacles for easler tillage. The fourth system occurred with adapting karst to vineyards. Until the beginning of the past century the vine had been planted Into holes, dug In the ground. The American vine species, Introduced after the vine desease had appeared, were planted Into larger pits (dug outs), for which stones had to be cleared off down to more levelled depths, between 40 and 90 cm. This required additional stone clearing which resulted in building new walls within land parcels, heaping stones In piles, and scarps on slopes which make slopes stair-like. Also in this case the measurements, performed In a similar way as mentioned above, showed that rubble accumulations on Individual land parcels were most abundant on the Islands lying before the Dtnartc coast where stonlness is by far the greatest and the karst was most densely Inhabited and most carefully cleared off due to refugees from the Balkans. According to these measurements the following quantities were cleared from a square meter of those parts of parcels which were covered with soil: on the Hvar Island (at Dol) 1900 kg (1400 kg per m* of the entire parcel) In one caae and 1434 kg In another; near the village of Punat on the Krk Island. It was 2.9 tons/m' of soli surface (1.3 tons/m' of the entire parcel); on the Vis Island It was 1300 kg/m" of soil surface, and 548 kg/m* of the entire parcel. The fifth system of adapting occurred with plantations of fruit trees. Among them, olive trees, and to a lesser degree fig trees have always been prevailing In the Mediterranean climate. Bigger stones were cleared off for tree planting. Soil funnels are smaller than crowns of trees so that the soil between Individual trees need not be cleared so deep. As It will be mentioned later, olive tree plantations used to be temporarily adapted for vineyards at the end of the past century. Possibly, this Is also one of the rrasonas for great quantities of stones which remained on the surface In some olive tree plantations. Olive tree parcels on the slopes are surrounded by rather high walls on all skies which gives the karst the appearance of box-like landscape (enclosures). Measurements performed on several parcels on the slopes above the town of Veil LoSlnJ (the LoAlnj Island, the Bay of Kvarner) showed that the Intensity of clearing off Increases parallel to the Increasing Inclination. The range approximates from 500 kg of stone per square meter at 3 degrees of Inclination to 1127 kg/m* at 20 degrees. This value amounts to 728 kg/ma of the entire parcel near Starlgrad. Measurements performed at the settlement of Punat gave the following values: 1600 kg of stone/m' of soil surface (1200 kg/m* of the entire parcel): and In Slovenia, by the village of Lokev (Prelofe) 400 kg of stone/m' of parcel area. It can be noticed everywhere that the karst Is much more Intensely cleared In the vicinity of settlements, towns In particular, than at remote locations. Some data are enumerated In the present paper which prove that at some places the rubble from cleared parcels was later used for other purposes. At certain places of the western Kras where the war front had oscillated for more than a year between the Austro-Hungarlan army and the Italian one (the case of Kostanjevlca), the character of the karst surface was changed and forms of rubble accumulations disappeared. The orographic divide on the Dlnartc Karst between the Danube river system and the littoral (Adriatic) side of the mountains is a marked separation line as concerns the clearing of the karst; the littoral part Is stonier by nature and belongs to the sub-Mediterranean climate, and because of older tradition of agriculture, winegrowing and crop cultivation, rubble accumulations are much more specific for and better Incorporated Into the cultural landscape. The only exceptions are the areas which were settled In the time of the Ottoman rule over the Balkans by refugees who continued to earn their life mostly as semi-nomadic herders also in new environments. Historical development of systems Is displayed according to the case of the Velo Polje. located on the northern side of the Hvar Island In the course of a year, very dry summer with high temperatures and scarce precipitations, i.e. altogether 377 mm in 7 months (March-September: the measuring point at Starlgrad. 1931-60). alternates with humid and cooler period of a year when favourable climatic conditions for grass and cereals growing set In. However, summer drought. Increased by the permeability of soil bedrock, can only be endured, above all. by vine and citrus trees. In the past, agriculture oscillated between the crops of one season, or the crops of another. The settled lllyrlans. who were semt-nomadtc herders, were followed by the Greeks (385-235 B.C.) who Introduced winegrowing. This together with agriculture, was continued by the next Inhabitants. I.e. the Romans. Since Rillenkarren have almost not developed on the stones which outcrop from the ground on the Velo Polje. It can be concluded that the soil cover there (claylsh loam) was thinned In some later time. The type of farming In the centuries following the settling of the Slaves cannot be historically documented: but it Is known for the 14th and 15th centuries that the Island of Hvar. while under the Venetian rule, exported wool, sheep, cheese, salted fish and wine. But arising from the fact that only the Velo Polje on the whole island of Hvar was suitable for agriculture, supposition occurs that this polje, where also the Church from the town of Hvar owned some fields, was used above all for cereals In the period of autarkic economy. The period of cultura mlsta' (mixed crops) was recorded by the first land cadaster of 1835. where parcels In cadastral communes extending to the Velo Polje as well, were classified Into 30 categories. Among pure (unmixed) categories vineyards were prevailing. Because of too much moisture In the air vineyard locations at low altitudes, and by the coast In particular, were not favourable for vine before the age of chemical protection against vine desease, so vineyards were located on higher slopes of the Velo Polje. Since the then cadaster did not Include a pure category of meadow and It only had small percentage of pastures, the prevailing flocks of sheep and goats and the rest of the cattle (for the entire island see Table No. 8) could only be provided with food by pasturing in forests, although there Is no such category as forest pastures In the cadaster. The Inclusion of Hvar Into the continental state of Austro-Hungary at the end of the 18th century brought an opportunity for greater concentration on winegrowing and citrtculture (orange tree does not grow here). Due to the fact that more than half a century passed between the appearance of Okllum In 1835 In the the main European wine exporting country, i.e. in France, and the outbreak of Pcronoapora on Mvar in 1909, the winegrowing boom occurred with the rising price of wine, so that olive tree plantations were replaced by vineyards. After the outbreak of Peronospora. winegrowing has never recovered, even though vine began to be planted, after the Introduction of chemical protection against vine disease, also on the lower part of the Velo Polje as a substitution for the abandoned vineyards on the slopes. Products from Mvar had low prices In Yugoslavia in the years between 1918 and 1945, while later on In modern Yugoslavia land use began to decline rapidly due to accelerated abandoning of agrarian activity and emigration of Inhabitants. From this survey, the following stages of Intense stone clearing and wall building at the Velo Polje proceed: - introducing arable land In the age of Greek colonization. Roman rule and the early Middle Ages together with the growth of population: - the Increase of vineyards and orchards in the past century, after the Inclusion of the Island into the continental state; - winegrowing boom accompanied by the Increase of vineyard areas; - introducing vine, baaed on American species. Fig. No. 26 shows the growth and changing of walls and other accumulations of rubble In the years between 1935 and 1988 on the section of cadastral map. Parcel borders In the year 1935 are drawn on the basic map: those parcels were, except for the northernmost fields, enclosed by walls. Accumulations of cleared rubble, according to aerial photographs, are drawn on the same map. Not so many changes of walls and parcel boundaries occurred In olive tree plantations and fields with thicker soil, while the most numerous changes occur on larger parcels which were fragmented for ownership reasons (after the abolition of Feudal order, and due to the succession of equal portions) and vineyards were Introduced. The weight of stones was established from the volume of walla which were measured with a meter tape; distances between walls were established with theodolite In the line following the road which crosses the entire Velo Polje In the distance of 1830 m in the north-south direction. On the average, 330 kg of stone per one square meter of the area were established on the surface. Within six sections of the profile, the values oscillate between 63 and 314 kg/m\ The Slovene text Includes the data which say that dry walls, originating In the pre-Roman age. have been archaeologically established on the Dlnaric Littoral Karst, and that they have been built through the entire history, but with varied Intensity, as It has been proved by our investigations. The period of Increased Intensity, as stated In the case of the Velo Polje of the 19th century, corresponds on continental karst to the period of transition from pasture livestock rearing to stationary sheltered livestock rearing Intended for dairying (the 19th century In the Kras region) with the spreading of meadows together with Introduction of scythe, and privatization of common land. The paper comprises drafts, tables and photographs which are also subtitled In English language. Collected materials in the Slovene language are Intended for further, more profound Investigations, especially as concerns the areas of individual systems, because our belief is that the karst has been changed to a much greater extent than it Is familiar to science and public. Seznam podob - List of the figure* Stran- -page I - Enorednl zid 11 lb - Kamenarl - gomile 12 2 - S podtalno korozijo glajene površine kamna 14 3 - Vloga razčlenjene kraške površine za dcnudacijo 15 4 - Dežni žlebiči 17 5 - Morfolške enote In raba tal 1822 in 1987 v Kostanjevici 27 6 - Ročno trebljenje kamnov na njivi 30 7 - Zidovi po funkciji v Matavunu 31 8 - Klimogram v udornlci Drčlvnik 34 9 - Talni profil v dnu Drčlvnika 35 10 - Talni profil in načrt vrtače pri Bajčlču 37 11 - Fotografija vrtače pri Bajčlču 38 12 - Talni profil z rabo tal v vrtači Globočlna 39 13 - Značilna delana vrtača na otoku Cresu 40 14 - Načrta dveh pobočnih vinogradov pri Dolu (Hvar) 43 15 - Načrt vinograda nad Punatom (Krk) 45 16 - Načrt vinograda na Cresu 47 17 - Načrt oljčne parcele nad Punatom (Krk) 51 18 - Prečni profil oljčne parcele nad Punatom 52 19 - Za hojo prirejeni zidovi na Cresu 53 20 - Zid kot kolovoz 54 21 - Varvakan (Veli LoSlnJ) 55 22 - Geomorfološka tipizacija Velega polja (Hvar) 56 23 - Klimogram za Hvar 58 24 - Gibanje prebivalstva v naseljih Velega polja 66 25 - Razširitev Starigrada na naplavino zdaj prcsahlcga potoka 67 26 - Zidovi kot priče dcnudacijc prsti 70 27 - Parcelne meje 1835 ln današnji zidovi-Velo polje 73 28 - Akumulacije grušča v pasu čez Vek) polje 75 29 - Sistemi suhih zidov kot priče rabe tal-Velo polje 79 30 - Sestava terase ob porušeni škarpl 80 31 - Prvobitna, na kamenitost krasa prilagojena raba tal (Lokovec) 82 32 - Mcgalitski bloki med suhimi zidovi na Malti 83 33 - Delno otrcbljenl kras za vinograd 85 34 - Skalni čoki na polju kot znak erozije prsti 86 35 - Primer faznega trebljenja (Vrbosko) 87 36 - Delno trebljenl kras za vinograd (Prlmošten) 88 37 - Nova vinogradniška škatlasta pokrajina (Prlmošten) 89 38 - Oglata poljska hiška v Istri 91 39 - Poljska hiška s hlevom (Velo polje) 92 40 - Okrogla hiška s streho iz plošč v Istri 93 41 - Naravovarstveno ogrožena poljska hiška 94 42 - Drobllec kamna uničuje suhe zidove (Velo Polje) 95 43 - Razpadajoča škatlasta pokrajina (Hvar) 96 44 - Iz razrušenih škarp na pobočju nastaja mellšče 98 Vse fotograflje je posnel I. Gams - All photos are taken by I. Gams