Ravnokar je izšel ! SLOVENSKO-AMERI KANSKI KOLEDAR za leto 1901. VII. LETNIK. Cena. 25 centov« GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. S te^r. 102. nsr o , 22. ciocemtjra 1900. Lo-bo "VXIEX- Otroka oropali. Roparji otroka zahtevajo $25,000. Omaha, Neb., 19. dne. Dvesto policajev, ravno toliko meščanov iti več detektivov išče 15letuega si na bogatega E Ivard Cadahy. Vsa znamen>a kažejo na to, da so ukra dli d^čka, ter pot^rn zahtevali visoko odkupnino. Cadahy je tudi dobil že pismo, v kterem zahtevajo 25 tis dolarjnv odkupnine za uj-go-vega ei:ia. Deček je včeraj večer zapustil domačo hišo, da bi obiskal gospo C. H. Rustin in od tistega časa je izginil. Plačal $25.000 odkupnine. Omaha, Neb., 20. dec. V mino-lih 50 urah so izvršili lopovi svoj drz->n načrt, odpeljali ldletnega sina milijonarja Edvard Cudahya in tudi tofuio d"bili zahtevauic 825.-000 odkupnine. Odpeljani deček je sedaj srečno zopet doma. Od lopovov nimajo niti najmanjšega sledu in tuiii gospod Cadahy jih noče preganjati, ker se boji'hudih po-nledih. Najbolj osrametena je policija s svojimi veduostimi. Stari Cudaby je dobil dva pism8 naj due 19. decembra ob 7. uri zve čer na natančno popisanem kraju kjer b de stala sv-tilka položi vrečo z S25 000 v zlatu, ako t- ga ne stori, bodo otroka oslepil i. Cudahyj slile-nil t. zahtevo detinskib roparjev izpolniti. Vzel je $25.000 v zlatu iz banke in se peljal z bugsjem in rudečo svetilu co kakor so mu roparji predpisali na omenjeni prostor. Imel je pri sebi tri nabasane revolverje, toda isti mu bili le malo koristili ako 1 >i ga bili roparji hoteli napasti. Nikogar ni videl v bližini prostora, kanor je položil denar, t< da ko se je peljal nazaj ugasnila je luč tudi se mu je zdelo kakor bi mu je od daleč sledil jezdec. Dečka so pripeljali roparji potem ob 1. uri zjutraj na isti kraj kjer so ga prijeli. Dečka so roparji odpeljali izven mngta in zap-li v samotno hišo. Dečnk roparjev ni mogel videti, ker niso u/gaii luči, pač pa pravi, d» bi Bvcj^gii stražarja spoznal po govoren ju. Dau^s večer je Edvard Cudahy razpisal 825 000 nagrade za prijetje roparjev svojega sina in še posebej $5000 za vsac« ga posameznega, kte-ri jn I»kl pri tem udeležen. Vkljub temu kr<>ži v meBtu govorica, da je vso zgodi to deček izmislil. Ljudje namreč mislijo, da je deček šel po svojih jotih in ko je pozneje zvedel, da mislijo stariši, da je ukraden in nato naredii svoj načrt. ,,Waderlandova" prva vožnja. Novi parni k družbe ,,Bed Star Lin V' „Waderland" prišel je po devet dnevni vožnji spremljan od neprestane nevihte dnfe 20. t. m. prvič v N vv York Vsied nevihte se hitrost pnrnika ne more še sedaj označiti; pač pa pr čakujejo zvedene, da b- de ob ugodnem vremenu dosegel hitrost 17 vrst na uro. P.irnik je zgrajen. najniojur-iieje ia b de zadoščal v vsakem oziru vsem zahtevam potnikov. V obedui dvorani prvega razeda, ktsra se nahaja na gortnjen krovu, je prostora za 204 potnike, v dvorani druipga razr«wia za 120 potnikov. Stroj; 8<> najnovejše vrste in p stavljeni v ravno težjutako, da selacii^a skoro nič ne trese. Morilec svoje hčerke blazen. Cleveland, O., 19. dec. Harry H. Sf*warta, kt^rega so pred nekaj časom v New Yorku zaprli pod za-t žbo, da je umoril svojo malo hčerko in truplo vrgel v kanal, eo pripeljali v Cleveland, kjer ga je porotno sodišče danes blaznim spo znalo. Odvedli ga bodo v blaznico. Velikanski dohodki. Dohodki naših železnic. Washington, D. C , 21 decembra Meddržavna trgovska koirisija izdala je poročilo gl^de dohodkov naših skupnih železnic v dolgosti 190,406 milj Iz tega poročila posnamemo, da so znašali dohodki železnic tekom minolega fiskalnega leta S1.4SO 673,054 ali $776 na mi ljo. Ta ogromna svota deli se na potniško voznii o v znesku 396 milijonov 860 tisoč 760 dolarjev, in $1 04S,26S,S75 odpade na prevažanje tovornega blaga. V minolem letu snašali so dohodki železnic 81,313,610,118. Prometnih izdatkov :mele bo železnice v tem letu $956 S 14,142, t'"»raj znaša čisti dobiček 8523,458,912. Dividende so dosegle v minolem letu svoto .$109,400 147, ali 27 milijonov 555 tisoč 3S8 dolarjev več n*go leto popreje. V računu dividend najemno prevzete in kontrolirane proge nisj vpeštete. Podkopano mesto. Pittston, Pa., 21. dec. Ravie rov, last Pennsylvania Coal Co., jel se je včeraj podirati in se še dalje po greza. Do danes opoludn* pogrez-nila se je — £0 čevljev v dolgosti — tudi glavna ulica mesta. Mestna uprava odredila je vse varnostne odredbe, da zabrani nadaljne nezgode. Valed podkopanega mesta je mnogo hiš v nevarnosti, sedem je poškodovanih, vsled č sar seje po- j javil med prebivalci velik strah, pettedenskem praznovanju sraatra-Vsled pogrezanja zlomilo se je štrajk predilcev Hathway in mnogo cevi vodovoda in plina, tako Acushnet tovarn končanim. Pri da voda neprestano teče v rov. Pogrezati soje pričelo vsled tega, ker S3 odstranili tramove, ki so podpirali in križali rov. Bogat trgovec umorjen. Adlentowu, Pa., 19. dec. Minolo noč bo roparji umorili Viljem Ka-rol Rochlicha, nemškega trgovca na njegovem domu v Mountainville ob zuožju Lehigh gorovja. Edvard Blumor, nečak umorjenega se je danes zjutraj zelo začu lil, ko je na šel stričevo hišo zaprto tembolj ker kom do8PeI° 275 000 Pisera' med le trgovec sicer zelo rano vstajal. twmi 58~9 priporočenih Iz delavskih krogov. Premogarski štrajk končan. Wilkesbarre, Pa., 19, dec. Strajk pri Kiugston Coal Co. poslujočih premogarjey je danes končan in 1800 mož bode šlo jutri zopet na delo. Vsa navskrižja še niso porav-uana, toda najvažnejše zahteve so izročili razsodišču Družba je dovolila izplačati zaslužek vsaka dva tedna kakor tudi, da smejo premo-garji sami nastaniti ,,Chfck Weigh mana". Druge zahteve glede odslov-ljenja poslovodja Morgana in znižanja ,,Topping" od 9 na 6 palcev hodu rešili posredovalnim potom. Okrajna unija je bila s to uredbo zadovoljna. Strajk v premogokopa štev. 5 Lehigh & Wilkesbarre Co. še vedno traja. Danes so tudi ,,Breaker B ys'4 Maxwell rudnika Šli na štrajk in pravijo, da bode še več družili premogarjev ostavilo delo. V Delaware premogokopu je naHtal požar, kteri se vedno bolj širi. Gasilci so neprestano na delu, toda Joeedaj se jim še ni posrečilo plamen pogasiti. Konec štrajka. Houston, TVxas, 21 dec Stri jku-joči brzojavni uradniki Colorado & Santa Fe železnice bo dane'j s štraj-kom končali. Strajk j-* bil brezuspešen, ker se brzojavnim uradnikom niso hoteli tudi drugi uradniki pridružiti. New Bedford, Mass , 21. dec Po seji, ktera se je vršila danes, sklenili sodelavci prihodnji ponedeljek z delom zopet pričeti. ,,Kaiser Wilhelm der Grosse" je v Bredo s f 90 potniki v kajitah iu 641 v medkrovju dospel v New York, toraj se za eden dan zakasnil. Med vožnjo je nastal vihar, kterije dne 15. decern bra dosegel vrhuuec in tako razsajal, da so morali počasi voziti. Omenjeni dan jeparnik prevozil 3amo 348 vrst. S parni- Zlezel je v hišo skozi odprta vrata kleti in našel Btricevo truplo v spalnici. Roparji so pobrali in odnesli vse, kai je bilo kake vrednosti. Palec leve noge umorjenega je bii ožgan in po sobi razstresene užiga-lice so pričale, da so tolovaji svoj- žrtev uajprvo umorili. mudili in potem Otrovana večerja. Auburn, N. Y., 21 dec. Na farmi King Ferry našli so d^nea sosedje brata Neta in Klavdija .(urnim— starčka sedemdeset'h let — nortva V drugi sobi ležala je tu li njih sestra Suzana in v podstrešni sobi h apec Frank v nezavesti, vendar še pri živijeuju. Baje so zavžili več rjo, ki je bila otrovann. llbegli poneverjenik. Denver, C >lo., 19. dec. M. Henderson, ubegli pomožni blagajničar prve narodne banke v Greely, Col , se skriva v nekem malem aelu ob meksikauski meji blizu El Paso, Texas. Nedavuo je sem dospelo poročilo, da se je v malem mestecu ob meji kot živinski trgovec naselil mož, kteri je Heudersonu zelo podoben. Nadaljua preiskava je dognala, da so na pravem Bledu. Policijski uradnik v Greely se je napotil v El Paso, da prime iu aretuje beguna. Henderson je bil 17 let star ko je stopil v službo banke in se provspel do pomožnega blagajnika. V miuolemu juliju je izginol iz Greely pustivši v blagajnici 20 tisoč dol. primanjkljaja. Nedolžnega linčali. Zopet linčanje. Gluf Port, Miss., 20. dec. Dne 19 t. m. ustrelil je -mulat Lewis maršala W. E. Richardsona. Mu lata so daces s pomočjo psov osem milj od tukaj zasledili in ga je re-darstvo tudi takoj yjelo. Toda kmalo na to je ljudstvo redarjem vzelo jetnika in ga obesilo na drevo v bližini ireBta, kjer je on Richardsona ustrelil. Tudi morilčevega očeta bo zaprli, vendar njemu ne preti linčanje. Lewis je ustrelil Richardsona, ker sleduji ni hotel aretirati belega d čka, ki je napravil uekemu zamorcu malo škodo. Razstrelba plina. Beaver Falls, Pa., 20. dec. Vsled razstrelbe naravnega plina porušile sta se danes dve hiši pri kteri nezgodi je bilo sedem osob ranjenih. Obe hiši ste zgoreli. Stanovniki bili so več ali manj ranjeni, vendar so srečno všli iz podirajočih poslopij. Skupno škodo cenijo 810.000. Razstrelbo je pripisati slabim pli-novim cevem diužbe ,,Fort Pitt Gas Line". Amerikanske lokomotive. Philadelphia, Pa., 19. dec John H. C uiverse, član tvrdke Buru-ham, Williams & Co., ktera kon-tr"lira Baldwiuovo tovarno za izdelovanje lokomotiv, je prišel danes pred ohrtnijsko komisijo kot zvedena priča. Tukajšnja obrtnija za izdelovanje lokomotiv je bila ustauovljena leta 1831. na skromen način; danes pa izdelajo v Baldwi-vi tovarni 12C0 lokomotiv na leto, ali približno 4 vsak delavni dan. Ievažanje amerikauskih lokomotiv se je pričelo pred 40 leti. Naj-prvo so jih izvažali na Kubo in južno Ameriko, potem tudi v Evropo in Azijo. Gospod Converse je rekel, da plača tvrdka večje plače, n^go evropejske tvrdke jednake obrti in vendar je vsled boljših delavskih strojev vBtanu cenejše izdelovati, uego evropejske tvrdke. Zanimiva je bila tudi izpoved priče, da bi se bil ustanovil trust izdelovalcev amerikauskih lokomotiv, ako bi se njegova tvrdka ne bila zoprstavila temu načrtu. I SLOV EXSKOA E RIK A\S KI | i New Orleans, La., 21. dec. Kakor se je sedaj pokazalo, je krv«j željna tolpa včeraj v Gulfportu Mass , liučala ned >lžuega. Hoteli so linčati James Lewisa, kteri je umoril maršala Richardsona iu ugrahili napačnega moža. Morilčev bratranec Joseph Lewis in njegov stric Albert Lewis sta v zaporu v Meridian, Miss. Velik mraz v Vermontu. Newport, Vt, 19. dec. Daues je kazal tu toplomer 20 stopiuj pod ničlo. Današnji dan je toraj uaj-mrzlejši te zime in traja hud mraz že deset dni. Med tem časom ni toplomer kazal višje, nego 6 stopinj pod ničlo. K smrti obsojeni blazen. Porotno sodišče v Potsdamu je v minolem juniju lončarja Edmund Jiinicke zaradi umora šivilje Luize Berger iz Berolina k arirti obsodilo. Sedaj so morilca blaznim spo znali in odvedli v blaznico. Ker so nastali dvomi o Jiinickovom razumu niso izvršili Bmrtue obsodbe. Sredi meseca aprila bo ob Vražjem jezeru pri Potsdamu našli na pol trohnelo žensko truplo. Sprva so mislili, da si je ženska sama segla po življenju in le po naključju je prišlo na dan, da je bila umorjena. V stanovanju nekaj dni pogrešane šivilje Luize Berger v Berolinu bo našli listek z imenom Jiinicke. Ta malenkost kolikor neznatna je tudi bila, privedla je oblasti na pravi sled morilca. Jiinicke je znal izkoristiti vražjeverstvo deklice, ktera je želela hitro obogateti. Zvabil jo je k Vražjem jezeru in jo pregovoril izpiti tekočino, češ ako isto zaužije bode zaspala in ko se prebudi imela v posesti 500,COj mark. Vražjever-ua deklica je vrjela zapeljivcu in izpila tekočino, v kteri je bil strihnin. Pravda grofa Boni Castellana. Paris, 20. dec. Daues se je pri tu kajšnjem civilnem sodišču na za t< žbo londonskega trgovca dragocenosti Wertheimerja, vršila obrav nava proti grofu Boni CaBtellane in njegove soprogi. Omenjeni trgovec tožil je zaradi plačila dveh zneskov iu sicer svoto 12 946 frank«)v in drugo za 6 500.0( 0 frankov. Stranki se uisti zglasili OBobno pri sodišču, temveč obravnavali sta po svojih zastoj nikih. Castellanov zastopnik vložil je istočasno tudi protitožbo, b ktero zahteva, da londonska tvrdka predloži natančni račun, ker zneski v prvotnem račuDu s» nastavljeni previsoko in pretirano, in da kupljene stvari niti izvirne bile niso, temveč le ponarejene Vsled tega zahteva Castellanov zastopnik, da sodišče črta 2,000.000 frankov tož bene zahteve in obsodi tvrdko Wer-theimer, da vzame vse Castellanu prodane stvari nazaj in sicer v po-polnej vrednosti ter plača 300.000 frankov globe. Obravnava se ni zaključila, ter Be bode prihodnji teden nadaljevala. KOLEDAR ZA LETO 1901 VII. LETNIK. Cena 25 centov poštnine prost je dobiti pri upravništvu „GLAS NARODA" ioy Greenwich St., New York, novce je naprej poslati in lahko v znamkah. Koledarje primerno DARILO ZA NOVO LETO £ it C c: |g c. . . znancem in prijateljem v starem kraju, posebno ker ni S5 m sedaj v Avstriji več koleka. —■'" Delavski dom pogorel. Dne 20. dec. pogorel je v ulici Willougbby v B-ookl}Tnu nahaja joči se delavski d^m, v kt°rpm je imelo nad 60 druHev svoje sob**. Vsled vetra razširjal se je ogenj jako hitro in vničil poslopje kakor tudi društvena imetja. Škodo cenijo na 3 30.000, tiočim znaša zavarovalnina le $30.000. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 20. dec. Iz Selena so dospela natančneje podrobresti « klanju, kterega so učinili Turčiui v Macedoniji — poročila o strašnih grozodejstvih, V severoaldauskf-m Selu Bituš je tolpa Mohamedan-cev križala vsac^ga moškega Kristjana. Uboge žrtve so na rokah in nogah z lesenimi klini pribili na drevesa, da so v grozovitih dalgo-trajnih mukah izdihnili svoje duše. Ženske so oskrunili in odvedli v mohamedauske harme, otroke pa pred očmi starišev podavili. V Grumi, južno od Bituša so skru nili ženske v pričo njihovih mož in očetov, mož« pa puhabili, ko so jiiu porezali uše-sa, prste na nogah in nogah in druge ude. Veliko številu otrok bo pometali v vodo in jih utopili. V Ribarici bo poklali vse prebivalstvo, rezali so jim v kosih meso od kosti. V Baniški so poživinjenci sežgali 20 Kristjanov na veliki grmadi. V Geueviti s j nekega duhovnika zavezali v vrečo in vrgli v vodo. VoJja Mohame-daucem je nek fanatik, kt».ri se ponaša, da je latstn >ro ,,nevernikov.'* Srbski kon2ul v Mitrovici ceni število umorjenih Kr.stjanov na 470 mož 110 žen8ii in 430 otrok, število oskrunjenih žensk pa na 385. Vsemi grozovi-tostimi uanvrcti se tuišk-; oblasti zadrže povsem mlačno. Glasgow, 20. dec. Polom škotske železne iu jeklene obrti je popolen. Mnogo tovain Lodo zaprii, kai-or hitro bodo izvršeua naročila, kt«-ra imajo sedaj v delu. $20.000 mu je manjkalo. York, Pa., 20 dec Uradniki .,S?curity Title & Trmt Co.", ki so pregledali bi a gnj ni Carjeve knjige, zatrjujejo, d?, v blagajnici pomanj-knje znesek $20.000. Bančna družba je kljub čemu „malenko^ttjemu primanjkljaju'- izjavila, da zamore zadostit!, vsem zahtevam, in da se p deg tega primanjkujoča svota pokrije s premoženjem blagajnika, ktero cenijo $20.000. Biagajuik Weiaer je vsled tega „bolanli in l^ži v slojem stanovanju. Denar je zgubil na borzi. Radi krutosti poveljnika. P^trograd, 19. decembra. „Novoje Vremja" piše, da se pri vseh armadah zaveznikov kažejo zuamenja nezadovoljnosti radi krutosti _voj-nega maršala grofa Walders^e; tudi nemška armada ni izvzeta. Ča sopis podpira zahtevo, da bi v bodoče vsaka armada postopala na svojo last no odgovornost. SLOVENSKA PRATIKA za leto 1901 je nam te dni dnšia iu velja posamezni komad 10 centov s poŠto vred ; pr^kupcem damo 100 komadov za $6. „GLAS NARODA", 10l> Greenwich St., New York. Nevarnost v božičnih praznikih. Tudi veseli božični prazniki niso brez svojih resnih nevarnosti. Posebno obed na bužioni dan zamore postati resno nevaren za človeško zdravje ter prav lahko prouzroči hudo bolezen v želodcu, ker se pri istem jedo jedila, ktere imamo večinoma le redkokrat, posebno ribe in tudi ta jedila vživajo v večji nego navadni meri. Zato moramo biti oprezni in si preskrbeti ob prsvem času za take slučaje pripravno z ravilo, ktero je brez ugovora Triuerjevo amerikauBko grenko vino najbolj zanesljivo | in istočasno zelo okusno zdravilo za VBe bolezni želodca, ter čisti kri in krepča ves život. Piši edinemu izdelovalcu tega v istini edino zdravilnega vina. kteri je edino le Jos. Triner, 437 W. 18. St., Chicago, 111., ali vprašaj zanj lekarnarja in ne vzemi drugo nego pristuo Triner-jevo. Isto te bode sigurno ozdravilo in ako imaš to zdravilo doma, lahko se brez bojazni udeležiš ob-hajanja božičnih praznikov. Slovencem in Hrvatom priporočam BVOj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III-, v kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzink® po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Seveda... misliš vsako pivo ;e dobro — Večinoma je tudi .... TOP*... ako si kdaj pokuuii SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljSo nego dobro. — Ijtoje NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN ■ ■ - JCICU PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post offi^ October 2. 1893. »GLAS NARODA". ^iflt slovenskih delavcev v Ameriki izdajatelj in uredniK: Published bj F. SAK8ER. 109 Greenwich St. New York City Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............11.50, Za Evrope th vse leto . . . gld. 7.— „ „ „ pol leta----„ 3.60. „ čatrt leta . . . „ 1.76 / Evropo pošiljamo list skupnt dve številki ,Glas Naroda" izhaja vsako e^ed m sol. I'.; GLAS NARODA", („Voick of the People") Will be iaued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement Za ogiase do 1U vrstic se piao< 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnotiti wb ne uatisnejo. Denar naj se blagovoli poslati ix> Mon «y Order, Pi* Bpremembi kraja naročnik -v crotimo, da se nam tudi prejši je bivališče naznani, da hitreje najdemo uaBl Dvnika. Dopisom in pošiljatvam nared^*-aasiovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York Cit y. Telefon 3795 Cortlandt. zgubil, se v teh dnevih navžije ne-nacega otročjega veselja, vse tužut misli ga ostavijo in tudi on po-idravlja rojstvo Gospoda s srčnim veseljem. Kedor se na raznih znamenjih, h kterim moramo pred vsemi tudi vedno ruanjšajočo se vsebino denar nic prištevati, ni opazil, da je v istini Božič že blizo, se je getovo v zadnji številki ,,Glas Naroda'* o tem prepričal, kajti cenjeni čita-tatelji, kterim želimo ,,Vesele prazni k el' so izvestno čitali božične povesti, kterih dogodkov je v pravem življenju, žal, le bor o malo. Božične pripovesti koučajc se običajno vse srečno in veBelo: njih konec vodi vedno le v srečo — baš kakor vse ceste v Rim, — pri nas seveda vse v New York. Ker pa nesreča tudi ered sreče ne miruj*, tudi Božič ni za vse srečen, bro-doflel. Celo naseluiški urad, v »vejem novem poslopju na Ellis Ielanri mu ne bode pripravljal nikacih ne-priLik, a kterimi se ima horiti vsakdo, kdor pripliuje na naše obrež e. Kakor vsi drugi prazniki, tako jo tudi božično Blavlje tekom sto i ti j sadobilo povsem drugo lice, nego ga je imelo spočetka. Toda kljm temu, da se je pravo bistvo t^g« praznika umaknilo toku časa, j* OBtal njega pomen vedno isti. Kljul prominjajočih se nazorov življenja samega, je Božič še vedno praznik ljubezni, ob kterem času vsakdo občuti željo, da &e po dolgem napornem delu odpočije, da o sa mem sebi prem i-1 j a. Tudi najnemirnejem za obstanek se borečem človeku nudi Božič gaj nekoliko odmora, vsakdo kdor le samore, hiti v sredino svojcev, da v svojem obiteljskem krogu najde mir in srečo, česar vsega v vsakdanjem življenju pogrešamo. In kdor je te sreče deležen, ta ne vpra-iuje kam, kje in čemu, veseli se le krasne sedanjosti ne meneč se za preteklost. Tudi oni čegar življenje je polno promeue, razočaranja in nevolje, kteri je ali vsled lastne krivde, ali pa vsled nemile osode Y te ono kar je bilo nekdaj njegovo, Amerikanizacija Evrope. Kadar piše evropejgko Časopisje o kacih izvanrednih d> g dbah, novih iznajdbah, velikanskih hišah, bogastvu itd., zaključi običajno do-tično poročilo z vslikom : ,,To je amerikansko." Seveda pridejo v največjih slučajih le stvari in čini, ktere moramo brez okoliščin smatrati kot izvir propalosti v poštev, kajti prave občekoristne pojave so v smislu državljanskega idealizma prišle že davno ob veljavo. Ako na primer v ostarali Evropi umrje kak miiijouar ter zapusti svoje premoženje javni m dobrodelnim zavodom, (v Evropi bela vrana 1 Opomba stavčeva) v čaBniških slavospevih blagemu d >brotuiku ni najti, da je njegova poslednja volja izvršena ,,amerikanski", dasiravno ne more nihče oporekati, da baš Američani več nego li kterokoli drugo ljudstvo, darujejo svoje premoženje javnim dobrodelnim zavodom. Ako pa onstran oceana zaslede kako veliko poneverjanje javuih denarjev; ako propade kako podjetje, ali ako pronajdejo, da je kaki uradnik vsled podkupljivosti deloval na korist pojedine stranke, potem kriči evropejsko časuištvo: ,,To je amerikanski 1" Mi niti malo ne dvomimo, in vsakdo, kedor je le površno znan z razmerami naše republike in ev-rop-»jskih držav, nam ne bode ugovarjal, da se ,,v tem pogledu 4 tudi v Evropi vse tako vrši kakor pri nas. Večje iu maujše ,,Paname" vsake vrste, pri kterih so podkupljeni uradniki glavni čiuitelj; „Pa-oame" in slučaji jeduacega kalibra dokazujejo, da eo tudi naši evropej-ski bratje ..človeške nravi", kterim ,.grešuikom'4 nikakor ni treba klicati ,,mea culpa'4 iu ža ovati, da svoje naravne naloge ue izvrše tako izb orno. kot, ameriški denarni strokovnjaki. In vendar je istiua, da je v evropejskih ,,amerikanskih Činih" od leta do leta opažati drugi značaj, kteri je pa v resnici emerikan-ski: prevare pojavljajo se vedno bolj pegostoma. Tudi v Evropi se dogodi, da se uradniki in politikarji podkupijo, pri nas se to zgodi tako pogostoma, da je vsa stvar takorekoč že samoumevna in mora baš tako biti. Ko v Evropi pridejo na sled pone-verjenju, se vse ljudstvo čudi, pri nas se le žalostno nasmehnemo in marsikdo obžaluje, da ni bil z de-fraudantom pod jednim klobukom. Take razlike med to- in onstran oceana, najdemo v vseh kategorijah svetovnega „napredka"; vendar zamoremo konstatirati, da so omenjene razlike od dne do dne manjše, in konečno se bodo tudi Evropejci ravnali strogo po ameriškem geslu, kajti nazori o pravici in krivici zajemajo se pri nas že od lavna, a v Evropi v novejšem času -^dino le na korist kapitalizma. Ako iz tega stališča opazujemo evropejsko korupcijo zadnjih let, francosko uradništvo, panamski škandal, propad nemških denarnih zavodov, korupcijo ogrskih narod-uih zastopniko/ in slavni avstrijski parlament, zadobfe vse te stvari popolnoma drugačno lice in drugi pomen, nego ga imajo na prvi pogled, kajti tudi evropejski politikarji posnemajo naše in izkoriščajo poli tiko v materijelue namene. Toraj tudi v tem pogledu posnema Evro pa Ameriko, a na čelu tega posnemanja je Anglija, kjer Be kapitalizem isto tako krasno razvija kakor pri nas Angležem sledč v tem pogledu Nemci, kjer „blagorodui4' pravniki za denar vse store. Tu se — seveda za dobro plačo — odstranijo neljube priče, ali se pa pričam plača, da pričajo po želji plačnika. Ako bi vse to pri nas kedo kritikoval, bi b« mu Čudili, toda v Evropi smatrajo podkupovanje kot nečastno stvar, ktera se mera kaznovati, — in res, uekaj dotičnih pravnikov je že vsled tega v preiskavi! Toda koliko časa bode še potreba, da Inido tudi v Evropi podkapovanje in Blične manipulacije smatrali umestnim in posnemanja vrednim činom?! Evropejci se američanijo in gotovo bod^ tudi v tem pogledu posnemali Američane. O priliki propada bero-linskih hipotekarnih bank prišli so na sled, da dve omenjenih bank niti rezervnega zaklada — kteri bi moral tvoriti svoto več milijonov mark — nisti imeli. Kaj sličnega se še celo pri nas ne dogaja! Našim cenjeuim čitateljem je izvestno znano, kedo je Ameriko v smislu podkupljivosti ,,avnerikani-ziral". Ze od davna je pri nas kapitalizem neomejeni gospodar, in sicer popolneje in v večjej meri, nego v kterokoli drugi deželi. Nasledki tega tudi ne izostanejo, kajti korupcija ima pri nas plodovita tla. Med tem ko v Evropi kapitalizem ruši vse starodavne zakone in odredbe, je pri nas že dobil vse javne urade, javno kakor tudi zasebno življenje v svojo last. ,,Amerikanizacija" ni toraj nič druzega nego premoč kapitalizma nad vsem kar je dobro in hvale vredno. Homatije na Kitajskem. Kitajska za mir. Ravnokar iz daljnega jutrovega dospela poročila bodo gotovo vsestransko s zadoščenjem pozdravljali. Iz T^ien Tsina se namreč poroča dne 17. decembra, da jo kitajski cesar Kwang-Su pripravljen sprejeti mirovne predloge, ktere so poslanci zveznih oblastij stavili kitajski vladi v Pekingu. Zahteveoblastij obsegajo osobito sledeče točke: Izplačati odškodnino v znesku 700 milijonov taelov tekom 60 let, kar jamčijo dohodki iz pristaniških eolnin; razdejati tvrdnjave med Shan-Hai Kwavn Taku in Pekingom ; odpraviti Tsung Li Yamen (ministeisto zunajnih zadev); kaznovati kitajske uradnike, kteri so bili zapleteni v gibanje boxerjev; prepovedati uvažanje orožja in stre-Ijiva v pokrajino Petchili; nastaniti vojne tujih oblasti ob vezni črti med Taku in Pekingom ; zadostiti za umor nemškega poslanca pl. Kettelerja. Podlaga za pričetek ist'nitih mirovnih obravnav s Kit&jsko in za ustavljanje oboroženega posredova-l.ja zaveznikov je toraj storjena. Upati je, da bode nesreča vojska, ktera je trgovinske razmere n rodov v tako velikanski meri škodila, kmalu končana. Sramotilna junaštva. London, 21. dec. „Morniug Post'4 je izvedela iz Pekinga, da eo se nemški vojaki minolo soboto prikazali v Laingchingu in postre-lili 60 kitajskih vojakov, akoravno so isti zatirali boxerje. Dalje aopo-strelili 30 druzih oseb in zaprli 200 ljudi. Slednje so pozneje sicer zo pet oprostili, toda preje so moral plačati 20,000 taelov globe. Tudi bo baje Nemci oplenili mnogo hiš i j prodajalnic. S temi sramotilnimi Čini bo Nemci kar naravnost prelomili zagotovilo zveznih armad, da 1 odo med mirovnem pogajaujem počivale vse vojne operacije. Zavezniki se sedaj zabavajo s pleneujem v okolici Pekinga. Najhujše rasajajo Nemci, kteri so sedaj na najslabej šem glasu izmed vseh zaveznikov. Zmešnjave brez konca in kraja. London, 20 dec. Iz Pekinga se brzojavlja, da je položaj v pokrajinah zelo nevaren, in ako hitro ne vpeljejo stalno vlado, utegnejo se tujcem Bovražni izgredi še ponoviti Ljudstvo pričenja Čutiti neprijetnosti zime n poleg tega je izpostavljeno mnogovrstnim ožemaujem od strani zaveznikov. V.-Č izgrednikov, ktere je general Mei v Tsan-tchau fu zarpl, iste pa Nemci zopet opro stili, požigajo hiše, morijo in pleni jo sedaj ob meji med Tchili in Shantungom. Iz Tientsina se brzojavlja, da se Nemci povsodi nad vse mere krut^ in krvoželjno obnašajo. Nemški oddelek se je ravnokar vrnil od ekapedicije proti generalu Mei TBan-tchan-fu ob velikem kanalu. Nemci so razpršili ;am generalovo moštvo, oplenili njegova skladišča in oprostili več nevarnih box^rjev, ktere je imel kitajski general zaprte. Taki dogodki so teml>o!j obžalovati, ker je geueral Mei vedno dejansko zatiral b« xerje in se n dal rabiti kot orodje cesarice vdove. Vojna med Boerci is taglijo. Velika nevarnost za An g 1 e ž e. London, 18. dec. Iz Cape T< wna se brzojavlja, daje oddelek Boercev kakih 700 mož med Odendalstroom iu Bethulie prekoračil Oranje reko iu udri v Kapsko kolonijo. Britiško konjico, ktera je hotela to prepre čiti, so Boerci z velikimi izgubam nazaj pognali. V drugem brzojavu pa se poroča, da so Boerci bežali pred Brabantovo konjico, iu da jim je drugi britiški oddelek zaprl pot v Aliwal North. Boeraka kolona koraka sedaj skozi britiški teritorij proti jug" in je dospela že v Kaapdaal, kjer so se minolo leto vršili hudi boji. Namen ekspedicije je, Holandce v Kap koloniji podpihovati k vstaji in mislijo, da so Boerci dobili zagotavljanje dejanske pomoči predno so sklenili prekoračiti mejo. Angleži smatrajo to gibanje kot največjo nevarnost odkar se je pričela vojska, kajti ako se Holandci v Kap-ski koloniji združijo z Boerci, potem bodo slednji morda vendar zmagali. V Colesbiirgu bo te dni radi vele-izdaje obsodili 8 osob v ječo od šest mesecev do 2 let iu do $500 globe. Johannesburg, 18. dec. Podrobnosti glede poraza Angležev pri Nooitgedaehtu kažejo, daje general ClementBov oddelek komaj ušel Boercem. Slednji so nar-dni izbo-ren načrt in bi bili tudi Clem^ntsa vjeli, da se niso prezgodaj pokazali in delali toliko hrupa. Northumberland pešci niso imeli več nabojev ko so padli v roke Boercem. Večino vjetnikov so zopet oprostili. Po bitki so Boerci pokleknili in bp zahvalili Bogu za zmago. Polkovnik Legge je s svojim revolverjem ustre lil 5 Boercev, predno se je od treh krogelj zadet, zvrnil mrtev raz konja. Na Delagoa železnici sta včeraj med Koup Mulden iu Barbertouom v iztočnem Tiansvaalu trčila sku paj dva vlaka. Pri nesreči je bilo mnogo ljudi usmrtenih iu poškodo vanih. Amerikanec Henry Clay Spar je bil radi poneverjenja blaga v vred nosti $10,000 obsojen v l8meseČno ječo. Grozovite vesti. London, 19. dec. General Knox je radi napada v Kapsko kolonij« moral opustiti preganjanje De We-ta, kteri se je b kakimi 4500 m< žmi pomaknil severoiztočno od Lady branda in Bedaj namerava Winburg napasti. Skupno je baje 3000 Burg berjev udrlo v Kapsko kolonijo in sicer v dveh kolonah. Prva hoče bržkone Philipstown zasesti, druga pa koraka proti Craddocku. Nekako v sredi med tema mestoma je Coles-berg, kier sodišče ravno sedaj obsoja vBtaše Kapske kolonije. Z-* radi t'-ga je čas za napad dobro izvoljen. De Wetove izgube, ko je dne 14. decembra prodrl britiške vrste, so znašale 30 mrtvih in ranjenih in 12 vjetih. Iz Pretorije Be brzojavlja, da so med umikanjem generala Clementsa Boerci tako hudo streljali, da so bili Angleži primorani popustiti mnogo streljiva. Vsled pomote so Boerci to streljivo zažgali in nastala je razatrelba, pri kteri je bilo več mož usmrtenih iu ranjenih Haag, Holandija, 19. dec. Sem so doBpele grozovite vesti o osodi v britiških vojnih taborih v Trans vaalu vjetih boerskih žensk. Gospa Hardus poroča iz Kimberleya: ,,Koncem meBeca oktobra je s že lezničnim vlakom dospelo 8 žensk in 24 otrok iz Potchefstrooma. Pri povedale so grozovite stvari kako so jih Kafri vlekli v ječo, ko so se upirale zapustiti svoj dom, kako bo tam stradale, dokler bo jih vojaki odvedli v Kimberley. Ko bo tu dospele, so jim vojaki raztrgali sko raj vso obleko raz telesa iu dve ženski tudi dejansko napadli. Nič bolje se ni godilo otrokom, kterim je povsem manjkalo hrane.*4 N k dopisovalec popisuje prihod š^atih ubozih ieusk iz istega okraja, ktere so pod nasilstvi vojakov toliko trpele, da bo bile primoraue prositi vsprejem v bolnišnico. V Harl*-m j-i dospela sestra redovnici iz juta* Afrike in pripoveduje kako grozovito je stanje onih boerskih žensk, ktere so po-tale žrtve britiških vojakov. Johu H. Robertson, vodja mirovne stranke v Londonu v odprtem pismu naravnost obdolžuje vlado, da je kriva nesramuih izgredov. Kakor Robertson trdi, bo v Christianiji v Trausvaalu angleški vojaki pri treh prilikah napadli dve holandski ženski, da bo ju morali poslati v bolnišnico v Kimberley. Dotični vojaki so bili sicer za-tožefi, toda vsa njihova kazen je obstala v štiritedenskem zaporu. Robertson trdi nadalje, da bo poskušali umoriti gospo ličino Maggie Besters iz Beeters postaje v Natalu Ko je s svojim bratom stala na verandi svoje hiše, streljala je na nju patrolja iz 300 yardov daljave, toda k sreči ne zadela. Kitchener potrebuje vojakov. London, 21. dec. General Kitchener zahteva pomnoženje njegove armade za 40.000 mož, to je 10 000 več nego je minolo soboto potrebnim spoznal. Tu smatrajo položaj v južni Afriki obupnim in kakor začetkom vojske, zopet vsaki dau velike množice ljudstva oblegajo vojni urad. Kakor Be privatnim potom brzojavlja je 4000 Boercev prikorakalo v Kap kolonijo, ktere severna polovica je v javnem uporu. V Transvaalu, Oranje državi, Natalu in Kap koloniji je sedaj več Boercev pod orožjem nego ko je izbruhnila vojska. V svojem Bled-njem poročilu Kitchener nič ne omenja, da upa vjeti v Kap kolonijo prodirajoče Boerca, ampak pravi samo, da jih namerava čez Oranje reko nazaj pognati. Da pri tem tudi kaj smešnega ne manjka, je vojno sodišče v Colesbergu, ktero je vstaše Kap kolonije radi vele-izdaje sodilo, pred bližajočimi Boerci pobebgnilov Kapstadt. Kako nevarnim smatrajo Angleži sedajni položaj, znači dejstvo da, so v raznih pokrajinah Kap kolonije proglasili prekiBod. Vojni urad je danes večer naznanil, da bodo Kitchenerju postali sledeče pomoči : 800 mož peficev odrine prihodnji teden, dva polka konjiče pa kakor hitro bodo pripravljene prevož je ladije; oddelek konjikov za 10.0G0 mož kolonijalne policije, kteri bodo v Veliki Britaniji uvrsteni, sledi kakor hitro bodo skapaj. Nadaljne konjike bodo nemudoma poslali za prvimi. Razun tega je vlada Avstralijo pro sila, naj pošlje več konjikov. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sy. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucene, predsednik ; Akti n Ciar, podpredsednik ; John Telbak, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler. DopiBi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forast City, Pa. Glasilo „Gla8 Naroda". Dopisi. HITROST ni čaranje, pač sa mo dobre velje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Graceton, Pa., IS. dec. Cenjeno uredništvo ,,Glas Naroda"! Kot delavec, kteremu je blagostanje trpečega delavskega Btanu pri arcu, štejem ai v bvojo dolžnost, da potom našega glasila naznanjam rojakom širom Amerike, v kacib okoliščinah živimo delavci tu v Gracetonu. Da Be v kratko izrazim: živimo sijajno, skrajno ugodno, z vsemi narouncsluii v soglasju, kujti danes štrajkumo mi, jutri Poljaki, Cehi, biovak', potem xopet Italijani, kouečno Angleži ju tudi Irci. Naši štrajki ao pa tudi cvet Vbeh dnuib, kajti, da aa dol*ro izrazim, mi Li:ti sami ue vemo čemu štrajkamo. Ni toraj čuda, da se je naš« blagostanje spremenilo v slabo stanje, zasiuZeH je vedno manjši, kajti kaai teUeu delamo le tri dni, dva dni, ali pa praznujemo celi teden. l>a je pa ironija popotna, tni-žaln je nam dr-žLa plačo, iu sicer pri vsakem vozu za 25 ct. in pri vsaki peci IOc. Toraj vidite, gospod urednik, kako je naš« blag stanje, postali smo z uboštvom begati, povsodi revščine polna mera, a denarja le bore malo. Na ta način smo „preštrajkali" celo leto, konečno, ko ni bilu več kaj jesti, pri-60I1 so jeden druzega priganjati na delo, a baš sedaj, nam v posmeh je družba napustila delo m zopet vse počiva ter se dolgočasi 14 dni, kar se bode pa najbrže podaljšalo v nepregledno daljavo. Kadar se pa dela, takrat moramo delati kot živina celih 12 ur, da v korist družbe nadomestimo ouo, kar smo zamudili. Najbolje bi pač bilo, da bi zamogli kamenje jesti, potem bi bilo veudar uekoliko bolje. Največjo škodo tukajšujemu delavstvu pa izveBtuo Poljaki prouzročijo, ki so zadovoljeni z vsako plačo in kar trumoma sem prihajajo. Verjemite mi, gospod urednik, da bode še tako daleč prišlo, da bodemo dosegli celih 50 ct. dnevne plače in to vse radi Poljakov in druzih sličnih zadovolj-nežev, kteri mislijo, da je baš iu jediuo Graceton obljubeua dežela, kjer maua pada. Toda pri vsem tem ue pomislijo, da mi peuusyl-vauski delavci uiBmo otroci Izraela, temveč le delavsko ljudstvo, čigar razui Mojzesi so le sebični kapitalisti ! Konečno želim vsem rojakom vesele prazniki iu srečno novo leto, a ,,Glas Naroda" obilo vspeha v trdnem prepričanj u, da ubb bode po novem letu obiskoval po trikrat na teden. Frau Kuželj. Kretanje parnikov. V New York dospeli: „Fur*t Bismarck", 20. dec. i/ Genove i 7bS potniki. ..Bulgaria", 20. dec. iz Hamburga. ,,Vaderlacd", a9. dec. u Antwerpena. ,,Trojan Prince", 20. dec. iz Genove 5 901 potniki. Dospeti imajo: ,,Pennsylvania" ii Hamburga. ,,St. Louis" 12 Southamptona. ,,La Normandie" iz Havre. ,,Campania" U Liverpoola. O d p 1 j u 1 i so: ,,Trier", 20. dec. v Bremen. ,,La Champagne", 20. dec. v Hayre. ,,Victoria", 22. dec. v Genovo. ,,Umbria", 22. dec. v Liverpool. ».Rotterdam", 22. dec. v Rotterdam. Odpljuli bodoi ,,Bovic", 25. de. v Liverpool. ,,Vaderland", 26. dec. v Antwerpen. ,,St. Louis", 26. dec. y Southampton. ,,H. II. Meier", 27. dec. v Bremen. ,,Trojan Prince", 27. dec. v Genovo. ,,La Normandie", 27. dec. v Havre. ,, British Prince", 29. dec. v Antwerpen. ,,Lahn", 29, dec. v Bremen. ,,Aller", 29. dec. v Genovo. ,,Anchoria", 29. dec. v Glasgow. „Pennsylvania", 29. dec. v Hamburg. „Campania", 29. dec. y Liverpool. ,,Georgian", 29. dec. v Liverpool. ..Amsterdam", 29. dec y Rotterdam. „Kaiser Wiihelm der Grosse" od- pl uje iz New Yorka v četrtek d n e 3. j a n. ob 10. n r i. To naznanjamo na več vprašanj. Parniiki listki so dobit po i - . irnil cenah pri FR. SAKSER & CO, 109 Greenwich Su, Ne« York. tv-«--- " f..... - - Jugoslovanska Katoliška Jednota, Sedež v ELY, MINNESOTA. ♦ y URADNIKI : Preda dnik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Ped pred »nduik: Josip Pjczdibc, 1024 S>uth 13th St., Omalia, Neb. ; I. tajnik: Jožek Ao.vife, Box 26G, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: I van GoviE, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn. ; John Globokar, Bdx 371. Ely, Minn. ; Gkorge Stefan, Box 1153, Suudan, Minn. Dipisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i č, o \ '_<»(), Illy. Mina., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan G o v ž e, B"X 105, *£ly, Minn , iu po svojem zastopniku. Pristopil k društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn.: Frank Lunka star 37 let. Diuštvo št« je 255 udov. Prestopil d društva sv. Barbare štev. 4, Federal, Ph., k društvu sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo : Valent Štalic. Prvo društvo šteje 49 udov, drugo 37 udov. Josip Agnitch, I. tajnik. Društva no glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. Slovansko amerikanski Koledar smo naročnikom že razposlali in je v tatiui lep Vsakdo nnjde v njem kaj zanimivega. V obliki je večji od letošnjega iu obaeza 85 strani Papir je lep, čedno tiskan, krasi ga mnogo ličnih slik. Cena mu je 25 cent'>v od teh gr£ 4 cente za pofitarino. • • * Iz Lorain, Olu>., se nam piše: Dne 12 decembra umrla je po dolgi in mučni I olezui g' spa Uršula Krišt'1" v 40 letu svoje dobe. Blagu sp »kojnica zapušča tukaj žalujočt-ga soproga iu dvoje nedoraslih otrok, a v stari domovini dve sestri in štiri brite. Drago nam umrlo spremili smodnč 14 dec. ob veliki udeležbi k zadnjemu počitku na katoliško pokopališče v South Lorain. B >di jej žemljica lahka! Pozdrav vs^m rojakem širom Amerike, a „Glas Narodu'* pa obilo novih naročknikov! Mat. Kramar. 4 * * V staro domovino so se podali: K>»rol Makuo iz St. Vincent, Pa., v M okrnili g ; John Miklič izPueblo, Colo , v Videm pri Dubr -mpolju; John Ilvalič iz Pueblo, Colo., v Velike Lidče; Štefan Ugrinčič iz Bari e ton, O., v B *rk< sovo ; Stalen Dometer iz Barbertou, O., v Barši-nic; G* orge Plaskač iz Barberton, O., v Kočevje; George Grahek iz Dyersville, Ph., v R )žanc pri (Črnomlju; Mnrtiu (iornik izPueblo, Colo., v Grabrovce; Joe Juršaličiz Anaconda, Mont., v Ribnik ; Anton Blužič iz Clariilge, I'a., v Gornje Pirniče: Anton Pintar iz Rock Springs, Wyo, v R-tinjo; Mike Gregorich iz R-novo, Pa., v Metliko : L'bo j. V Zagorju ob Savi se je 19. nov. v neki gostilni vnel pretep, pri kterem je 19!etni Ivan Kločov-uik ubil premogarja Vinkota Avbelja. * * Ubil se jo v Idrij 591etni rudar Anton Vončina. Pri tf koimenova-uem ,,Črnem studencu" je padel s ceste 6 metrov globoko na skalovje, kjersoga drugo jutro našli mrtvega. * * * Obesil se je 501otui posestnik Jožef Mavec z Dolenjega vrha v litijskem okraju. * * * Celjsko okrajno glavarstvo je — brez dvoma po dobrem prevdarku in temeljitem premisleku — izdalo odredbo — ki je vredna, da jo izve širna javnost. Kakor znauo je gospod svetnik Podgoršek v svojem rojstnem kraju na Ponikvi ustanovil ljudsko knjižnico. Naznanil je to glavarstvu, a — čujte in strmite! — glavarstvo pravi, da si mora g. svetnik Podgoršek pridobiti koncesijo v smislu obrtnega reda. Kapa J tkovič je tekel po groznem blatu, v kterega se je udiral do kolen, vlaku na sproti ter mahal z bakljo, ktero je dobil v neki pazniški hišici. Na^ip je bil na mnogih mestih pod-kopan in nevarnost za vlak je bila velikanska. V največji nevarnosti pa je bil tudi Jokovič sam, ker je zašel sredi proge v tako blato, da s" ni mogel iz blata dolgo izkopati ter bi ga bil vlak kmalu povozil. V skrajnem hipu pa je strojevodja zapazil Jokovič-tvo bakljo ter ustavil vlak. Na vlaku je bilo razen železničarjev 36 potnikov, ki bi se bili gotovo ponesrečili. * * * Cnden otrok. List ,. Bošnjak" poroča, da ima te?ak Okič z Otoka fanta treh let, kteremu so začele poganjati brke takoj po njegovem rojstvu Danes ima že brke, kterih bi se ne sramoval noben mladenič. Fantek ustaja ponoči, nalaga drva na ogenj in sedi pri oknu do zore. Potem pa hodi Bpat. Deček je sicer docela normalen. * * * Izdajalec nemškega naroda. ,,Ar- beiter Zeituug" je prinesla tole satirično notico: „Hohenelber Nach-richen" so razkrinkale izdajalca nemškega naroda. Ta nacionalni list napada gostilničarja v Pro-schwitzu pri Arnau, ker je dal napraviti i apise v obeh deželnih jezikih. Ta brezvestui bandit je namreč napiBal besedo ,,Zapirajte!" v češkem jeziku na vrata — stranišča. Lahko si je misliti, koliko je vredna narodna zavednost človeška, ki si upa obračati s takim po zivom do čehov. Pristni Nemci pa bodo že znali braniti svojo najsvetejšo povest. Noben resničen nacio nalpc ne bo hodil v tak prostor. Tudi na straniščih mora biti narodna čistost glavna stvar in narodna potreba je važnejša od človeka. * * Žalostna statistika. Dr. I. Winkler je priobčil v statističnem mesečniku sestavljene številke o prisilni prodaji posestev v vseh avstrijskih kronovinah v letu 1898. V tem letu je bilo pot im eksekucij prodauih 7563 posestev. Od t«h jih kosmata — kaj tacega pa še ne. odpada na Csško 2283, Moravsko Doslej je veB svet menil, da za do-! 1534, Sp. Avstrijsko 785, Tirolsko brodelne rapraveni treba koncesije. 728, Galicijo 477, Štajersko 397, Zdaj pa je celjsko glavarstvo našlo, Kranjsko 325, Zg. Avstrijsko 301, da mora imeti obrtno koncesijo, Primorsko 249, Šlezijo 198, Dalma-kdor hoče ljudem kako dobr to iz-j c'*j° 10"» Bukovitio 90, Koroško 75 kazati. Priporočamo dotičnemu >n Solnograško 60. Skupna povr- Razmišljenost. Profesorjeva soproga: „Toda dragi, ti si vendar zjutraj odšel s ko esom in sedaj prideš peš domov!?'1— Pro fesor: ,,Hm, najbrže s-»m kolo pozabil v gozdu, kosem trgal cvetlice, celo pot se mi je dozdevalo, da mi nekaj manjka." Kje je ? Kje je? Matkvž IlAi'PTMAN, doma iz I.itije, leta MARIJA KERI.AN, doma iz vasi Premost, 1899 spomladi je sel v Ameriko. Kdor bi do- : Župnija Foljana nad Škofijo l.oko: dne 15. tičnika poznal, ali o njem vedel kje se nahaja, j maja je potovala v Ameriko. Ako kdo roja-ga uljudno prosim, da mi blagovoli naznaniti kov ve za njen naslov, naj tja blagovoli na- njegoy naslov: Frank P e t r i c h, S33 \Y. 21 Pi., Chicago, 111. [2b. dec.] /naniti: John Subic, Bo\ t>. henv Co., Fa. Willock, Alleg-[29 1 j Podpisani se priporočam bratom Protislovje. Bolnik zdrav- gloveifcem in Hrvatom, da blago- niku: ,.Gospod doktor, povejte mi volijo obiskati moj odkritosrčno, ali bodem umrl!*' — Zdravnik: , Gotovo! Kedaj, tega vam seveda n=» morem povedati — v kterem točim vedno sveže pivo, vendar pa upam, da še le potem, dobra vina in whiskey, kakor ko bodete — ozdraveli!lt Izborno sredstvo. Tujec v newyorš«em restavrautu v dvajsetem nadstropju: „0emu pa ne vozi vapeujača?" — Sluga: „Ah malenkost, nekdo je hotel namreč uiti, ne da bi plačal, zato smo ga zaprli v vspenjaČD, ktera toliko časa, da pride policaj, visi med 20 in 19. nadstropjem !" Slab izgovor. Gospa (možu, ki je prišel viujeu domov): ,,Fred, tvoj klobuk ti Btoji po§ev na glavi!" — Mož: ,,Gotovo je viselo ogledalo v gostilni tudi pošev !" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za S20.50 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. VABILO. Novi odbor slovenske cerkve Marijinega Vnebovzetja na 57 Butler St. vabi vse faraue v tukajšujej okolici in stari odbor, da bi se zbrali v cerkveni dvorani v nedeljo dne 30. decembra, to je pred novim letom. Pittsburg, Pa., 16. dec. 1900. (26dc) Odbor. tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam de- Ali si gluh? Vsak kd..r je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko o/dravi z na?«» novo iznajdbo, samo narje v staro domovino po nizkej e^o n>je..i se nedajo „,,izviti. Brenčanje - _ __ • _ _ tt" * o^i-r,^- v uaesi h takoi preneba- I opisi tvojo bolezen, m sum v zvuzi ig.rr. oaKser- rakava in sovet brezplačno. Lahko se ož- jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. rpli draviš sam doma z malimi str-"ki. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 I,a Salle, Ave., Chicago, IU. Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. I I I I i Slika predstavlja uro za dame z a j'i dvojnim pokrovom (Boss Case) in ^ \ ( so najboljši pokrovi sč zlatom pre- 1 tegnjeni (Goldfield) in jamčim za- & i i 1 $ f 1 h nje 20 let; kolesovje je Elgiu ali /j( Wn.ltham ter velja samo Dame, ktere žele uro kupiti Be jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevauje pošljem cenike poštnine proBto. Dobra postrežba \ g in jamstvo za blago, je moje geslo. - jjj D Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem $ I Jacob Stonich, J 89 East Madison Street, Chicago, III. j|j I^aros Stoo!k:i Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. Umor ali samomor. Poročali smo žh, da so našli v jami za tovamoza Inp v Ljubljani mrtvo žensko truplo Naš--1 je truplo v v«»di hlapec Ivan Vostauer iz Most, ko je šel po poljaki 8t"ti za tovarniškim p'otom Na lic ni- sta duši i s >dua komisija. (ibatnjHČa iz preiskovalnega sodnika, c kr. sodnega pristava dr. pl. Kočevarja iu sodnih zdravnikov SchiiKtevja iu Finza, je dala truplo izvleči iz vode, iu Be je truplo pojtim krogom • azmišljnvati šina teh 7563 na dražbi prodauih pes^stev je znašala 21.126 hektarov, iu sicer ua Češkem 5258, Štajerskem 2712, Moravskem 2067, Zg Avstrijskem 196S, Galiciji 1858, Niž uradniku, ki je izdal ta odlok, naj si vzame patent na to izumitev. * » * Protestantovko gibanje na Sta jfrskein. Nedavno je bil v Hamburgu velik shod razširjevalcev Avstriskem 1610, Krsujskem 1222, protestantovske vere. Pastor Velck- Tirolskem 1364. Koroškem 985, raa:in je poročal, kako tako gibanje Sleskem 740, Primorskem 710, uspeva na Štajerskem, pred vsem Solnograškem 324, v Bukovini 165 ua Gornje Štajerskem. Štajerski i" Dalmaciji 141, Na eno posestvo pr< testauti so pcslali ua Severno ; odpada povprečno 2 8 hektarov Nemško prošnje za podporo. UBpeh površuiuske mere. Cenilna vred-je bil ta, da b^ je postavila v Miirz- uost teb 7563 posestev je zna-zuschlagu protestautovska cerkev, šala 51.699 962 krou ; od teh od-za kt^ro je ondottii nemški pisatelj pada mej drugimi na Primosko P^ter Roseggot sam nabral 1O0 000 1,033.445, na Kranjsko 880.877 K K. V Ljubnem je prestopilo v prot^stantovBko vero 100 oseb. Odkar se je začela zuaua agitacija ,,Proč od Rima", postavilo je v Avstriji nad 30 protestantskih cerkev. Na Štajerskem si stavijo protestantje uove cerkve v Lipnici, Stainzu, Fiirstenfeldu, Brucku iu R idg »ni To bi naj dalo prizade- itd. Na posamezno posestvo odpada povprečno 6836 K. Doseženi Laj-višji pouudek je zuašal 44,643 241 krou, iu sicer: na Primorskem 742 031, na Kranjskem 856 032, Dalmaciji 220 686 kron itd. Vsled nedostatnosti skupila so morali terjatve v znezku 25.496 471 kron knjižno izbrisati. * * zdrvnik.il (gledalo. Našlo se ni na trupiu uobe- e p škodbo. Mar ko /*gar, delavec v tovarni za lep, je spoznal v utopljenki svojo ženo Frančišk » Zigurjevo in je povedal, da jo v četrtek pobegnila od doma, ker jo je pretepel. Frančiška Zt-garjeva je bila huda pijanka in je svojemu m žu večkrat p b^gnila da je šla pijančevat. Ker jo je mož vsled tega večkrat pretepel, izrazil« •h je, da ne more več živeti, in da pojde v vodo. Možu je tudi dejala, da mu h >de tak škandal naredila, da ga bo pomnil. Truplo utopljen k« * • je <>b lucir >lo, iu ae tudi pri obducj i ni naMo ničesar, kar b opravičevalo sum, daje bila Fran čtftka Ž igarjeva umorjena. Bre7 dvoma Sla numa v vodo, in bi je nalašč izbrala jami) pri tovarni ker mor » njet4 muž k"t delavec v tovarni za !ep večkrat priti k tej jami, kar ga bode vselej spominjal' oa tano. Roparji v Halozah. Kakor skoraj vsako jesen, pojavile so s^ tudi letos tatinsko-roparske druhali ob hrvaški meji v Halozah. Tako je prišlo nedavno okoli 40 tujih mož ponoči v L'^skovec, kjer ao ueko trgovino popolnoma izropali, nekemu kmetu so vzeli telico iz hleva ter jo pred njegovo h So zaklali in iztrebili. Kmet je roparje pri oknu gledal, a si seveda ni upal med nje Že itak siromaško ljudstvo je skrajno vznemirjeno, a orožništva ni od R >gatca do Št. Vida pri Ptuju. * * * Vlak je rešil hrvatski kmet Ante Jokovič. „Nar. List" poroča, da se je Jokovič t.edavoo ponoči vračal iz Lukšiča v Labin. Deževalo je silno. Blizu Labina je voda odtrgala nasip železuiške proge, tako da je železui tir visel v zraku. Carjev rešitelj. — Poročilo iz Livadije v ,,Nowoje Vrem a" pravi, da je Inl v dnevih, ko je bil car v smrtni nevarne sti, poklican k njegovi postelji mlad zdravnik, dr. Tihotov, kojega je priporočil veliki knez Peter; ti je spozual za časa velike epedemije v Yalti vlike spo--obnosti nadarjenega zdravnika. Mladi zdravnik je prišel v Livadijo, preiskal carja, ter ostro obsodil dijetično metodo, kojo so uporab ijali drugi zdravniki. Zdravstvena metoda dr. Tihotova je imela lepe vspehe: oslabljeni car seje kmalu zdatuo okrepčal, noči je prespaval mirno, sploh se je opažalo zboljšanje in normalni tok I olezui. Dr Tihotova ime je sedaj v ustih vseh Rusov in ga tudi imenujejo ,carjevega rešitelja." Car je obolel na legarju najbrže radi tega, ker je pil na nekem izletu pokvarjeno mleko. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; cena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $100; cena 5 glasnim.... od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Trijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, VValkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nade]al tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako meno skrinjico (Home Music Box). Ista je najlxilj čudovit: in tudi najcenejši i;odi>eni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave neyo orylje /.a Sioo, kajti yedno je pripravljena i grati za vsacega. God1>ene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so presciieteni in zadovoljni i njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, knknr je razvidno i/, eranika, kterega pošljemo z vs;,ko skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dru;lvih in vsakovrstnih družl>enih zbirališčih. Izplača se v jedni noči, ko oskrbuje v kterem vedno točiva sveže piVO, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko godim pri plesu. IgTa glasno in natančno. 1'esmi, koračnice, valčeke, oolke, p Ika nia/urke n»nhrn«vMk rniftV vhližini ffle- it,L k=!k"r tu,di najnovejše komade izvršuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo 2 njo največje veselje. Omisli si jo za bozic. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zolie, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo ${». CO v leP' skrinjici z. godl>o. Agentje zaslulijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3.00 »n vsakovrstne orgije pray 1 po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaj ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept. No. 45 Vesey St., New York, P. 0. Box 2853« na nas obrne vsak rojak v bližini gle-d6pošiljanja denarjev v staro domovino iu gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen' in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Kock Springs, Wyo. _ 0 božičnem večeru. Otroci v m alej leeeni koči Dragotina Pamjauova bili bo izvanredm zbegani, povaodi v koči, na dvorišču, v malem b Buegom pokritetr vrtu bilo jih je videti. Tudi oni s< •e veselili letos božiča bolj nego 1) kedaj preje, kajti danes ne bodi dobili samo boljši hruh iu ribe tei juho, temveč tudi oče bode prišel domov iz mesta, kjer je skoro celc letJ pri železnici delal. Kedo za-more vedeti, kaj vse jim bode prinesel iz mesta? Saj je tudi v miuo-lem letu sosed Božidar, ki je tudi bil v mestu, svojim otrokom prinesel velik zavoj najboljih slaščic, a svojemu sinku lepega, velicegs lesenega konja, kterega rep iu griva sta bila iz prave konjske žime. Niti Ivo niti Linka — in bila sta že sedem, oziroma pet let stara — še v svojem življenju nikoli nista dobila božičnega darilca; kljub t*-mu sta pa dobro vedela, da Be ob božiču delfe darovi, kajti spomuila sta se konja, kterega je lani prinesel Božidar svojemu sinu. Oče sh še nikoli ob božiču ni vruil domov, a letos pride, iu to je vendar največja Breča, največje blaženstvo >a borno Pamjanovo obitelj, Ivo, Lirika in mati bili so izven Bebe; pričakujoč očeta, bilo jiui je neizrečn? dolgočas. ,,Je li dauea sveti večer, mati? ' klicala sta otroka rano v jutro, k -se je mati vračala od župaua, kj^r je vsako jutro dobila mleko za svoje otroke. „Da, da neB je — 1" odgovorila je mati, toda s tihim pritajenim glasom, da jo je bilo j^dva Čuti in ko bta jej otroka zrla v lice je pro-bledela, postala je bleda liki prtu b kojim je malo preje pokrila roizr Od tete prinesla je seboj tudi apn< , da pobeli, kakor je to ob božiču običaj, svoje ogujičfce, toda priš^dši v kočo ni zamogla z delom pričeti, temveč vsedla se je na stol kru; vrat iu gledala ognjišče, kakor d * ga ne bi nikoli videla. Ivo se jej je približal, prijel s1 njenega krila iu je vprašal: „Pridt' li kmalu oče?" Mati Bi je z obema rokama zu-kr la obraz iu odgovorila : ,,Po dite na dvorišče otroci in se igrajte!" Otroka sta odšla in se igrala ,.inakladanje tovorov", baš kakor je odpisal o svojem poslu. Na vrhu „to vorov" Btal je prvi delavec Pamja nov, to je njegov oče v Ivovi oBobi. Mali Ivo je kričal in ukazoval ■ vojim podložnim, a Linka privlekla je krog vogala veliko jelki tu vejo in klicala: ,,Bode li Pamja novu potreba še jeduega voza? 1 — Potem sta pohitela zopet k vra tim, toda apno je stalo še na svojem mestu, ognjišče še ni bilo po beljeno in mati, ona se je naslonila ob mizo iu jokala, kakor da jej jV srce pobilo. Uboga mati 1 Revščina in beda bila je itak veduo v bornej koči od kar so se uastauili v njej Paruja-uovi. Ob lanskem božiču zadostoval je denar, kterega je Dragi tin po letu prihranil, jedva do noveg:> leta. Potem bo morali svojo ovc:>, jedino domačo žival, prodati; od ovce ao se nadjali dobiti spomladi volno in jagnje, kar bi prodali, toda da je zamogel njih oče spomladi potovati do železnice, prodali so sred zime ovco. Očeta _ii bilo ct-l • leto domov, in to je bila jedina rešitev revne obitelji delavca. Kmetje ni«o potrebovali po zimi delavce, in njib žitna zaloga je komaj zado-atovala. Mesec dni kasneje jel je oče pošiljati domov denar, potem je poslal vsaki mesec nekoliko. Mati kupila je drugo ovco, obleko za otroka, posteljno odejo in nov železni lonec. Oatauek denarja nesla je k župauu, da ga jej hrani in cela ▼as je govorila kako dober oče je Dragotin Pamjauov. Pamjauova je vso zimo predla, spomladi iu v po letju delala je na polju, da si hrano prisluži, kajti očetove novce ne sme v to porabiti. Ravno teden dni pred božiflem dobiia je ovca dvoje ovčic, vrhu tega pride tudi oče sa božič domov — je li treba večje ■reče? Veselje bilo je nepopisno I V jutro, ko je Liza Pamjauova hitela k županu, bila je Blična onej Lizi, za kojo je Dragotiu Pamjanov v mladeniškej dobi rad gledal, kr je odšla vsako jutro v gozd po želod Njene oči so se svetile, na ustnah igral se je uasmehljaj, hodila je ponosno in pričela je veselo peti, kar že deset let ni storila. ,,Je li prišla ob um? Kam pa hiti stara?" rekel je Damjan, ki je pred svojo hišo podkoval Bvojega konja. ,,Ah, naravno, ona je vesela ker pride njen mož domov o božiču," rekel je kovač. „Kedo je njen mož?" ,,Drago Pomjanov, ki je šel k ž -leznici na d^lo, dober človek " Zupan, k ten ga so vaščani nazivali Ki. marjev J _,ža, bil je danes resut-ga obraza in ko je prišla Liza v njegovo hišo, nagubaučilo se je njegovo čelo. „Ha, ha, da, da! Ti pričakuješ daues Dragotina, jeli Liza?" vprašal je župan. ,,Da, prišel bode s popoldanskim tržaškim vlakom in i otcm mora iti še uro peš." „Hm, hm, da, da! toda ni vselej tako, kakor človek meni. ..." ,,Kaj praviš, župan? Ali se je m>jemu Dragotinu kaj zgodilo?" vsklikuila je Liza in se nehote vsedla na stol. ,,Umiri so, umiri Liza, dajte jej kupico žganja mati, ti ne smeš vse tako reBnim smatrati." Toda Pamjanova ni hotela žganja, temveč ž-lela je le zvedeti istino; in potem je povedal župan, da je bral v časniku, ki pride vsako lutro iz Trsta, da Be je na severu v bližini Nabr^žine podrl železniški nasip, os' m delavcev bilo je usmr-tenih, njih imena so bila v časniku, a me! njimi tudi ono Dragotina Pamjauova.... Kako je prišla domov, tega Liza sama ni vedela, toda vgledavši svoja otroka, ktera sta jej prihitela z dvorišča nasproti, je mislila, da jej bode srce počilo tuge. Cemu je šel v Trst, kaj ima tam skati? bi li ne bilo bolje, daje ostal doma, čeravno bi gladu umirali? Bili bi s j do smrti Bkupaj.. . ,.Ali smeva iti očetu nasproti, mati?" vprašala je Lenka prestrašeno gledajoč svojo mater. ,,Pojdita notri, sirote! čujte Ivo in Linka, ako bi se pripetilo---- ali bolje, jaz hočem reči, ako bi se četu kaj zgodilo. . . . ne, ne, pojdita še malo vuu otroka." Reva jim ni mogla naznaniti ža lostne istine. Pričelo se je mračiti, mati je še sedela kakor preje, gnjišče še ni bilo pobeljeno, otroka sta odšla k počitku, a spati nista mogla, le jokala sta pritajeno. ,,Mama, midva sva lačna," šepetala je Linka, vidoč, da se mati ni zmenila za njiju. Liza je tiho vstaia, odrezala vsakemu košček ribe in kruha. Bilo je že polu šestih zvečer, a ob dveh popoludne je prišel vlak na postajo. Sedaj bi že moral biti doma, če.... —in zadnja nada, da so časopisi morda napačno poročali, zginola iz njenih misli, želela je tudi sebi smrt, — uehote pričela je beliti ognjišče, pozorno iu marljivo, ue da bi vedela kaj dela. Nato je nekdo potrkal na vrata. Liza se prestraši, postane rudeča iu — „Ce je on ...." Toda bil je le kovač, ki je hotel zvedeti, ako je prišel Dragotin. Liza se ie ozrla proti postelji, otroka sta spala, iu potem je zvedel kovač bolesti. Stal je nekolika časa tiho pri oknu, potem jej je rekel: ,,Ne žaluj preveč Lizal Ako kedo v tujem kraju umr-j.^, dobe njegovi uradno pismo. Si li dobila tako pismo?" toda v časniku je bilo----" ,,časnik ni pismo, Liza. . . ." in kovač je odšel. Otroka Bta še veduo spala, Liza je prižgala svečo, ktero je prejšnji dan kupila, poiskala Drag^tiuova pisma v omari, se vsedla in čitala : ,,Draga mi žena I Meni je vedno dobro 1 Tu ti pošiljam 15goldinarjev Medtem, da se jaz vrnem, zamoreš nekoliko brezovih desk kupiti, ker hočem spomladi popraviti streho naše hiše." To je vestno storila, v lik kup brezovih desk bil je v skednju pripravljen. Toda spomladi — da, da, spomladi ozelenala bode trava na grobu Dragotina.... „L;"uba Liza! Jaz upam, da na-me misliš, in da ue občuješ ter se Bmešiš z moškimi pri delu, temveč da misliš na to, kar je v svetem pismu pisano. Blagoslov in zvestoba naj vlada v našej hiši i.t.d." Ubogi Dragotin I gotovo se je dolgočasil v Trstu, drugače bi tako nesmisel gotovo ne pisal- Linka prišla je neopaženo do matere, pogladila jo po lici in tiho šepetala: ,,Ne bodi huda, mama; toda ali bode kmalu prišel oče, da bodemo slavili sveti večer?" Liza se ni mogla več premagati, jokaje je vzela deklico v naročje in zaupila: ,,Revica. ti nimaš več očeta, on je ubit pri Nebrežini in ne pride več, nikoli več?".... ,,Si li ob pi-met, Liza, da otroke tako strašiš, ali misliš, da je vsemu konec, ako obstane vlak v Buegu iu ako jaz pridem par ur kasneje? I" zaklical je nekdo pri vratih s krepkim in veselim glasom. „Dragotiu!" vzklikne Liza in razprostre roke v zrak, kakor da bi bila v gledališču in Be onesvesti, baš kakor da je kaka gospa iz„bolj-ših krogov", a ue žena priprostega kočarja. Toda v tem so vse ženske jednake med mestnimi iu vaškimi ni ilikake raziike. „Ojači se," rekel je Dragotin iu vzdignil svojo ženo, ktera je res o tej priliki odprla oči iu objela svojega Dragotina. Potem je počasno prišlo na dan, da je neki drugi Dragotin Pamjanov ponesrečil, kar je čital župan v današnjem časniku. Lizino veselje bilo je nepopisno, vendar se je kmalu vzdramila iz prve razburjenosti, na ujeuem licu bila so opaziti vsakdanja čuvstva, ktera so ljud.m na deželi lastna. Ravnokar navedenem prizoru niso sledile obojestranske izjave, nihče ni opisoval svoja čuvstva kakor je to v mestih navada, temveč povsem mirno pripravila je večerjo. Le tu pa tam, misleč ako bi se ona grozna novica obistinila, je rekla: ,,Bila sem izven sebe Dragotin? To je dobro, da si prišel!" Dragotin je vstal iu vzel raz omaro zavoj, iz kterega je odmotal pred veselimi otroci lesenega konja, za Ivota, a za Linko malo v Bvilo oblečeno punčiko, vrhu tega pa še vse polno slaščic in orehov. „Ali misliš Liza, da bi ne bilo praznikov, če bi jaz danes v resnici ponesrečil? ....'* Pred vratmi začuli so Be glasni koraki. Bil je kovač, ki je prišel vasovati k Pamjauovim. „Toraj vidiš Liza, tukaj je Dragotin, zdrav in vesel, kakor mladenič, ki odhaja na vojsko. NiBem ti rekel, da v tujini nihče ne umrje, ako ne pride o njem uradno potrdilo?" ,,Božidar, ti vse veš," odvrnila je Liza. „Da, da, ako človek potuje od Trsta do Dunaja, potem se marsičesa nauči, kar poprej ni vedel, toda pred vsem : Vesele praznike, je moje vošilo!" PAUL SOHNELLER. Notary Public yCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. MfF'Htflfr fr 1 IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov. Dobiti bo pri meni tudi fine smod-ke od $14 do §40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se nljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrsdna družba. Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom zadaljua naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice za jaslice in sicer pastirčeke, Jezusovo rojstvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov. Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, III V DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. .La I. rOS I NI • ii.ka.......... 25 rxx> konjskih moči. 1 1 10 <<10 It. K< v*) S. >• • • 80« >0 Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam po nainižii ceni - ob <)OCX» ,. q >0 1 ,, y zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to delelo, /. žulji i:i bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih /avod.»v in l>il je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne n.i gos|H>da DE. G IVANA POHEKA. migati, IV A N A S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljauje, bolezni v mehurju, živčn - bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, i/.raščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več n^ mor.- j> naj obišče ali se pismeno v materinem je/.iku obrne na svojega rojaka I > iktorja POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati syojemu rojaku in bratu jx» rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. - VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko ie stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je boUvrii neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil j>o nej«.-trebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudie, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMl KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega azreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storili. Zato se vam lep zahvaljujem. C. G. foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštovani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priponkam. Jos, Liro V AC, Kul villi, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in s-m popol noma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na ždo.lca in črevih b> s.-m mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani J os. ZtJANIč, Hustings, P Spoštovani dr. Pohek:— Lepa Vam hvala /a ozdravljenje mojega revmatizma, v.dei: kterega sem trpel celih 20 let. JaKoh Keller, Ilellena, Mont. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobre vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City Spoštovani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni Thom. Jitrkovič, Iron Mountain, Mich NASVETE DAJE ZASTONJ! Vsa pisma naslovite na : Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. DR. 6. IVAN POHEK, Poit Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, MO., U. S JRBn SlWIt Iv/iVB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda"") New Yqrka v Antwerpen Pmudelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z siovsčimi poštnimi parniki: ,VATEF.LAND"', na dva vijaka, (se gra.ii),...... 12000 ton. • ilEELf.sND", m dva vijaka, 12-00 ton ,EENSiHGTQN!', tla dva vijaka, 8069 ton. „S0UTWA1E", na dva vijaka, ..PlilESLAKE"...... ,,Y/E3TEENLAND", . . • „K0CEDL/ND'', .... 8607 ton. 7116 ton. 5736 ton. 5712 ton. Pri cenah za mndkrovje 60 vpoštet« vse potrebščine, debra hrana, najboljša postrežba. Pot Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dole Avfctrije. Iz NEW YORKA odpljajejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW Y0SK. — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FRAN CISCO. — Third & Piun St., ST. LOUIS, ali na njene zaSopnike. —■=- Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. 4 f. POTSDAM, parnik 7 dvojnim vijakom, 12500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom. 10500 ton. EOTTSELAM, parnik 1 dvojnim vijakom, 8500 ton. Parniki: MAASDAX, S?A\RNDAM m WERKENDAK. M&* Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Pa rob rodna c rta Trstu, št. 7 Prosta luka ima svoje pisarne Inornostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. 11 r i zjutraj. meriška črta 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Holland a 39 Broadway, NEW YORK. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKS£R, 109 Greenwich St., New York. . _ . • - • ........... . ■