STROKOVNA SREČANJA ------------------------------------------------- GDK: 68:(497.12) Gozdno gospodarstvo v funkciji izvajalca gozdnih del (Posvetovanje: Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko podjetje) l. Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete, Splošno združenje gozdarstva Slovenije in Gozdno gospodarstvo Bled so 9. maja 1991 organizirali na Bledu strokovno po- svetovanje Gozdno gospodarstvo kot izva- jalsko podjetje. Na posvetovanju smo izme- njali poglede in dosedanja razmišljanja o preobrazbi sedanjih gozdnogospodarskih organizacij v izvajalska podjetja, njihovih nalogah in organiziranosti. Posvetovanje je bilo v času, ko še ni- mamo dokončnih stališč oziroma rešitev za spremembo gozdarske zakonodaje. Tudi stopnja informiranosti udeležencev posve- tovanja o predlaganih spremembah je bila zelo različna, s tem pa otežena razprava. Udeleženci posvetovanja so opozorili, da je preobrazba gozdarstva, zlasti oblikova- nje izvajalskih podjetij močno odvisna med drugim tudi od uveljavitve tržnega gospo- darstva in od resnične pripravljenosti za dosledno uveljavitev strokovnosti na vseh prodročjih gozdarskih dejavnosti. Oba po- goja še nista izpolnjena. V okviru zahteve za uveljavitev tržnih odnosov pri uresničevanju poslovnih funkcij gozdarstva se zato postavljajo vsaj tri te- meljne zahteve: - zagotoviti, da bodo vsi izvajalci gozd- nih del v izhodišču v enakem družbeno- ekonomskem položaju; - napraviti bistveni preobrat tudi v go- zdarskih razmišljanjih o trženju, pri čemer bo za gozdarska izvajalska podjetja po- sebno pomembna komericialna funkcija, ki je med šibkejšimi funkcijami sedanjih gozd- nogospodarskih organizacij; - oblikovati optimalne strokovne pod- lage in predloge za vsa vprašanja preobra- zbe gozdarstva ne glede na to, da bo v prqksi lahko prihajalo do odstopanj od pred- laganih in strokovno utemeljenih rešitev. 212 G. V. 4/91 11. Za posvetovanje je bilo pripravljeno več uvodnih predstavitev problematike 1, v njih so bili osvetljeni odnosi med javno gozdar- sko službo in izvajalskim podjetjem, kako organizirati izvajalsko podjetje in nepo- sredno proizvodnjo v njem, odnos izvajal- skega podjetja do zasebnega sektorja go- zdarstva, pogoji za izvajalce gozdnih del in še posebej naloge na področju varstva pri gozdnem delu, ter nove dejavnosti, ki bi jih lahko opravljalo gozdarsko izvajalsko pod- jetje. Povzemamo najpomembnejše misli iz teh referatov. Izvajalsko gozdarsko podjetje naj oprav- lja zlasti naslednje glavne dejavnosti: izva- janje gojitvenih in varstvenih del v državnih in zasebnih gozdovih, pridobivanje lesa v državnih in zasebnih gozdovih, vzdrževanje gozdnih prometnic, prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov, odkup in prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz za- sebnih gozdov. Hkrati naj ima izvajalsko podjetje možnost opravljanja še stranskih dejavnosti, kot npr. prevoza lesa, gradnje gozdnih prometnic, gozdnega drevesničar­ stva, dodelave lesa pa tudi dopolnilnih de- javnosti, ki so povezane z gozdom, kot npr. zbiranje gozdnih sadežev in podobno. Izvajalsko podjetje naj ima delavce v obsegu, ki je potreben za izvajanje del v 1 Falkner, J., Javna gozdarska služba - izva- jalci del v gozdovih. Vengust, F., Gozdno gospodarstvo kot izvajal- sko podjetje. Winkler, 1., Medved, M., Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko podjetje in zasebni sektor gozdar- stva. Furlan, F., Organizacija neposredne proizvod- nje v izvajalskem podjetju. Strokovne podlage za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati izvajalec gozdnih del. Lipoglavšek, M, Zagotavljanje varstva pri goz- dnem delu. Opara, B., Nove dejavnosti izvajalskih podjetij. državnih gozdovih, za drugo delo pa naj angažira predvsem podizvajalce. Neposredna proizvodna sredstva naj bodo last delavcev, ki dobijo zanje ustrezno nadomestilo. Podjetje naj materialno po- maga svojim delavcem pri nabavi (zame- njavi) delovnih sredstev. Delovna sredstva pa so lahko tudi last podjetja. V obeh primerih pa delavci praviloma sami prevze- majo materialno skrb pri oskrbi z rezervnimi deli, potrošnim materialom in varstvenimi sredstvi. Izvajalsko podjetje mora zagotoviti izva- janje vsaj naslednjih poslovnih funkcij pro~ izvodnega podjetja: tehnološka priprava proizvodnje, operativna priprava proizvod- nje, glavna proizvodnja, tehnični nadzor, nabavna, prodajna, kadrovska, finančna, računovodska, splošna, varstvena, infor- macijska, načrtovalna, poslovodna in raz- vojna funkcija. Strokovni delavci v podjetju morajo pravi- loma prevzeti izvajanje več poslovnih funk- cij. Strokovna služba podjetja mora biti organizirana v obsegu, ki ga dovoljuje pred- videni obseg proizvodnje, tako da bi dosegli razmerje med neproizvodnimi in proizvod- nimi delavci najmanj 1 : 5. Podjetje naj bo organizirano v delovne enote po teritorialnem načelu. Te enote naj bodo samo operativne. V njih naj se izvajajo samo funkcija operativne priprave proizvod- nje, glavna proizvodnja, funkcija tehničnega nadzora in del varstvene funkcije. Stranske dejavnosti naj se na podlagi ekonomske presoje organizirajo bodisi v izvajalskem podjetju bodisi zunaj njega kot samostojna podjetja s kapitalnim vložkom izvajalskega podjetja (npr. za prevoz lesa, servis, drevesnice itd.). Konkretna presoja o tem je odvisna od vrste in obsega dejav- nosti. Za izvajanje del so najbolj primerni uni- verzalni gozdni delavci, kot organizacijska oblika del pa kompleksne skupine delavcev na bolj ali manj stalni zaokroženi gozdni površini. Na glede na to, da finančno breme stro- škov prihoda na delo, prehrane med delom in oskrbe z rezervnimi deli in potrošnim materialom prevzemajo proti nadomestilu delavci sami, bi morala izvajalska podjetja v območjih, kjer so zato pogoji, omogočiti organiziran prevoz na delo in prehrano med delom ter oskrbo s potrošnim materia- lom in rezervnimi deli. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak izva- jalec gozdnih del, je treba določiti, zato da bi: - zagotovili strokovno izvajanje gozdnih del z vidika doseganja gozdnogojitvenih in drugih ciljev; zmanjšali škodljive vplive gozdnega dela na okolje in delavca. Pri tem bi morali zahtevati, da mora imeti delavec, ki izvaja funkcije tehnološke in operativne priprave proizvodnje, varstveno in informacijsko funkcijo ter funkcijo tehnič­ nega nadzora, vsaj srednjo strokovno go- zdarsko izobrazbo, izkušnje pri sečnospra­ vilnem načrtovanju in pri nadzoru nad izva- janjem gozdnih del. Neposredni proizvodni delavci pa bi morali imeti praviloma konM čano poklicno šolo za gozdne delavce, za posebna dela pa še dodatno izobrazbo, kot npr. tečaj za žičničarje, vozniški izpit ustre- zne kategorije in podobno. Veljalo pa bi tudi, da imajo ustrezno izobrazbo delavci, ki so si pridobili ustrezno znanje na semi- narjih in tečajih ali z . usposabljanjem v sedanjih gozdnogospodarskih organizaci- jah. Drugi bi morali opraviti preizkus znanja v Gozdarskem šolskem centru. Zahteve glede varstva pri gozdnem delu navaja že veljavna zakonodaja in v svojih strokovnih izhodiščih ustrezajo in jih morajo uveljavljati vsi izvajalci gozdnih del. Vsak izvajalec mora za prevzeto delo izdelati izvedbeni načrt {sečnospravilni načrt, izvedbeni gradbeni projekt). Izved- beni načrt mora vsebovati vse podatke, ki so pomembni za strokovno izvajanje pre- vzetih nalog: - vrsto in obseg prevzetih del; - delovne razmere in pogoje izvajanja {časovne in ekološke omejitve); - tehnološke postopke (vključno z varM stvom pri delu in postopke za preprečitev škodljivih posledic izvajanja del na okolje); časovni razpored izvajanja; predvidene stroške; - odgovornost in način nadzora. Izvajalsko podjetje mora videti možnosti razvoja tudi za nove dejavnosti, kot npr.: - odkup, predelava in prodaja postran- skih gozdnih proizvodov; G. V. 4/91 213 - nudenje intelektualnih storitev (pravni nasveti s področja gozdarstva, izvedenjska mnenja, cenitve gozdov in podobno); - projektantske storitve pri projektiranju gozdnih cest; - organiziranje turističnih in rekreacijskih aktivnosti v gozdovih. Izvajalsko podjetje mora biti poslovno in dohodkovno zainteresirana tudi za delo v zasebnih gozdovih, bodisi da prevzema kompletno gospodarjenje v nekaterih za- sebnih gozdovih bodisi le posamezne faze pridobivanja lesa in gojenje gozdov ali pa odkup in prodajo gozdnih lesnih sortimen- tov iz zasebnih gozdov, tehnološko sveto- vanje in posredovanje nabave gozdarske opreme in rezervnih delov. Javna gozdarska služba naj oddaja dela na podlagi letnega razpisa del. V razpisu naj bo opredeljena vrsta, obseg in kraj del. Ob razpisu mora biti potencialnim izvajal- cem del na razpolago tehnična dokumenta- cija (podrobnosti o odkazani lesni masi, gozdnogojitveni načrti in podobno). Izvajalec del mora pri konkuriranju za opravljanje gozdnih del predložiti izvedbeni načrt, dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del in finančno ponudbo. Javna gozdarska služba naj pred oddajo del preveri usposobjenost izvajalca za opravljanje del, med izvajanjem del pa naj to kontrolira pooblaščeni delavec javne go- zdarske službe. Neizpolnjevanje predpisa- nih pogojev naj bo razlog za prekinitev pogodbe o opravljanju del. Pri licitaciji oddaje ali naročanju gozdnih del naj javna gozdarska služba poleg stro- škovnega vidika upošteva zlasti tiste razlike med ponudniki, ki zagotavljajo kakovost- nejšo izvedbo del, večjo humanizacijo gozdnega dela in ki pomenijo splošen na- predek v razvoju gozdarske stroke. Pri izboru izvajalcev morajo imeti pred- nost tisti, ki uporabljajo novejše stroje in opremo, lažjo mehanizacijo, ergonomsko ustreznejše stroje, ter tisti, ki uporabljajo ekološko ustreznejša delovna sredstva. Prednost naj ima tudi tisti izvajalec, ki ima bolje urejeno varstvo pr delu tudi z vidika preventivnega varstva, kar zajema vrsto ukrepov za zmanjšanje delovnih obremeni- . tev ter nezgod pri delu. Torej naj ima prednost tudi tisti izvajalec, ki zagotavlja 214 G. V. 4/91 svojim delavcem ustreznejše življenjske in delovne pogoje. Medsebojni odnosi med javno gozdarsko službo in izvajalcem del naj se uredijo s pogodbo. V pogodbi je treba določiti pogod- bene stranke in predmet pogodbe, določiti obseg, kakovost in roke za izvedbo del ter postopke vmesnih in končne kontrole ozi- roma prevzema opravljenega dela ter pri- stojnosti za odločanje v morebitnih sporih. 111. Razprava je v glavnem potrdila razmišljanja v uvodnih predstavitvah in pripravljenem gradivu in se tudi opredelila do nekaterih postavljenih dilem: 1. Zavzemamo se, da se sedanja ob- močna gozdnogospodarska organizacija preoblikuje v eno izvajalsko podjetje. Izvajalsko podjetje mora imeti tak obseg proizvodnje, ki bo lahko zagotavljal (omo- gočal) tudi primerno podjetniško nadgrad- njo in z njo tudi razvoj stroke na področju pridobivanja lesa. Razdrobljena izvajalska podjetja tega ne morejo zagotavljati in bi tako pridobivanje lesa zdrsnilo na raven obrtne dejavnosti. Vse to pa ne izključuje tudi delovanja novih manjših zasebnih izva- jalskih podjetij in obrtnikov. V procesu last- ninjenja v naslednjih letih pa bodo tudi možnosti in potrebe po nadaljnjem preobli- kovanju izvajalskih podjetij. 2. Gozdno gospodarstvo se preoblikuje v izvajalsko podjetje zato, da bo zagotav- ljalo kakovostno izvajanje gozdarske dejav- nosti, hkrati pa bo lahko zagotovilo tudi racionalno in ekonomsko učinkovito zapo- slitev čim večjega števila svojih sedanjih delavcev. S tega vidika je treba presojati tudi dejavnosti, ki naj jih opravlja izvajalsko podjetje, zlasti nekatere stranske dejavnosti (transport in podobno). 3. Zavzemamo se za tak instrumentarij oddajanja izvajalskih del, ki bo dajal pred- nost tistim izvajalcem, ki bodo sposobni in pripravljeni prevzeti vsa izvajalska dela na določenem gozdnem območju, ne pa zgolj posameznih del. Izvajanje vseh gozdarskih del na določenem območju bi rešilo ali vsaj omilila tudi nekatere druge praktične pro- bleme pri izvajanju gozdarskih del, kot so npr. zagotavljanje pobiranja slučajnih pri- padkov, izravnavanje negativne gozdne takse in podobno. Zato naj bodo tudi izva- jalska podjetja notranje organizirana po teritorialnem načelu. 4. Prodaja lesa iz državnih gozdov na pan ju velja v tej fazi za sprejemljivo, vendar pa opozarjamo na vse možne slabosti in tudi zlorabe, ki jih prinaša tak način prodaje. Zato je treba čimprej natančneje določiti pogoje in način prodaje lesa na panju. 5. Udeleženci posvetovanja so opozorili na pomembno povezanost gozdnogojitve- nega in sečnospravilnega načrtovanja, ki pa v dosedanjih formulacijah zakonskih sprememb ni dorečena. Priporočamo, da se napravi podrobna strokovna simulacija teh povezav in jasno razmeji, kaj mora napraviti pri načrtovanju javna gozdarska služba in kaj izvajalec. Tudi sicer so udeleženci posvetovanja opozorili, da bo prihajalo med javno gozdar- sko službo in izvajalskim podjetjem do ne- potrebnega podvajanja dela. 6. Menimo, da mora biti v prehodnem obdobju v zakonu opredeljena prednostna pravica izvajalskih podjetij (do gozdnih del v družbenih gozdovih), ki bodo nastala iz sedanjih gozdnogospodarskih organizacij. Ta prednostna pravica ni potrebna pred- vsem zaradi reševanja presežkov delavcev, ampak naj predvsem omogoči kontinuiteto v izvajanju gozdarskih del in smotrno prila- goditev novim razmeram (pogojem). 7. Z merili o usposobljenosti izvajalcev za opravljanje gozdnih del je treba zagoto- viti pogoje za kakovostno opravljanje del, ki bodo že na začetku onemogočila nekakovostne in slučaj ne izvajalce. Priprav- ljene strokovne podlage za ta merila, ki so bile predstavljene na posvetovanju, so pri- merne. Pri tem so udeleženci posvetovanja še posebej poudarili pomen varstvene funkci- je, ki je ena izmed pomembnih poslovnih funkcij izvajalskega podjetja, vendar mora del nalog na področju varstva pri gozdnem delu prevzeti tudi javna gozdarska služba. B. Izdelati je treba celoten postopek od- daje gozdnih del izvajalcem, vključno z razčlenitvijo ekonomskih vprašanj (način in dinamika plačevanja opravljenih del, ugo- tavljanje gozdne takse in podobno). 9. Status mehaniziranih lesnih skladišč in njihovega delovanja ostaja odprt in ga po mnenju udeležencev posvetovanja ni mogoče reševati uniformno. Nesporno pa je, da gozdarstvo teh skladišč v njihovi dosedanji funkciji ne potrebuje in zanj ne more več prevzemati finančnega bremena. 1 o. Udeleženci posvetovanja so se se- znanili z nekaterimi praktičnimi rešitvami organizacije izvajalskega podjetja in organi- zacije neposredne proizvodnje v njem, oboje na izkušnjah in razmišljanjih Gozd- nega gospodarstva Postojna. Tega primera ne jemljemo kot recept pač pa kot koristno razmišljanje, ki pa ga je treba prilagoditi specifičnim naravnim in proizvodnim raz- meram v posameznem območju. 11. Udeleženci posvetovanja menijo, da ločitev javne in poslovne fukcije gozdarstva in z njo povezana organizacijska rešitev (Zavod za gozdove in izvajalska podjetja) ni optimalna in bo praksa pokazala, da je to lahko te prehodna rešitev. Menijo, da bi bilo bolje, da bi Republika Slovenija kot lastnik državnih gozdov imela poslovno funkcijo za svoje gozdove organizirano v tisti službi, ki bo skrbela za naloge splo- šnega pomena za vse gozdove. Neprimerna pa je rešitev, da bi poleg izvajalskih podjetij imel tudi Zavod za go- zdove svoje »intervencijske« skupine izvaM jalcev. Način in pogoji poslovanja Zavoda in izvajalskega podjetja bodo različni in zato morajo biti rešitve za poslovne dejav- nosti čiste. 12. Širjenje dejavnosti izvajalskih podje- tij tudi na nova področja, povezana z go~ zdavi in gozdarstvom, je smotrno zato, da zapolnimo praznino, ki obstaja na teh po- dročjih in jo počasi zasedejo drugi, hkrati pa je to tudi dodatna možnost za zaposlo- vanje. Vendar pa morajo biti tudi te dejav- nosti opravljane profesionalno. 13. Udeleženci posvetovanja so opozo- rili na neustreznost predlagane zakonske rešitve, ki celotno breme presežnih delav- cev v sedanjih gozdnogospodarskih organi~ zacij nalaga izvajalskemu podjetju, predvi- dena pomoč republike pa je pri tem premalo dorečena. Izvajalsko podjetje, ki se ne bo moglo takoj v začetku racionalno organizi- rati, bo vnaprej obsojeno na propad. dr. Iztok Winkler G. V, 4/91 215