Peätnhia plačana r gotorinl.	Posamezna SteV. Din 2*—
Leto II.________________________________________ (Ljubljana, 6. oktobra 1931.	Štev. 40.
Službeno slasilo Zimsko-Sportnesa Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek	Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40’—, celoletno Din 80‘—	telj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Prvenstvo LNP
Liga
Smo tik pred zaključkom jesenskega dela tekmovanja v ligi. Samo tri tekme še in imeli bomo jesenskega prvaka. Najbrže ga že imamo — Maribor bo po vsej priliki, ako ne bo še kakega presenečenja, ki pa ga more prinesti le Železničar.
Pretekla nedelja je skoro gotovo prinesla odločitev za drugo mesto. Ljubljanski lokalni derby se je končal z zmago Ilirije, ki se je s tem povzpela na drugo mesto pred Primorjem. Čelo tabele je zavzel Maribor, ki je sigurno premagal Atletike ter vodi z eno točko prednosti.
ILIRIJA:PRIMORJE 1:0 (l:0).
Lepa jesenska- nedelja je privabila na igrišče Ilirije precejšnje število gledalcev. Derby vleče tudi brez hrupne reklame. Običajnega »dtukanja«, kakor smo ga vajeni od državnega prvenstva, v nedeljo ni bilo. Le posamezniki so se oglašali. Ostala je le prav nič lepa tipično ljubljanska navada, da se publika norčuje iz igračev, ki so ga v ognju borbe »polomili«. Tako obnašanje je vredno najostrejše graje in ga bo treba na katerikoli način zatreti.
Igra sama ni nudila razburljivih momentov in v nobenem pogledu ni dosegala nivoja tekem v državnem prvenstvu.
Uvod v glavno tekmo je tvorilo srečanje rezerv Ilirije in Primorja, ki igrata v prvenstvu 1. razreda. Po obojestransko mlačni igri je zasluženo zmagalo Primorje s 6:3 (3:1). Omeniti bi bilo le, da so Ubijani na prav neslaven način zastreljali dve enajstmetrovki. Sodnik S- Skalar je zadovoljil.
Sodniku derbyja, g. Joksiču iz Beo-Srada sta se predstavili naslednji moštvi;	'
Ilirija: Kervina—Janez, Bergles —Unterreiter, Dekleva, Pogačnik—Janko, Hanzi, Košak, Oman, Mirko.
Primorje:	Jančigaj — Svetic,
Hassl—Zemljak, Slamič, Pišek—Trajko-vič, Jug, Franci, Sočan, Uršič.
Tekma je potekla v živahnem tempu, ki je za momente močno pojenjal. Ilirija je zmagala zasluženo. Predvedla je v vsakem oziru boljšo igro ter je posebno prevladovala v pogledu skupnosti. Kot že rečeno, igra ni bila bogve kako napeta, nudila pa je nekaj, kar je moral opaziti tudi lajik. Vodstvo tekme je bilo v rokah sodnika, ki je energično in neusmiljeno razgalil in nazorno pokazal to, kar smo v naših poročilih že neštetokrat poudarjali: da se nekateri igrači Primorja in to vedno isti, poslužujejo nedovoljenih sredstev, bodisi v svrho obrambe ali napada. Že dostikrat smo apelirali na LNP, naj vendar že enkrat nastopi proti surovostim na igrišču in pokaže, da hoče čuvati športno idejo, ki zavrača vsako- nepravilnost in nefair-neso-. Koliko vnetih obiskovalcev in prijateljev nogometa smo že izgubili, ker nočejo nedeljo za nedeljo gledati igrače, ki pozabljajo-, da je nogomet gentelmanska igra in ne klavnica. — LNP mora podvžeti najstrožje mere ne gl e de na levo in desno: igrač, ki bo enkrat radi nešportne igre občutno kaznovan, se bo v drugič premislil nadaljevati nekorektnosti. Odpadli bodo tudi očitki napram sodnikom, češ, da preri-gorozno nastopajo, proti igračem, Sod-n>k g. Joksič je nekorektnosti z vso
I energijo preprečil in promptno kaznoval. Jasno se je v tej igri pokazalo, da - igra Ilirija absolutno fair, dočim tega ne moremo trditi o Primorju, Pri igra-! čih Ilirije sodnik skoro nikdar ni imel prilike posredovati, tem večkrat je storil to. pri iprimorjaših. Največkrat je pi-, ščalka opominjala Uršiča, pri kateremu je bilo prav malo slučajev, da ni bilo I foula. Gotov del občinstva očividno ni bil zadovoljen s takim1 postopanjem sodnika in je dal z žvižganjem izraza svojim: vse prej kot športnim: čustvom. — Dali so si žalosten pečat o pojmovanju sporta. Hvala Bogu niso bili ti brezvestneži — drugega imena ne zaslužijo — v večini. Pretežni del publike je odobraval sodniku, katerega sojenje je bilo v vsakem pogledu vzorno. Našel se bo mogoče kateri, ki bo oporekal, češ: sodnik je s čestim žvižganjem raztrgal igro, kar ne odgovarja- duhu sojenja. — Ta trditev ne drži — kjer je prestopek, je potrebna kazen; ako bi sodnik spregledal oziroma dovolil manjše prestopke, bi igrači kaj kmalu izrabili sodnikovo dobrohotnost in začeli z večjimi prestopki.
Ilirija je nudila sliko homogene enaj-storice, ki je skušala doseči uspehe s skupno igro, dočim je. Primorje operiralo nevezano s poedinci. To je dalo celi igri pečat in je bila Ilirija radi tega v premoči. Nje najboljši del je bila energična ožja obramba in pa nad vse odlična igra Unterreiterja, ki je popolnoma onemogočil nevarnega Uršiča. Slabši je bil napad, ki je sicer znatno prekašal nasprotnega, a je odpovedal v streljanju. Zadovoljili sta krili.
Primorje je imelo najboljšega moža v Slamiču, ki se je odlikoval posebno pri visokih žogah. Neumorno je razdiral, pri tem pa imel še dosti časa za podpiranje lastnega napada. Obramba je bila dosti dobra, Jančigaj je večkrat spuščal iz rok žoge. Edini gol je padel radi grobe napake obrambe, ki se ni razumela, kar je bliskovito izkoristila Iliiija.
Sodnik g. Joksič je sodil izvrstno.
Kratek potek igre.
V	začetku odprta igra. V 11. min. prvi kot za I. V 22. min. corner za P. Napadi Ilirije so nevarnejši. Zopet kot za II. V 32. min. dobi Mirko dolg pred-ložek, Zemljak in Svetic startata istočasno in močno karambolirata ter obležita —- žoge se polasti Pfeifer, ki poda, ko starta nanj Hassl, prostemu Košaku. Brez oklevanja plasira ta v mrežo.
1:0,
V	34. min. ima Oman lepo šanso, a pošlje v nebo. Sledi protinapad P., ki izsili corner. Ilirija preide v napad, doseže pa le dva kota.
Resume prvega polčasa:	Ilirija je
boljša in proti koncu absolutno nadmoćna. Krilci in branilca I. izvrstno pokrivajo. Napad dobro kombinira. Primorje operira z dolgimi predložki, večinoma po desni strani. Pred golom for-sirajo Uršiča, ki pa mnogo kvari z off-sidom, tudi ga Unterreiter dobro pokriva.
Po odmoru precej časa mlačna igra.
V	19. min. razbije močan strel Has-sla preko tribine okno sosedne hiše. V 21, min. izključi sodnik Uršiča radi ugovarjanja, umakne pa po njegovem opravičilu in intervenciji ostalih igračev svojo odločitev. Več dobro izpeljanih napadov I. kvari Hanzi radi počasnega
obračanja. V 31. min. foul Piška na Hanziju tik pred kazenskim prostorom, i Košak strelja pogrešno v zid Primorja, ! namesto da bi oddal prosto stoječemu Unterreiterju. Sodnik neprestano prekinja igro radi foulov Primorja. Kot za Ilirijo. Slamič gre v obrambo, Hassl v napad, Sočan igra srednjega krilca. Še dva kota za Ilir. in konec.
I
! MARIBOR:ATLETIK SK 4:1 (3:0).
Pri pribl. 400 gledalci so odigrali celjski Atletiki preteklo nedeljo svojo zadnjo jesensko prvenstveno tekmo na lastnem terenu. Še preostalo tekmo ; z i Železničarji bodo odigrali v Mariboru.
Dočim je dosegel Atletik SK prejš-I njo nedeljo proti Iliriji lep moralen ! uspeh zaradi svoje požrtvovalne igre in ! častnega rezultata, je začel igrati proti SSK Mariboru takoj preostro in bolj na moža kot na žogo. Ta način igre je , kriv, da ni dosegel boljšega rezultata ‘ (privedel je do izključenja centerhalfa Hojnika) in razen tega je naletela taka igra na glasno negodovanje pri publiki.
Maribor, tokrat v kompletni sestavi, je igral lep, fair nogomet in bil od prve do zadnje minute gospodar na terenu. N ise preveč naprezal, vendar je igral v živahnem tempu, ki ga je stopnjevalo često dobro prenašanje žoge. Gibalo napada je bilo desno krilo Zgur-Berton-celj II, ki je z lahkoto' preigravalo nasprotno obrambo. Bertonclju se še pozna poškodba iz tekme z Ilirijo, igral je zelo z rezervo. Omeniti je vredno prva dva gola, rezultat dveh nepričakovanih pogumnih strelov malega Pri-verška z levega krila v 7. in 27. minuti. Edini gol za Atletike ima precej na vesti golman Koren, ki je ob nepravem času startal iz gola in dobil žogo v zapuščeno mrežo.
Teren igrišča Atletik SK je zelo slab, blaten in spolzek še od zadnje poplave. Gostom ni prijalo, domači so ga seveda vajeni.
Sodil je odlično ljubljanski sodnik g. Deržaj.
Stanje tabele po	4.	oktobru		
Maribor	4	3	1	0	16:7
Ilirija	4	' 3	0	1	8:8
Primorje	4	2	1	1	9:4
Svoboda	3	0	2	1	5:7
Železničar	3	0	1	2	2:5
Atletiki	4	0	1	3	5:14
ljubljanski I. razred
Klubi I. razreda bi morali igrati v nedeljo popoldne na igrišču Hermesa. Z ozirom na tekmo Ilirija:Primorje so se sporazumeli ža dopoldan. Ni jim bilo žal. Obe tekmi, zlasti druga, sta bili dosti dobro obiskani.
GRAFIKA:JADRAN 4:0 (3:0)).
Začetek tekme je kazal, da bo igra prav zanimiva. Pričakovanja se po krivdi nekaterih igračev Jadran niso izpolnila. Dočim je moštvo Grafike igralo v mejah dovoljenega, so se posamezniki od Jadrana spozabili tako daleč, da so na najbrezobzirnejši način obračunavali z nasprotniki ter so tudi sodnika obkladali ž izbranimi priimki. Sodnik g. Pevalek je bil primoran, da je 5 Jadrana-šev izključil. Vodstvu kluba priporočamo, da gleda malo bolj na disciplino svojih igračev, ki s takim postopanjem škodujejo svojemu klubu in sportu vobče.
HERMES:SLOVAN 3:0 (1:0).
Hermes je sicer zmagal zasluženo, vendar rezultat ne odgovarja poteku |
Športniki!
pute BIO-mleko
od Osrednjih mlekarn |
igre. Slovan je zaslužil najmanj en gol.
Bil je v prvi polovici premočen, imel pa je smolo v streljanju in nepremostljivo oviro v nasprotnem vratarju. Tudi v drugi polovici je napad ustvaril zrele šanse, jih je pa klavrno zastreljal. Hermes je operiral s hitrimi prodori, ki so mu prinesli lepo zmago. Pri Hermesu se je zlasti odlikovala ožja obramba in srednji krilec. Judi Slovan je imel svoje najboljše moči v obrambi. Sodil je g. Ahčan.
JVetja tekma te skupine je bila med B moštvima Ilirije in Primorja ter se je končala z zmago Primorja s 6:3. O tekmi poročamo na drugem mestu.
Ljubljanski II. razred
Tekma Svoboda (Vič):Reka se ni vršila, ker je Reka še vedno suspendirana; LNP-u se v njegovi znani sovražnosti do Reke ne mudi rešiti to zadevo in končati očitno neutemeljeni suspenz.
Na Rakeku je potekla tekma med Javornikom in ljubljansko Sparto v najlepšem redu. V Domžalah je pri tekmi Disk:Korotan zopet prišlo do neredov, katerim je treba energično napraviti konec. Ako Disk ni sposoben vsaj za silo organizirati par tekem in skrbeti za varnost gostov, naj LNP ne določa tekem na njegovo igrišče! O tej »tekmi« nam pišejo:
DISK:KOROTAN 3:2 (3:0).
Prvenstvena tekma med Diskom in Korotanom je bila vse prej, kot propaganda za nogomet. K temu je največ ^ pripomogla surova publika in mnogo tudi slab sodnik (g. Vidic), ki je često od- T ločal po diktatu gledalcev, boječ se za lastno kožo, kajti groženj ni bilo malo. Reditelja smo videli samo dva in še ta taka, da se Bog usmili. Zastopnika LNP ni bilo.
Igra je bila skoz in skoz preostra in nefair. Prvi polčas se gostje niso upali niti startati niti metati outa. In kako tudi? Pri metanju outa so bili iz publike spodtikani in osuvani. Igra po krilih je bila nemogoča, kajti publika je stala neprestano po meter in več v igrišču.
V drugem polčasu se Korotan ni dal več strahovati in je napel vse sile, da izenači in zmaga. Pred njegovo hitro in odločno igro in tehnično premočjo je moral Disk popolnoma v obrambo. Vendar se Korotanu ni posrečilo več kot popraviti stanje na 2:3, ker ga je spremljala neverjetna smola. Rezultat ni pravičen. Ob regularnih okolnostih bi daleko boljši Korotanci zagotovo zmagali z visokim rezultatom.
Predtekma rezervnih moštev je končala neodločeno 5:5.
Po tekmi so zopet grozili pretepi kakor nedeljo prej po gostovanju viške Svobode. Pametnejši so se umaknili. Želeti je, da se gospodje v LNP-u pobrigajo za te sramotne razmere, sicer
Današnji številki smo priložili ponovno položnice, ter prosimo vse one naše naročnike, ki še niso poravnali naročnine do konca t. 1., da to store najkasneje do 10. t. m., ker se jim bo v nasprotnem slučaju brezpogojno ustavilo nadaljne pošiljanje lista. Naročnina je: za celo leto Din 80, za pol leta Din 40, za četrt leta Din 20.
je treba vsakemu klubu odsvetovati igranje v Domžalah. Pravila in predpisi’naj bodo !za vse enaki!
SPARTA:JAVORNIK 7:4 (4:1).
Maloštevilna publika je bila priča izredno živahni in zanimivi igri, ki jo je dobila ljubljanska Sparta le kot srečnejše in ne kot boljše moštvo. Domači so imeli slab dan in sta, sicer ob dobri igri v polju, le preveč streljala mimo gola in čez. V prvem polčasu je napadala več Sparta, v drugem Javornik, le da je znal napad Sparte boljše izrabiti prilike pred golom ter tako zagotoviti svojemu klubu prvi dve točki. — Sodil je g. Betetto iz Ljubljane.
no spada tudi že omenjena tekma Ilirija rez.:Svoboda rez.
V	II. razredu Ljubljane bo najbrž zopet odpadla tekma Reka:Disk radi škandaloznega postopanja LNP s SK
I Reko. V to skupino se šteje še tekma JavorniktSvoboda (Vič) na Rakeku.
V	Trbovljah igra SK Trbovlje s SK Retje.
V	Celju se prično drugorazredne tekme, igrata SK Celje in SK Šoštanj.
V	Škofji Loki je Sokol zmagal nad sokolskimi moštvom iz Medvod s. 7:2 in se s tem revanžiral za poraz v Medvodah.
Mariborski II. razred
RAPIDŽELEZNIČAR rez. 5:1 (4:1).
Rapid je igral manj ambicijozno kot v zadnjih tekmah. Po 4:1 v prvem polčasu je .po odmoru zelo popustil in igral slabo. Rezerva Železničarjev, ojačena z nekaterimi igralci I. moštva, se je zdaj uspešno branila in Rapid jo je samo še enkrat mogel prisiliti h kapitulaciji.
SVOBODA:MURA 3:0 (3:0).
Za svoje drugo gostovanje v Mariboru je morala postaviti Mura dve rezervi, vslLd česar ni dala tako všečne igre kot prejšnjo nedeljo proti Železničarjem. Svoboda jo je precej nadkrilje-vala v skupni igri in tehniki ter zasluženo zmagala.
Trboveljsko okrožje
Peto kolo prvenstvenega tekmovanja je zelo razčistilo situacijo. Tabela kaže že jasnejšo sliko. Sigurno bo zavzel Amater s Svojo nedeljsko zmago nad glavnim rivalom »Trbovljem« prvo mesto, Dobrna pa bo1 tabelo zaključila. Za drugo mesto se bosta borila SK Trbovlje in SK Hrastnik, ki igrata 18. t. m.
Naši neuspehi v Sofiji
Na Balkanijadi v Sofiji je nastopala Jugoslavija na celi črti nesrečno. Nogometna reprezentanca, ki sicer res ni odpotovala v najboljši sestavi, je proti vsakemu pričakovanju zgubila proti Turški z 2:0, proti Bolgarski z 2:3. S slabimi uspehi so tekmovali tudi kolesarji, vendar nam podrobni uspehi dirke ob zaključku lista še niso znani. Naš teniški prvak Schäfer je zgubil proti Bulgaru Kulevu in Kukuljevič proti Romunu Moshu, do-čim je ga. Gostiša izgubila proti Kosi-matis (Grška); edina naša doslej znana zmaga je zmaga dvojice Schäfer-Kuku-Ijevič proti turškemu paru Siava-Sa-raka.
Naravno je, da so slabi uspehi naših reprezentantov vzbudili povsod pozornost; v naši državi seveda zelo neprijetno pozornost, ker naših sosedov kakor na drugih poljih tudi v sportu ne poznamo dovolj in jih radi podcenjujemo. V prihodnji, številki, ko nam bodo znani točni rezultati in podrobnosti, bomo o Balkanijadi v Sofiji še pisali.
Boljši uspehi v Atenah
Stanje je sledeče;
Amater	4
Hrastnik	4
Trbovlje	3
Zagorje	4
Retje	2
Dobrna	5
400	13:4	8
3 0 1 10:5, 6 301	8:3	4
1	0	3	4:10	2
0	1	1	4:5	1
0	1	4	5:17	1
Kakor se vidi, je Retje odigralo šele dve tekmi, Dobrna pa že vseh pet.
SK AMATER:SK TRBOVLJE 3:2 (2:1).
Tekma ni nudila posebnega užitka in je potekla zelo medlo. V polju sta si bila nasprotnika enaka. Amater je imel boljšo obramibo, proti kateri napad Tr-bovlja ni mogel uspeti. — Posamezni igralci trboveljskega prvaka so se prevečkrat spustili v soloakcije, katere je solidna obramba Amaterja brez posebnih težkdč razdirala.
Sodil je zadovoljivo g. Dolinar iz Ljubljane. — Publike manj kakor prejšnjo nedeljo.
V predtekmi je zmagal Amater komb. proti Zagorju 2:1.
HRASTNIK:DOBRNA 4:2 (3:0).
S to tekmo se je Sicer Hrastnik priboril na drugo mesto, njegova igra sama pa nikakor ni mogla zadovoljiti. Po začetni dobri igri, ko je že vodil 4:0, so nekateri igralci popolnoma popustili, se začeli med seboj prerekati in leva zveza je sploh odstopila ter s tem' zagrešila veliko nediscipliniranost. Vodstvo kluba naj slične pojave čUnpreje v kali zatre, sicer se bo publika odvrnila od po-seta tekem. Občinstvo hoče videti na igrišču lep in dober sport, za ostalo pa nima smisla. Že celo rte ža neresne igralce in prepire.
Sodil je tekmo g. Janežič iz Celja.
PRIHODNJE PRVENSTVENE TEKME LNP.
Podsavezna liga: V Ljubljani igrata v nedeljo 11. t. m. Ilirija in Svoboda, predtekmo bosta odigrali rezervi obeh klubov. V Mariboru se sestaneta SSK Maribor in SK Železničar, pred njima istotako obfc rezervi.
V I. razredu Ljubljane igrajo Grafika :Slovan in Hermes:Jadran; v to skupi-
Boljše uspehe kot v Sofiji najavljajo prva poročila o lahkoatletski balkanski olimpijadi v Atenah, ki so bile slovesno otvorjene v soboto po predsedniku grške vlade Venizelosu ob prisotnosti turškega zunanjega ministra Izmet pdfe. : Atenski1 stadion je bil pri otvoritvenih svečanostih prenapolnjen, navzočih Je t bilo okrog 60.000 gledalcev in poslušalcev, ko je stari, častitljivi Venizelps nagovoril tekmovalce in publiko ter otvori! II. ■balkansko olimpijado. Tek- ’ mujejo lahkoatletske reprezentance Jugoslavije, Bulgarske, Rumunske, Turčije in Grške. Lani so zmagali z velikim naskokom Grki, Jugoslovani smo bili tretji.
Prve vešti ipovedo, da se je pri suvanju krogle plasiral kot drugi naš dr. Narančič z rezultatom 14.2 m' za Rumu-nom Fricom, ki je sunil 14.16 m dalpč. Drugo mesto je dosegel nadalje naš tekač Nikhazi (ali Tucan) na 800 m s časom 2:04; prvi je bil Grk Georgopulos z 2:01. V teku na 100 m se je plasiral za dvema Grkoma primorjaš Skok s časom 11.2 sek. Na 10 km je bil prvi Rumun, drugi Grk, tretji zopet Rumun; naš Sporn ni odpotoval v Atene radi poslovnih zadržkov.
Po točkah so imeli koncem: prvega dne Grki 28 točk,, Jugoslavija 23, R»-munija 18, Bolgarska 5 in Turčija 3. V dosedanjih vesteh manjka tedaj še cela vrsta rezultatov.
Natančnejši in zanesljivejši rezulfati bodo znani šele prihodnje dni, poročali bomo o njih v prihodnji številki.
Hazena
Atena:Celje 15:0 (7:0).
Nedeljska prvenstvena tekma Atena: Celje Se je končala s pričakovano visoko zmago Atene. Kljub ugodnemu rezultatu pa Atena ni dala dobre igre. Visoka zmaga gre tudi na rovaš šibkega protivnika. Igra je bila seveda popolnoma v rokah Atene, ki je bila kljub ležerni igri, stalno v premoči. Celjanke niso bile opasne protivnice.
Atena je nastopila zopet s Špelo v napadu, kar se je obneslo. Igrala je z Elzo sicer nekoliko ležerno, vendar pa
jako smiselno in koristno in je prišla do izraza posebno pred nasprotnim golom. Bernikova s svojo solistično igro ni mnogo koristila. Obramba Atene radi šibkega protivnikovega napada ni imela prilike izkazati se.
Celje ima razmeroma dobro, vendar pa preostro obrambo. Napad je v tej sestavi nemogoč, ker se spušča stalno
v solistične prodore, ki vsled pomanjkljive tehnične izvežbanosti napadalk ne morejo uspeti. Vrzel, ki je nastala 'z odhodom Kranjčeve, je bila slabo izpopolnjena. Družina potrebuje mnogo treninga in pogostih težjih nastopov. Sodnik g. Doberlet je vodil igro silno ležerno in je prezrl dva atenska gola
B. Kramaršič:
Sous les toits de Paris
(Konec.)
K prvenstvu Evropo v plavanju, skokih in waterpolu v Parizu.
Kolikor je bilo, je pa le bilo nekaj! Osemdnevni film tekmovanja samega z vsemi postranskimi, a zato nič manj interesantnimi, nič manj mikavnimi prizori, pripetljaji, slikami in scenami, filmi, brez režiserja, brez libreta, brez ateljeja, brez vsebine, film Tourellesä, film Pariza.
Nekaj glavnih, prominentnih igralcev:
Dr. Donath, Madžar. Vrhovni sodnik tekmovanja. Markantna, reprezentativna pojava, siv, ščipalnik. Govori gladko nemščino, francoščino in angleščino. V plavalnem športu velik strokovnjak, povsod ima odločujočo besedo in uživa splošen ugled! Prav tako ambicijozen v najhujšem nalivu kot ob najlepšem solneu.
D e 1 a h a y e , Belgijec je bil naj-: boljši water-polo sodnik. Ima čisto svoj specijelen sodniški dres, menda samo za sojenje water-pola: bel brezrokavni pullover. Sicer je na njem nekaj aristokratskega —■ kot sodnik je klasa.
H o d g s o n , Anglež. Tudi water-polo sodnik samo ne najboljši, nego — najslabši. Vendar je sodil največ tekem kot neutralec, ker Angleži v waterpolu niso startali. Dobričina z lepim okroglim trebuščkom in vsaj štirimi, če ne petimi križi. Pri sojenju sleče suknjič in si zaviha rokave. Originalna figura: lepo zavaljen, golorok, v »lajbel-cu« in s koketno postrani nasajenim baretom. Posebno sodniško in športno pa ne izgleda. Pri žadnji tekmi, ki jo je sodil, ga je publika obsipavala z vsem, kar ji je prišlo,na jezik in — v roke.
P a d o u , Francoz. Nekronani kralj water-pola, ki pa mu je uzurpiral prestol Hallassy in sedaj bledi njegova slava — ako ni že čisto obledela. Visok, robusten možakar, ki je baš prekoračil najlepša leta. V francoskem moštvu je velik gospod, v igri sedaj že nekoliko manjši. Velik je tudi njegov nos kot mora biti veliko število kap, ki jih je že izgubil v tekmah:	njegova glava ima
silno neprikladno obliko za privezovanje kap.
Rademacher, Nemec. Svetovni in evropski rekorder, ki se je iz plavalne arene umaknil — v. goal nemške water-polo reprezentance, kjer je kapaciteta, ki ji menda ni para na svetu! Pri nas bi mu rekli »šaljivdžija«, dasi se vedno silno resno1 drži. Je pa vseh muh poln. Z žogo je na suhem pravi akrobat, žongler, artist, v vodi, v goa-lu pa virtuoz. In zebe ga, kadar mora v vodo. Vedno je zadnji, v vodi vedno do poslednjega trenutka okleva in trepeta. Pa še nekaj:	zelen celuloidast
senčnik nosi vedno v igri, senčnik, ki je bil slaven v Parizu, še bolj slaven ip|a je postal Rademacher takrat, ko ga je posodil francoskemu goalmanu Ra-gotu, kar je še isti trenutek radio oznanil po svetu.
Schmuck. Čeh. Strah in trepet vseh golmanov. Čokat, brkat mož. Strelja pa iz vsake pozicije, tudi če ga nasprotnik drži potopljenega — samo, da mu pride roka do žoge, že gre na gol.
W a n n j e , Madžar. Lepotec, ki je vnel marsikatero žensko srce. Visok, stasit, plavolas in neobičajno lepega obraza. Okrog vratu zlata verižica. Sicer pa tudi član madžarske rekordne štafete in plavač velikega formata.
C o s t o 111, Italijan. — Simpatičen fant, ki se ga drži neverjetna smola. Vajen milega podnebja in prijetne vode solhene Nizze, je v Parizu skoro zmrznil. In ko je plaval svojih 1500 m. mu je »neznani prijatelj« še izpeljal iz garderobe 3000 frankov, tako, da je temeljito obžaloval, da je sploh prišel v Pariz.
C a r t o n n e t, Francoz. Šarripijon in rekorder v prsnem plavanju. Kakor mlad medvedek, igračka. Sliči precej našemu Jožu Dabroviču. Rad se smeje in je dobre volje —■ dekleta se navdušujejo zanj — tako je »luštkan«.
Braunova, Holandka. — Mati namreč. Spremlja svojo hčerko »Zus« na vsa tekmovanja in je njena garde-dama, potni maršal, managerka, trai-nerka in — mati. Energična ženska, avtoriteta v plavanju,
Yvonne Godard, francoska junakinja. Krepka, robustna postava, izvrstna plavačica. — Krasni so1 njeni uspehi v plavanju, njena skromnost in njene globoke, žametne oči.
Den Ouden, tudi Holandka. — Dete, rdečelično, brezskrbno, srčkano. V vodi pa gre kot stroj, energična in silno, silno se zna v boju zagrizti.
Lenkey-eva, Madžarka. Evropska rekorderka na 100 m — plavačica odličnih kvalitet in učenka Bäränyjeva. Lepo dekle šestnajstih let — v privatnem življenju plesalka v nekem budim-peštanskem music-hallu. Rada daje in-terwiewe. V Parizu je iskala angažma, pa menda brezuspešno!
Ep pl v, Avstrijka. Tudi baletka, je osvojila prvenstvo v skokih s stolpa. —■ Panoga, ki ji v privatnem poklicu vendarle nekoliko več koristi, kot Lenkey-evi plavanje.
S j o q v i s t, Švedinja. Skakačica s stolpa, izredno priljubljena in popularna, ker se vedno smeje in je v tem smehu nad vse simpatična.
In koineno:
Lampret, Jugoslavija. Edina reprezentantka našega plavalnega sporta v Parizu. Licejika, maturantka, ki jo je njen kolosalni talent v prvem početku njene športne karijere zanesel v Pariz, na prvenstvo Evrope, od koder je prišla sicer brez uspehov, vendar s srcem polnim vtisom, polnim nad v bodočnost. To je pa tudi dragocen uspeh!
V zemlji svetovnega prvaka
Madžarski prvak Ujpest je gostoval letos v Južni Ameriki, kjer pa se ni posebno proslavil. Njegov manager Langfelder je objavil zanimive podrobnosti o moči urugvajskega nogometa.
Ujpest je imel priliko prisostvovati derby tekmi dveh najboljših klubov Montevidea:	Peharola in Nacionala.
Tekmo je gledalo 70.000 gledalcev. Ne bom jo nikdar pozabil. Videl sem najboljša angleška in škotska moštva, Sparto v njeni najboljši dobi, slavna MTK in FTC v času njunega sijaja — vendar kaj. takega še nisem videl. Zdelo se fni je. da je Bog, ko je bil najbolje razpoložen, vstvaril urugvajski nogomet iz mešanice latinske in zamorske krvi. ;.t. _	' / . .
Vse odlike, ki dičijo dobrega nogometaša, so tem ljudem prirojene. Izgleda, da so tu strnjene vse kreposti in
znanje škotskih zvezdnikov ter najznamenitejših kontinentalnih nogometašev. So to najboljše plačani amaterji in kot igrači umetniki artisti. Niso le posamezniki, skoro vsi so enaki.
Znameniti Orth je veljal za najboljšega nogometaša vseh časov. Pri nje-rnu sta bila utelešena prirojeni talent la razum na najdpvršenejši način. Njegovo obvladanje žoge, podajanje, igra z glavo, Strel, plasiranje itd. je veljalo kot Vzor. Navzlic vsem tem vrlinam mu Ja vendar nekaj manjkalo, ako ga primerjam z Južnoamerikanci. Manjkala mu ie vzdržljivost in borbenost.
Velikemu Grthu postavljam nasproti prav mladega urugvajskega igrača, ki je nedavno prešel Iz rezerve Nacionala v prvo moštVo in je postal junak dneva. Imenuje se Duhart. Po stasu Je podoben dunajskemn Gschweidlu.
V	tej igri se je pokazal kot najboljši igrač, katerega sem sploh kedaj videl. Ni to samo moje mišljenje, temveč vseh, ki so gledali to tekmo. In kaj se to pravi, govori najbolj dejstvo, da se je nahajal v družbi junakov treh svetovnih prvenstev: Castro, Petrone, Urdinaran, Nasazzi, Fernandez, Scarone itd. Du-hart prekaša 'vse te veličine. V njem so zbrane vse odlike, ki si jih more človek misliti. Njegovo obvladanje žoge je idealno, ravno tako varanje s telesom, na milimeter sigurno podajanje, izvanredna prodornost. Igra srednjega napadalca ter se vrača po žogo v svoj kazenski prostor. Veliki Fernandez ga je vzel na piko in se ga je držal kot senca. Bil je napram njemu brez moči, čeprav je Fernanden najboljši centerhalf v Urugvaju.
Ko je bil v drugi polovici izključen krilec, je zavzel njegovo mesto novinec Duhart in je predvedel tako idealno igro halfa, da take Urugvaj še ni videl.
V	Urugvaju ni samo en Duhart. V predigri sta nastopili dve mladiski mo-
štvi. Igrači so bili stari od 9 do 14 let. Kar so ti mladiči pokazali, je naravnost neverjetno in odpira najboljše perspektive za bodočnost urugvajskega nogometa. Urugvajski nogomet bo dosegel še višjo stopnjo, kar smo se na lastne oči prepričali. Mali dečki so v polni hitrosti izvajali najbolj rafinirane poteze in najfinejše varanje s telesom. Kdor tega ni videl, sploh ne more verjeti. To ne more biti šola, to je prirojeno, prirodna nadarjenost — takih stvari ne zmorejo naši najboljši igrači. Med temi dečki so tehničarji, kakršnih danes nima niti eno moštvo v srednji Evropi.
Kar evropejska moštva o sebi ne morejo trditi, velja za prvorazredna urugvajska moštva: da sestoje v resnici iz prvorazrednih igračev, od katerih je vsaki posameznik individualnost. Ko bi se teh 11 igračev moglo samo enkrat pripraviti, vsaj za pol ure do tega, da predvedejo skupno igro kake angleške profesijonalne mašine, potem bi mogli staviti apoteozo nogometne igre.
Zdravstvena izobrazba trenerja
Pred nedavnim je objavil dr. Alfred Šalek v beograd. »Sportistu« članek, ki se bavi z zdravstveno izobrazbo trenerjev,- ki nimajo diplome, temveč so izšli iz prakse. V članku je načeto marsikatero vprašanje, ki je aktualno tudi za naše ra'zmere, zato prinašamo v glavnem njegove misli.
Povodom stalnega porasta in širjenja kulture telesnosti, rase število športnih učencev, ki so podrejeni trenerju in s tem1 rase tudi odgovornost trenerja za zdravje teh učencev. Iz dela in statistik številnih zdravnikov, sportno-zdravniških odborov in ostalih zdravniških institucij so dokazane slabe posledice sporta, škoda na zdravju, ki je nastala radi pretiravanja sporta. Splošno je znano, da je zdravniška kontrola in pregled športnikov ob začetku treninga, ob koncu in ob vmesnih časih, nujno potrebna stvar. Kot začetek sportno-zdravniškega udejstvovanja se nahafa v Zagrebu samo institucija za pregled nogometašev. Ta institucija je na Drž. hijrijenskem zavodu. Poleg tega preiščejo zdravniki, ki so navadno člani klubov, od časa do časa svoje članstvo. V najnovejšem času je bil osnovan pri-ZNP »zdravniški odbor«, ki sodeluje pri pregledu igralcev. Razvidno je, da je pri nas sodelovanje zdravnikov na polju športa še v začetnem stadiju. Potrebno je, da je poleg trenerja navzoč tudi zdravnik in to ne le pri tekmah, temveč tudi na treningih.
Kako je danes, s športnimi učitelji in s trenerji? Četudi razpolagamo s precejšnjim številom izobraženih športnih učiteljev, ki širijo svoje plemenito delo v šolah in društvih, je vendar število teh premalo in ne odgovarja številu športne mladine. Veliko število športnega naraščaja je prepuščeno trenerju, ki ga je nastavilo ali izvolilo društvo kot dobrega praktika in mu s tem poverilo funkcijo, kateri po navadi ni dorasel.
Ni dosti, da pozna trener dobro svojo vrsto športa in da druge dobro uči. Dober trener je oni, ki temeljito
pozna vpliv vsake telesne vaje na organizem, ki zna pogoditi one mere in one metode, ki ne odgovarjajo samo športnem ucilju, temveč tudi konstituciji, trenutnemu telesnemu stanju učenca, njegovi dobi, spolu in stopnji razvoja. — Mlado telo športnika se nahaja skoraj vedno v stadiju razvoja in krepitve, koš rase in pravtako se muskulatura šele razvija. Srce in pljuča se morajo prilagoditi novim funkcijam, s katerimi pridobivamo na moči, gibčnosti in vztrajnosti. Pravtako je s psihičnim stanjem mladega športnika v stadiju rasti. S kulturo telesnosti in s sportom se budi in razvija hrabrost, odločnost, volja za delo, zavest dolžnosti in disciplina samega sebe. Trener je učitelj, svetovalec, mož, ki opominja in čuva.
Izobražen trener mora torej razpolagati s sigurnim znanjem anatomije (näuka o ustroju telesa) in fiziologije (nauka o delovanju telesa); vpeljan mora biti v higijeno (nego zdravja) in vešč mora biti športne masaže: pravtako mora biti dober pedagog (vzgojitelj) in končno mora znati nuditi prvo pomoč v nesrečnih slučajih.
Dr. Alfred Šalek pravi, da ni naloga amaterske kulture telesa in sporta, da postavlja rekorde, ali da nudi športnikom katerekoli materijelne koristi ali nagrade, temveč krepitev duha in telesa in harmonično izobrazbo vseh življenjskih funkcij. Njegovo mennje je, da samo redki naših trenerjev odgovarjajo vsem gorenjim zahtevam.
Tudi ha tem polju se nahajamo v začetnem stadiju. Nujno je, da se čim-prej ustanovi vsaj višja šola — Ö3 ne visoka šola za telesno vzgojo. In prvi korak k temu bi bil, da pošlje država mlade zmožne športnike akademike in vsaj dva zdravnika na športne visoke šole v inozemstvo. Tako so storile tudi druge nam sosedne države in kmalu bodo imele zmožne in kvalificirane osebnosti, ki bodo v domovini sodelovale pri vzgoji domačih športnih učiteljev.
Nekaj o nogometni taktiki
K pojmu prvovrstnega nogometa ne spadata le telesna in duševna sposobnost, dobra kondicija in brezhibno obvladanje žoge, temveč tudi dobra taktika. Slično kakor se maščuje vsaka napaka pri obvladanju žoge z izgubo časa, terena ter skupne energije vse enaj-storice, postanejo tudi neznatne taktične pogreške vir neprijetnih, včasih odločilnih posledic. — Vsak posamezni igrač mora biti taktično zrel, poleg tega mora imeti enajstorica kot celota čut za skupno taktiko, za enoten način reševanja nastalih situacij. Šele vsi nave-
Premog, suha drva
priporoča članom športnih društev
„Kurivo“, dr. z o. i.
Dunajska Š3. Telefon Š4-34
deni predpogoji skupno, narede dober nogomet.
Dober taktičar skuša s pomočjo intelekta najti ono postojanko, ki mu dovoli z najmanjšim telesnim naporom preprečiti akcije protivnika ter graditi svoje kombinacije v okviru skupne taktike in šole.
Nogometni sistemi imajo svojo — z malimi izjemami stalno taktiko', dobre šole brez izrazitega sistema pa rešujejo posamezne akcije po svoje, toda duhovito ter skupno. Taktiko razdelimo lahko v napadalno in obrambno. Oglejmo si najpreje napadalno taktiko in sicer srednjeevropsko. Tu imamo dva sistema. Pri prvem si razdelijo krilci in branilci svoje delo tako-le:
Srednji krilec krije srednjega napadalca, stranska krilca pa protivni zvezi in sicer tako, da stojita med krilom' in zvezo, toda tej bližje. Namen tpga sistema je, zatreti kombinacijo jjč^anjega tria takoj v kali ter onemogočati zaposlitev kril. Napad naj še torej zaustavi že ob svojem začetku, še daleč od gola.
Kritje krila, ki dobi lahko žogo po ovinkih, prevzame branilec. Stati mora tik za svojim krilcem, s težiščem proti pro-tivnemu krilu. Ahilova peta tega sistema je vsekakor razporedba obrambnih sil na zelo ozki črti. Zadostuje le malenkostno zanemarjanje krila ali pa predložek za hrbet krilcev in iz te obrambe nastane splošen start proti lastnemu golu. Ta sistem1 uporabljajo redkokdaj in nima predvidoma bodočnosti.
Več pristašev ima drugi način: srednji krilec pazi na srednjega napadalca, na protivni krili pa stranska krilca. Pri tem mora upoštevati priljubljene pred-iožke krilu ter se primerno postavljati pred isto, ne tik njega, saj imata ravno nasprotno smer starta. Istočasno mora stranski krilec tudi paziti na zvezo. V gotovem delu igrišča stoje torej napram petim napadalcem le tri obrambne' moči. Pod enakimi pogoji seveda ne more biti govora o štopanju napada, zahtevati je možno le bistveno oviranje protivne kombinacije. Verjetnost štopanja napada začenja šele, ko posežeta branilca, ki morata posebno paziti na zvezi. Prodore kril ter srednjga napadalca morata tudi zaustavljati. Zato stojita običajno sredi med njima. Ta sistem ima to dobro lastnost, da je obrambno polje širše. Iznenađenja niso tako pogosta, ker je igrišče bolj enakomerno razdeljeno na posamezne delokroge. Breme te igre pa nosijo krilci, ki morajo v j gotovem delu igrišča opravljati funkcije j skoro dveh igračev.
Da razbremeni svoje krilce prenapornega dela, je postavila za gotove trenotke svoji zvezi v krilsko vrsto. S to potezo je halves vrsta zelo ojačena, ker nastopa pet obrambnih moči proti petim napadalceni'. Glavna naloga
Mocca - kavine kocke
dobite pri;
B. MOTOH
LJUBLJANA, Vodnikov trs 5, tel.25-77
5 kock = 5 Din
angleškega srednjega krilca je štopanje nasprotnega napadalnega eentruma; on mora samo ustavljati i tam, kjer preti največja nevarnost. Podpiranje lastnega napada ni več njegova bistvena dolžnost. Radi tega zavzema angleški srednji krilec mesto med branilcema.
Toliko o obrambnih sistemih, ki naj pomenijo le zdravo podlago za dober nogomet. Nobene taktike se ne more dogmatizirati, saj nudi vsaka igra svoje posebnosti, različno bojno vrednost igračev ter razna presenečenja —- dejstva, ki zahtevajo od posameznika in enajsterice posebne taktične poteze. Prej navedene temeljne funkcije igračev, je treba v praktični igri še izpopolniti s presojanjem najbolj verjetnih nevarnih protivnih kombinacij. Vse to mora obrambni igrač upoštevati ter najti nekake kompromisne pozicije, ki najbolj odgovarja zahtevam praktične igre.
Od dobrih nogometašev se zahteva torej zelo mnogo, zato so pa tudi dobre enajsterice zelo redke.
O napadalni taktiki prihodnjič!
Iz nogometne prakse
TRAJANJE TEKME.
Mnogokrat se čiijejo kritike, da je la tekma pred določenim časom za-jučena in so bili na tej podlagi tudi oženi protesti, da se dotične tekme
žveljavijo.	. .
Pri tem nastaneta aktuelm vprašanji, lo je pri tekmi odločujoči faktor — i je bil čas pravilen ali ne? Ali imajo mipetentne športne oblasti pravico, na podlagi dokazanega nepravilnega ajanja igre, isto razveljavijo?
Pravila o trajanju igre so jako krat-Obširneje o tem se bavijo in razla-jo določila nemške nogometne zve-, ki so pri nas istotako veljavna, kajti enem z njihovimi pravili smo predi tudi njihova dodatna določila. Najvažnejša določba teh pravil je, se ne more smatrati za hikak resen rok, da bi se razveljavile tekme, če dnik ne nadomesti s podaljškom igre mbljeni čas ali pa če ne uveljavi toč-
ga trajanja.	,
Druga točka omenjenih pravil se tančneje podčrtava gornjo definicijo
navajajoč:	,	,
0	času — 2X45 — kakor tudi, ah
1	se izgubljeni čas nadomesti s po-[jškom, je edini odločilni faktor samo Inik na igrišču.
S tem je izključena vsaka možnost, bi se mogla v presojo "časa umešati kaka druga oseba, niti če bi bila egirana kot službujoči organ športnih asti, in ni podlage, da bi se radi ne-ivilnega časa razveljavila kaka tek-. _ Odločitve sodnika so intaktne, bi se pa čas slučajno1 ne vjerna!, mo-a na to opozoriti sodnika edino le inska sodnika, če pa ta dva tega ne rp+o i» c a mn odločitev sodnika ve-
PROTI SUROVOSTI.
Prve prvenstvene tekme so celo na Dunaju pokazale, da se hoče na igrišču uveljavljati surovost in nesportsko po-našanje* česar rezultat je bilo dovolj ranjenih in potolčenih. Dunajske športne oblasti pa niso dolgo omahovale, ampak so napele vse sile, da se temu zlu enkrat za vselej pride na kraj in se ga že v kali zajezi in zaduši.
Takoj je sklical nogometni savez vse sodnike na dogovor, kjer se jim je zagotovila vsestranska podpora in zaščita, ter se je obenem od njih zahtevala največja strogost pri sojenju tekem. Vsem' kazenskim odborom je bil izdan nalog, da vsak incident najstrožje preiščejo in eksemplarično kaznujejo. Temu pozivu je že naslednjega dne sledila
splošna objava poslovnih in kazenskih odborov sledeče vsebine:
Izključeni igralci se morajo sami brez predhodnega povabila javiti na prvi seji kaženskega odbora. Do dneva odločitve in odmere kazni je vsak izključeni igrač brez objave suspendiran.
Samo s takimi ukrepi se more obdržati red in fairnesa na igriščih. Ali pa je to povsod tako? Ali ne opažamo ravno obratno, da se blati in zapostavlja sodnika, ki hoče z izključitvijo in $ predlogi za kaznovanje obvarovati igro pred izgredi in nešportnim obnašanjem. ______
Seveda ostane pri tem po njihovem edini krivec in grešnik sodnik sam, češ, da je sodil pretirano strogo ali pa, celo nepravilno in pristransko. Sicer spada to k sodniški usodi, kar pa nas ne bo branilo, da se ne bi tudi v bodoče potegovali za izboljšanje razmer, kar naj velja zlasti za Ljubljanski nogometni podsavez, kateremu naj bo vzgled vsaj naš lastni Nogometni savez, ki je že začel uveljavljati spredaj omenjene odredbe dunajskega saveza.
STRANSKI SODNIK.
Mnogo premalo važnosti se pri nas še polaga na naše stranske sodnike, katerih dobra izurjenost, pravilno pojmovanje in zavedanje svoje naloge bi mnogo pripomoglo in povzdignilo naš sport.	,	, i :
Naj omenimo nekaj najglavnejših pravil za stranske sodnike. Po možnosti naj stranski sodnik ne pripada kateremu izmed igrajočih klubov ih naj bo v športni dresi, različni od igračev. Sam naj bo z žogo vedno na isti višini in naj 'mesto, kjer preide žoga stransko Črto, markira z zastavico, potem ko je z ver-
Vaše smuči
Vam popravimo in uredimo pred sezono, pošljite jih k tvrdki
A» GOREČ
družba z o. z.
Ljubljana
v palači Ljublj. kred banke, telefon št 30-00.
ZfthtoftRt cenik, ki Izide 15 .oktobra I
tikalnim mahanjem zastavice dal sodniku znak za stranski aut.
Pred. igro naj v ravna svojo, uro s sodnikovo, kateremu naj 'z mahanjem '‘zastavice nad .glavo naznači,, da je prešel1 čas igre. Dolžnost bi bila, da opozori sodnika na prestopke, katere sodnik ventuelno ni opazil, kakor z visoko držano zastavico, kakor da je nastala offside pozicija; z vrtenjem zastavice v krogu, da igra zaradi surovosti, roke ali kaj drugega, ni v redu. Mora biti strogo objektiven in se mora vsem odredbam glavnega sodnika brezprikorno pokoravati. Na vsak način mora opustiti prerekanje z igralci in publiko.
S pravilnim razumevanjem in izvajanjem danih navodil bo odpadlo marsikatero natolcevanje in predbacivanje napram sodniku, da ni hotel videti znakov stranskega sodnika in tudi publiki ne bo dana možnost neprestanega kritiziranja in vmešavanja v igro, katero bi nadzorovali trije sodniki.
lahka atletika
Dvomatch Marathon:Železničar v Mariboru.
Mariborski SSK Marathon, ki je posvetil svoje delovanje predvsem lahki atletiki ,je izvedel v nedeljo na prostoru SK Rapida jzanimiv dvoboj z lahkoatletsko sekcijo SK Železničarja. V večini disciplin je bil boj zelo oster in izenačen, čeprav Marathonci niso mogli nastopiti z vsemi svojimi najboljšimi. Rezultati pričajo, da se mladi lahkoatletski šport v Mariboru lepo razvija. Po točkah je zmagala lahkoatl. sekcija SK Železničarja z 61:29 točkami.
Najboljši rezultati so:
100 m Stonej Ž. 12 sek., 200 m isti 25.4, 400 m Rak Ž. 60 sek., 1500 m Ger-movšek M. 4:40; na 5000 m je odnesel Germovšek senzacijonalno zmago nad Podpečanom Ž. v času 17:30, Podpečan je tekel 17:46; štafeta 4 krat 100 m Železničar 49 sek., skok v dalj Stonej 598 cm!, skok v vis Strohalm 150cm, skok ob palici Fika 280 cm!, krogla Rak 10.94 m, disk Rak 32.96cm!, kopje Rudi M. 42.13 m!
Prireditev so neoporečno organizirali in vodili gg. Smerdeli, Fischer, Ogrizek, Žebot in Monderer.
Tenis
Tenismatch Železničar :Ptuj se je
vršil predzadnjo in zadnjo nedeljo, prvič v Ptuju, drugič v Mariboru. V Ptuju je zmagala teniška sekcija SK Železničarja z 10:1, v nedeljo v Mariboru se je ekipa SK Ptuja revanžirala s 7:3.
Prvenstvo srednjih šol v Mariboru.
Na prostorih ISSK Maribora se je v soboto in nedeljo prvič igralo prvenstvo srednjih šol. Po incijativi g. Pušenjaka je turnir pod pokroviteljstvom g. prof. Sevnika brezhibno potekel. Marljivi dijaki so pokazali precejšno znanje. Končno se je le posrečilo dobiti v Mariboru teniški naraščaj. — Uspehi:
V singlu gospodov si je osvojil prvo mesto izvrstni Pušenjak (gimnazija) z zmago nad Škopinom (realka), ki je v
»S fotografsko kamero v Julijske Alpe«. Zveza kult. društev priredi pod tem naslovom danes, v torek ob 20.30 uri v dvorani Kazine predavanje s ski-optičnimi slikami. Predava znani turist in fotoamater g. C. Švigelj. Opozarjamo na predavanje turiste in zimske športnike.
OPOZARJAMO
na današnjo prilogo »Karo«-cenika, v katerem najdete izdelke ene najboljših in najstarejših tvrdk. V ceniku navedeni izdelki so posebno važni za zimski sport. — Razven več modelov gojzerc in smučarskih čevljev, kateri so v priznano najboljši kvaliteti, se nahaja v ceniku tudi jako primerno navodilo, kako naj se čevlje, namenjene za zimski sport, pravilno konzervira.
Dalje nudi tvrdka v slučajih, kjer bi bilo v društvih ali odsekih več interesentov, znaten popust, ako se napravi skupno naročilo za več parov.
Obrnite se direktno na tvrdko! — Izkoristite popust v prid članstva* društva ali odseka!
zadnjem času lepo napredoval. Igrali so:
Pušenjak:Jäger I 6:0, 6:0; Sevnik: Badl II 6:4, 6:3, Unger:Badl I 0:6, 7:5, 6:3; Skopin:Jäger II 6:3, 6:0; Pušenjaki •Lettner 6:0, 6:0; Unger:Sevnik 5:7, 6:0, 6:0; Pušenjak:Škopin 6:2, 6:4.
Double gospodov: Lettner-Sevnik: Badl II-Jäger I 9:7, 3:6, 6:3; Pušenjak-Unger:Halbärth-Badl I 6:2, 6:2; Puše-njak-Unger : Littner-Sevnik 6:0,	6:0;
prvaka sta za letos; torej Pušenjak-Un-; ger.
Damske konkurence so radi prema-lega zanimanja žal odpadle.
Po razglasitvi rezultatov so bile zmagovalcem izročena lična darila, poklonjena dijakom od ISSK Maribora in tv. Ilger-jev sin.
Upamo, da bodo lepi uspehi navdu-, šili tudi ostalo dijaštvo, da se oprime lepega belega sporta. Do sedaj je bilo v Mariboru itak veliko pomanjkanje naraščaja.
SREDNJEŠOLSKI MEETING V MARIBORU ODPOVEDAN.
Za drugo nedeljo napovedani mee-ting za prvenstvo mariborskih srednjih šol so morali organizatorji žal odpovedati, ker je bil dijakom s strani šolskih vodstev zabranjena udeležba. Precej Precej nerazumljivo stališče modernih pedagogov!
Službeno Iz SZNS
Tajništvo Sekcije ZNS objavlja v naslednjem sklepe redne glavne skupščine, ki se je vršila 25. m. m.:
Skupščina je soglasno odobrila tajniško in blagajniško poročilo prejšnjega upravnega odbora kakor tudi poročilo revizorjev gg. Ahčana in Jordana ter podelila obema absolutorij.
Soglasno je bil izvoljen nov upravni odbor: predsednik g. Evgen Betetto, tajnik I g. Stane Deržaj, tajnik II g. Alojzij Mahkovec, odborniki gg. Peva-lek Mirko in Vodišek Viktor. Nadalje so bili izvoljeni za nadzorni odbor gg. Ante Schneller, dr. Odon Planinšek in Slavko Ahčan.
Dosedanjemu predsedniku Sekcije g. A. Schnellerju je skupščina izrekla zahvalo za dosedanje delovanje in enako tudi prejšnjemu upr. odboru.
V soglasju z obstoječimi pravili oziroma pravilniki in radi enotnega postopanja članov ljubljanske Sekcije ZNS je normirala skupščina naslednje takse in pristojbine za teritorij LNP-a, ki .so za sodnike merodajne do event. definitivne ureditve na predstoječih skupščinah ZNS in JNS:
Takse: za mednarodne (oficijelne mednarodne reprezentančne tekme) Din 150, od tega se odvede za Sekcijo Din 30, za Zbor Din 20; za tekme I. razreda (podsavezna liga in I. razred iv Ljubljani) Din 80, od tega Din 20 za Sekcijo in Din 10 za Zbor; vse ostale tekme Din 40, od tega Din 5 za Sekcijo in Din 5 za Zbor.
Potni stroški: Sodniki se odrečejo do preklica v korist klubom plačilu od JNS normiranih potnih stroškov 2. razred brzovlaka in bodo stavljali v stroškovnih voznino za vlak, ki ga bodo dejansko uporabljali, vendar največ 3. razred brzovlaka odn. 2. razred osebnega vlaka.
Dnevnice:	Namesto v pravilniku
normiranega zneska Din 200 za vsakih začetih 24 ur bodo stavljali sodniki v stroškovnik za potovanja do 100 km (enosmerna razdalja) polovično dnevnico Din 100, za potovanja nad 100 km pa celo dnevnico Din 200.
Za sojenje tekem izven LNP-a bodo zaračunavali člani Sekcije polne takse.
Skupščina je protestirala proti nepravilnemu in nekorektnemu pozivanju sodnikov pred odbor za kaznovanje sodnikov, ki ga prakticira LNP ter naložila upr. odboru, da intervenira na merodajnem mestu.
Nadalje je naročila skupščina upr. odboru, da stopi v stik z odborom za delegiranje sodnikov pri LNP-u, da se bo delegiranje sodnikov objavljalo v službenem glasilu LNP vsak teden najkasneje v petek zjutraj, ker kasnejšim objavam sodniki ne morejo priznati obvezne veljave; dalje da se poleg tekme vselej navede tudi igrišče in pričetek ter končno da se bodo pri delegiranju enakomerno upoštevali vsi člani Sekcije in to v sporazumu s tajništvom Sekcije Tajnik: Deržaj 1. r.
Ustanovljena I. 1669
Telefon 2016 in 2616 Poštni ček št. 10.333
IUesina HRANILNICA
LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Stanje vloženega denana nad 460 milijonov Din,
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —
Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo.
Profesiionalne rokoborbe v Unionu
Ljubljana je imela skoro tri tedne senzacijo. V okvirju SK Ilirije so se v veliki dvorani hotela Union vršile mednarodne profesijonalne rokoborbe. Nastopali so sami izbrani mojstri. Že večkrat smo imeli v Ljubljani slične prireditve, še nikdar pa nismo imeli prilike, videti res prvovrstne mojstre rokoborbe. Skupina, katero je pripeljal v Ljubljano manager Lassartesse, je predstavljala izbrano četo. Med nastopajočimi so bila imena, ki so se že neštetokrat proslavila v mednarodni maneži.
Pri prejšnjih rokoborbah je bilo mnogo priveska za publiko tako, da je opazovalec nehote dobil vtis, da je stvar v naprej dogovorjena. Med rokoborci je bil vedno nekdo, ki je postal ljubljenec občinstva. Njegov antipod je bil navadno surov borec, ki ie užival brezmejno
jezo gledalcev. Naj navedemo le dve taki imeni: Žika Stokič in Mrna. Kakor v legendi, je tudi tukaj končno eleganca premagala surovost in publika je bila zadovoljna. Sedaj tega ni bilo. V začetku je sicer izgledalo, da igra vlogo Mrne orjaški Dunajčan Prochaska, ki si je na mah pridobil zagrizene nasprotnike med gledalci. Mož je sprva res nastopil precej surovo in v gotovih ozirih cirkuško. Pozneje se je boril popolnoma fair in ni dosti manjkalo pa bi si priboril prvo nagrado. Simpatije publike pa je izgubil in so ga izžvižgali, čeprav brez potrebe.
Borbe so bile večinoma zelo zanimive. Videlo se je, da vzamejo stvar resno. Razen nekaterih izjem, so si bili borci skoro enakovredni —■ komur je manjkalo na teži, je to izenačil z izredno tehniko in gibčnostjo.
Najlepša borba prvih dni je bila brez dvoma med italijanskim herkulom Tra-vaglinijem in Francozom Krausejem. Poleg ogromne moči Italijana je blestela sijajna tehnika Francoza, ki je dokazal. da ne nosi zaman naslova kralja suplesa. Na višku je bilo tudi srečanje med Estoncem Romanovom, bivšim svetovnim prvakom in Travaglinijem. Človek je mislil, da gleda gigantsko borbo dveh gigantov iz dobe, ko je pračlovek s pestjo ustrahoval divje zveri. V tej borbi je Romanov odprl vse registre svojega ogromnega znanja in je le slučajno podlegel mnogo mlajšemu Travagliniju.
Ni naš namen navajati posamezne borbe —- po vrsti hočemo opisati vse tekmovalce in njihove glavne odlike.
Kot zmagovalec velike borbe je izšel Italijan Travaglini. Po velikosti največji med vsemi, z ogromnim' mišičevjem in proporcijonalnim telesom, je postal ljubljenec občinstva. Njegova moč je izredna. Boljši je bil v obrambi kot v napadu. Pri nekaterih nastopih n. pr. proti Kopu in Romanovu je brezdvoma zmagal s precejšnjo srečo. Bliskovito je znal izrabiti momentano slabost nasprotnika.
Prochaska je zasedel drugo mesto. Bil je najtežji odi nastopajočih — 130 kg ni malenkost. Bil je brez dvoma naj-
boljši v obrambi. V parterju mu ni mogel nikdo do živega. Najmanjša nepazljivost nasprotnika je zadostovala in že se je branilec spremenil v napadalca. Njegovi izredni moči je bil le malokdo kos. Bil je specijalist v dvojnem nel-sonu — komur ga je nastavil, je bil izgubljen. Le pri Kopu ta prijem ni držal, prav hitro se ga je rešil. Dvakrat je v nadmočni borbi premagal Kopa. Njegovim zmagam občinstvo ni odobravalo — njegova glava je bila zelo podobna Mussolinijevi.
Tretje mesto je pripadlo Romanovu. Je jeko simpatičen možakar, že bolj prileten. Pred desetimi, petnajstimi leti ga je le malokdo vrgel. Še sedaj so njegove moči ogromne, njegovi prijemi železni. Njegov obraz ni nikdar kazal jeze, vedno je imel tisto zdravo rdečkasto polt, ki je običajna pri naših kmetih. Bil je pravi dobrodušni ruski muzik.
Zagrebčan Pero Kop je zasedel šele četrto mesto. Nastopil je ranjen na nogi, kar ga je znatno oviralo v borbi. Na vseh velikih mednarodnih rokoborbah tekom zadnjih let se je boljše plasiral kot v Ljubljani. Proti šibkejšim je prav hitro zmagal s svojim specijalnim prijemom okoli glave, s takozvano »kravato«. Ta njegova specijaliteta je držala pri vseh protivnikih razen pri Pro-chaski. V vseh svojih nastopih je bil premočen, Travaglini ga je položil na hrbet le radi naravnost neverjetne lahkomiselnosti, ker ni prav nič pazil na lastno varnost. Je mnogo pridobil, odkar smo ga zadnjikrat videli. Je specijalist v obrambi, dočim izgleda, da mu ne leži napadanje ako je nasprotnik v parterju. V borbi proti Romanovu ni nastopil radi bolezni. Zasluženo je izgubil proti Prochaski.
Jako simpatična pojava je Nemec Sturm, po obrazu zelo podoben Schme-lingu. Je že bolj prileten, brez masti in lepe postave. Gladko in elegantno je premagal vse v nižji skupini ter bil trd nasprotnik prvoplasiranim. Kot peti je dobil tolažilno darilo Ilirije po krasni borbi s Krausejem.
Odi ostalih naj omenimo 'Francoza Krauseja, ki se je sprva boril elegantno, je pa nato radi surovih izpadov izgubil naklonjenost občinstva, kar ga je silno jezilo in je mnogokrat radi tega prehitro izgubil. Simpatičen borec je bil izredno okretni Bavarec Rainer, katerega je posebno občudoval damski svet. Velik talent je učenec Kopa Mileusnič, izredno ofenziven rokoborec, ki pa je mnogo prepočasen in za take dečke, kot so bili tu, prelahek. Ostali borci niso segali nad povprečnost. Omenimo naj še, da je naš amater Šotler pokazal, da bi mogel postati z resnim treningom prav dober rokoborec.
Oglašajte v
,,/PORTNEM LI/TU"
imeli bodete siguren uspeh*