koristi delav-iivs. Ueliv-'opravičeni do iker producira|o. +pr is devoted interests of the \ class. Work-entitled to all they produce. Knur»4as ».coi»d-oiu»» uaiwr, D«c. I, \rofitaželjni svet, ki pomeni bo-gatstvo za posameznike, bedo in revščino pa za širše ljudske sloje. Le en zakon lahko uniči kapita-izem, ki je oče Pattonov in pa-tonizma. Ta zakon pa morajo proglasiti produktivni sloji sami in li se mora glasiti. Produkcija in zamenjava blaga za profit morata prenehati. Kapitalistično produkcijo in trgovino naj nadomesti socialistična produkcija in izmenjava blaga za potrebo. To je pa le mogoče, če svet in proizvajalna sredstva postanejo splošna ljudska last, ktere zdaj lastuje pešČiea zajedalk. Z. eno besedo: Kapita-istično človeško družbo z vsemi njenimi napravami naj nadomesti socialistična z opravami industri-jelnih občin. To pomeni družabni >reobrat, kteremu se pa človeška družba izogniti ne more, ako noče gospodarsko in družabno po-grezniti se, degenerirati in zasužnjiti se. * Od blizo in daleč — F. W. Peabody, methodistov- ski župnik v Detroit, ki je baje deset let študiral nauke verske sekte "Christian Science", je raz prižnico grozno obdelal te kristjane. * Mrs. Mary Backer, ustanoviteljico sekte je imenoval sleparko, Nauk sekte je označil kot humbug, ki nima drugega namena kot skubiti lahkoverne ljudi za denar. Mi neverno, zakaj se je pastor jezil? Ali niso vse vere enake? Ktera vera pa uči kaj pozitivnega in dokazanega. Ali niso vse podobne druga drugi kot jajce jajcu? Ali se ne zajema povsod iz bajko-$lovja. Ali ne uče vse vere čudeže? Kaj ne g. pastor! — Teodor Roosevelt je kot predsednik hotel imeti nove vzroke za prostitucijo. V ta namen je odredil posebno preiskovalno komisijo. Poročilo je poznano ofi-cielno pod zaznamko "senatni dokument 644, 60. kongres, 2. seja. Če kdo piše po poročilo v Washington, ga ne dobi več, ker pravijo, da je pošlo." Zakaj je zaloga tako naglo pošla je razvidno s strani 223 tega poročila, kjer so napisani vzroki. Revščina 525 slučajev, naravni nagon 513, zapeljivost 258, pijančevanje 181, slabo ravnanje s strani starišev 164, obljube o prijetnem življenju 124, slaba druščina 84, zapeljivost po prostitutkah 71, lenoba 29, sila 27 in zapeljivost na parniku za izseljence 24 slučajev. Komisija je nadalje dognala: 523 deklet je zaslužilo na teden 1 dolar; 336 tedensko $2.00; 230 tedensko $3.00; 127 tedensko $4.00; 65 tedensko $5.00; 27 tedensko $6.00; 8 tedensko $7.00; 5 tedensko $8.00; 2 tedensko $20.00. V 663. slučajih se ni dognalo zaslužka. Te poizvedbe so se vršile v mestu New Yorku in pričajo jasno in določno v kakšni človeški družbi danes živimo. — V East Orange, N. Y., je Brna Goldman, znana anarhisti-nja minoli teden predavala v hlevu milijonarja Freemana o moderni drami, ker je policija ni dovolila govoriti v najeti dvorani. Minoli teden so pa tudi nemški anarhisti v polica jsk i Nemčiji obdržavali odprt kongres, ne da bi jih kdo motil. Učeni Američani, ki vedno čvekate, da je ameriška republika rtajsvobodnejša dežela na svetu, pojdite se solit z vašimi saino-hvalnimi govorancami. Radi ene same anarhistinje, ki hoče govoriti javno, pa je že vsa mestna policija na nogah. Ha, ha, da. Smešno! s a \ * — Ako je brzojavno poročilo resnično, bo vseeno zaslišan knez Eulenburg pred sodiščem radi krive prisege, vzlic temu, da je intimni prijatelj Viljema št. 2, s kterim sta se svojedobno pred škandalom celo tikala. Da je sodišče odposlalo poli-cajskega komisarja v kopališče (iastein, še ne dokazuje nič. Nemška vlada je igrala v aferi' Eulenburg že preveč komedije, da bi ji še kdo verjel. Ce bi kak delavec prisegel po krivem, bi ga nemški državni pravdnik poslal v bolnico za jetnike. Knez Eulenburg je pa dobil posebno dovoljenje: odpotovati je smel v inozemstvo. V kolikor mi poznamo prusko justico, vemo, da se veseli, dd je knez žalostnega spomina odpotoval v Gastein. Oseb "visokega stanu", ki imajo v rokah liste, ki lahko kompromitirajo še druge "višje" glave, se pruska justica ogiblje. Mi ne verjamemo, da se hoče Eulenburga zapreti, dokler ne bo sedel v ječi, pa naj poročajo o ti aferi meščanski časniki, kar hočejo. e • e — Iz Kansas City, Kans., se poroča, da so zmagale železnice. Za vožnjo po železnici bo treba zopet plačati tri cente od milje. Izvzeta je proga med Kansas City in St. Louis. Kdor ima denar, ima dobre advokate in zmaga pri sodiščih, sodnjike pa plača ljudstvo, ker se da vleči za nos od profesionel-nih meščanskih političarjev. a a e —V Moutemajoru na španskem je močan vihar med službo božjo razdejal cerkev. Več osob je ranjenih in ubitih. Dokaz: bog se ne zmeni za svoje otroke, dasi je neskončno usmiljen i dasiravno ga na kolenih prosijo milosti. s a * — Nek bratski list v angleščini opisuje takole delavske pravice v Ameriki. Dne 18. jan. 1899 je ponesrečil na železniči zavirač pri premikanju tovornih voz tako nesrečno, da je bil mrtev na licu mesta. Ker je ponesrečil brez lastne krivde, je vdova vložila tožbo za odškodnino. Potekla so tri leta, predno se je določilo, pred kterim sodiščem je treba tožiti. Vdova je dobila navsezadnje tožbo in železniška družba je pa apelirala na višjo inštanco s takim vspe-hom, da je danes po desetih letih Se vsa zadeva pred sodiščem. Taka je ameriška obramba delavce*. Ako bi se ta slučaj dogodil v staromodni Avstriji, bi se vdovi ne bilo treba toražiti po sodiščih. V Ameriki je tako! Kdor ima denar, lahko slepari, goljufa obre-kuje, mori delavce v jamah, tvor-nieah ali na železnicah, ne da bi se mu bilo treba bati, da bo sodišče izreklo sodbo proti njemu, če ga toži siromak, ker bi bilo treba dočakati Metuzalemove starosti, da se stvar dožene na zad nji inštanci. Ker sp mesarski trust na Za- padu obsodila sodišča že večkrat na denarno globo, so mesarski trustajni podražili meao. Ta skusim uči, da denarne globe ne izdajo nič. Mesarske trust-jane se da lato, $1 aa pol lata. OqlmH p« tio—aru Pri tprtm*mbi (Hvaliit'a )4potty nor*f namaniti tudi STARI m—lov. PROLETARIAN Own ad and publiahad Even v Tuesday by , South Slavic Workmen's Publishing Company Chkago, nlinois. Joe Jealh, President; John Fetrlch, Secretary; * Frank Mladič, Treaaurer. tuescBimoN sates: United States and Canada. |1.M a yaar, 7Sc lor half yaar. Foreign countria* $2 a yaar, 91 for half year. advertising bates oa afraemaot. NASLOV(ADDRESSh "PROLETAREC" si St., Chicago, m. Vsaka svota je dobrodošla in vsak cent se da v dober namen slovenskemu naro-du v Ameriki. RokoVnjaČi bodo že premišljali, kaj je svobbdomiseljnost in podi-vjsuost. BEDA 8L0VENSKIH NASE LJENCEV. po družabni lestvici navzgor, naj-rajše molče o svoji preteklosti. Ameriški Slovenci pa ne vprašajo nikogar, odkod si prišel, kaj si delalx predno si sem prišel, sko ssm tegs ne pove. Vsled tega je mogoče, ds taka žalostna človeška prikazen oskubi ameriške Slovence v Rajski dolini, jih ogoljufa v Pueblu, Colo, se preseli v Chicago, Maddenu na ljubo, da je bil zopet "izvoljen". Afera z Maddenom,-Pouchotom in Boyle-jem jasno dokazuje, da se je dandanes korupcija vgnjez dila tudi v delavskih organizacijah. Pridejo ljudje, ki imajo gromovoti besedo zoper kapitaliste in fino sladka usta za delavce; v resnici pa vlečejo delavce za nos kjer jih zopet dere, dokler mu ne in posnemajo kapitaliste. Kdo jo postanejo tla prevroča pod noga- Madden T Med delavci njegove unije je obče znano, da druge službe nima, odkar je "business agent" unije stavbinskih delav Kdor se ni izučil kakšnega ro- mi, odkoder ga vzame navadno kodelstva, ali če nima toliko ener no$t da zopet kje drugod prične z gije v sebi, da prime za vsako \OVimi ntt dolar. Z ono besedo: A- __ _ .............. ročno delo, ga ne pričakujejo do-, merika ni stara- domovina in cev, a živi "v luksusu, kakor kak bri časi ob prihodu v Ameriko, j spretnemu sleparju je v Ameriki milionar. Stanuje stalno v Sher-Posebno slabo je za "duševne de- težko priti do živega. , manovem hotelu, jednem najdra- lavce", pisatelje, za intelektuelne | Ali ameriški Slovenci pomaga- žjih hotelov v Chicagu, vozi se v v splošnem. jo svojim rojakom, ki so zašli v automobilu in samo Šaferju (voz- Najlepši članek, najkrasnejša bedo in revščifioT Kjer se gre za niku avtomobila) plačuje $25 na in divnejša pesen nima v ti deželi znsnoe, prijatelje, ožje rojake ali teden. Kdor količkaj premisli, mo- vrednosti, ker m po ameriških na-j somišljenike, radi priskočijo na ra vedet, da ob svoji plači, ktero čelih nekaj koristnega. Zivljenaka pomoč in pomagajo po svojih dobi od unije, Madden ni v stanu OK.««.« ... U80da. tHklh T*11"*0!.' ki nis0 kremnih sredstvih, kolikor le živeti tako luksoriozno. Delavcem So. cBntrn av., Chic ago, in. navHJeni z ^^ sluilti si BVoj j morejo. Slovenskih dobrotvornih je bil pa, seveo- V četrtek dne 13. maja zvečer jo, da dobe svojemu znanju pri- meriki. V New Yorku se je osno- šteno delavstvo ki je vedno pri-so imela skupna čikaška društva memo službo. Večinoma se trudi- vala neka družba sv. Rafaela, ki pravljeno na resni boj za svoja sejo radi obrambe Jednote. Misel jo vsi pflšteno, da bi kmalu dobili pa z dobrotvornega stališča nima prava? Preč s takimi voditelji! za obrambni odbor se je sprožila službo. nobenega pomena za slovenski na- Pod kap ž njimi 1 na društvu Slavija št. 1., ktere Ali kmalu zaznajo, da morajo rod v obče, dasi vodja te družbe ________-______ tajnik je na to pozval vse člane biti skromni v svojih željah, da za pripoveduje na široko, da ima na-čikaških društev spadajoči k S. N. vsako razpisano službo že čaka men' podpirati slovenske naseljen-P. J. na skupno posvetovanje. na stotine druzih, ki so boljše Ce, ker je družba sprejela izreče-' Seja je bila dobro obiskana in kvalificirani, radi tega se jih no versko-tercijanski program Med zvezdami Najboljše čase v Ameriki imajo samo naselniškim komisarjem na še republike. Pride lahko kadar če, in tudi ostane tukaj, če se mu zljubi — ali pravzaprav priti bi že moral lansko leto, ko je po vsi Ameriki rosila "prosperiteta", da bi bil videl, kako se slovenski delavci — in delavci sploh — počutijo v ti deželi, kadar jih oblago-dari gospodarska kriza! 'okof — delauiči njegove vrste bi se morda v takih časih v Ameriki kaj naučili. Nikakor pa ne vrjamemo, da bi rojak Bonaventura šel semkaj samo iz znati želje ali za kratek čas, če mu je že svobodna pot v Ameriko. Če res pride, tedaj ima njegov prihod gotov namen. Da Bonaveutura prinese seboj tudi torbo, ki je brez dna, bo najbrž res, in 44Ql. Nar." se morda ne laže, ko piše, da bo "škof" fehtal za svoje "zavode" nad Ljubljano, ki so pa toliko potrebni, kolikor je1 potrebna kakšna ribniška cerkev, za ktero tako lepo prosjači isti "Gla« Naroda"! Končno je stvar za sedaj še brez pomena; v slučaju, da jo pa Bonaventura res privandra v imenu torbe, prepričani smo, da pri naših zavednih delavcih bo morda slišal kako pametno besedo — dobil pa nič kvečjemu dolg nos. Ve- Slovensko-angleška d slov. ang. tolmač in anji za samo $1. — pri V. J. % 9 Albany St., N«w York.! Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik ta notranje bou in ranocelnlk. Indravniftka preiskava bresnkj dati je le zdavila 647 in 649 m, Ave. Chicago. Za dne ure- n! popol. Od 7 do 9 avečer. aiveči bolniki naj piftdo alo7i Domača oštarij Podpiaani naznanjam, da ^ turno domače vino in dobra ■ Na razpolago imam tudi nj DVORANO za veselice, za avatbe in sej«. Za obilen obiak se pripor^ FRANC CEH, 668 Bo. Centre Ave. Halo. Johuj Kje ai pa bil včeraj? Saj veil kjer je največ zabave. AHi« da je največ zabave v GOSTI] John Kosiče čina onih slepih in gluhih rojakov^ $Q ^ AVC., Chlc« tukaj, kten kljub »jasnemu dnevu___' *** MODNO OBUČfl še vedno fotrajo čedo "fotrov" in vzdržujejo popovski cirkus, naj pa le zabava "škofa" in ga vodi moške, ženske in otroke dobi ji je predsedoval predsednik Sla- jem je tudi vpostev. Te boljše Na polju dobrotvorstva, podpi- brezdvomno razni popi, ki se žive' kolikor hoče vije br Al. Novina. kvalifikacije obstoje v znanju an- ranja rojakov, ki so bili prisiljeni na konto ljudske neumnosti. I In s tem je . Na dnevnem redu je bila osno- glisčine in poznanju ameriških zapustiti staro domovino vsled Naši popi, a la Tone Sojer1 končana »m. ^ V - - L. -_ —. - - - _ J L L. 1 — a Z .i. k t n it t*.. . 1 \ I'.. m. Al. A n ! _ _.. __ 1 « „ a • • v ZA 1 v CA • kakor opico od mesta do mesta — to nas ne briga, stvar za nas deloma Najnovejša in jako važna vest: po najnižjih cenah pn Največja trgovina z obučo aai strani, cor. West 18th a Wood I Chicago, III. Aka hočeš dobro naravno vk oglaai se pri va obrambnega odbora, ki naj ie« in navad. Mar^kteri nasrlje- slabega gosiHKiarekega položaja, K>anjc, Suštaršic in njegov kap- lma nalogo zasledovati uniževalee nec je prvo leto vesel, da ga vzame Jaku ameriške Slovence še mnogo lan so pravi tipi trotov v sloven- in napadalce S. N. F J ter jih M *«ho kak rojak, ki ga za dela. skem narodu v Ameriki. Ob ne-Bwana TMmbo 'alias Theodore postavit! pred zakone Zed. držav "^ P^opriide.et.li več urnem Na tem polju bi se ameriški del.jah "farbajo" ljudi, cez teden1 Roosevelt je za hlevom v neki a- K stvar, so govoril. razm c an,, delu .AortK« - Slovene, ne smeli ločiti po ver- se hodijo pa masti, in zabavat h friški vasi luitrelil podgano! .'Glas J'', P,rMi'tt ,akoJ ztJeVa • ? f. v- SrC" Hk'',n ,n P«litižne'» Prepričanju, »izmareku in po drnzih luksur- Nar.Kla', pršimo, ponatisnil Glas Sobode", k. neprenehoma «en, .Ia bi ujel taksno ekzistenco. Kdor hoče v resnici pomagati svo- joznih krajih Joliet je seveda cen-' • • blati, natolcuje in laže o razine- in nekega dne šteje armada bo- jemu rojako-airomaku, ga ne bo trum; tam' ga "žehtajo" in "štuJ Chikaški "OIm M*" ki v lo- rah v S. N. 1'. J. znamenom škodi- »Jakov in brozstreinikov enega vprašal po veri in političnem pre- dirajo", kako bi se dalo še laglje'povski nesramnostfprekaša svo- JOS. BERNAR 11 A' U t■ • V „ , . j i z«s «vn,cl.«» pnčanju Kdor p„ i, verskih ali živel, in uresničit, ,„!„-<„ že na Iga nem-orškega bratca je v " J , , L.J Da hočejo škoditi S. N. P. J. je pa prodano, gospodar, k. ga .ma političnih .....tivov podpira bed- tem svetu. , kon^ndenci s nrvakoml 620 Blne lsland Ave" jasen dokaz to, da priporočajo na hram in atanovanju, pa tudi nega rojaka, je pa navad., hina- Sedaj hočejo imeti "špas" z HuWianskih liberalcev Hribar-iTelefon Can.l 842 ci tam druge zveze proti S N. P J. noee čakat, na denar. Tu ostane vw in zaeno tudi hinavščini na ljubljanskim Jegiičem; kajti pri- jem. On Hribar septembrski ju- pa poročajo vedoma laz.; to de- ena sama alternativ.: pnisjač.t. široko odpira duri. šli so do prepričanja, da bi imeli ,ak(<)? Heislovan in vra^ed lajo p» seveda le z zlobnosti, ker aJ. pa krasti .in goljufih Kdor Kdor je gladen in ne vč. kam bi veliko "hec.-, ko'bi g.edali vhc kaj še vse, bo nekaj storil za izkoi . je dobd Konda brco. " L,n " V 7 te,m:J^ne ^ SV<,J° »""1"» »'av«, če je te maškarade. ki bi jih prirejali riščane inozemake delavce v Zdr. Eden članov Nar V. ezev jc de- momor.lec. Med potn.k. (tremp.) h.navec. bo priznal, da verjame v "bukovi kranjei", kterim oni pa- državah! Brezpravni trpini v A- jal, da je Glas Svobode strup za na vzhodu in zapadu so danes že deset ali pa v nobenega boga. pri- stirujejo. slovenaki narod v Ameriki in že tudi Slovenci v precejšnem per-j znal bo to, kar se bo laVtevaio od XlT smo res radovedni, kako bo- jria"khko JSjo^račun^olaT- zato je treba, da se kaj ukrene in centuelnem številu. nieira <1,, naši li..H;u >,. i.. „.,.„»; t: - T, , . ' ., _ • ... , , ■ .i, • • ■ . o, V. • 'Juaje, te le stvari, ki jih sav , ktere jim priborita Konda spravi zlikovce kamor spadajo - Ako se je izobražen Slovenec po Ogibajmo se verakih in politic- komandirajo troti, vzeli gor in frakar Hribar daleč tam nekie na nčet. Kar pomni zgodovina v,,- letnem h,vanju naučil nih dobrotvornih druil,v. ako no. Sojarja M da bo m„„g„ "h,- v Avstriji' Po'Mavcr-Kondatovo • s ov. časnikarstva v Amerik, m v hciiio m «mer.šk,h s,-g navad čemo vzgajati hinavcev, če imamo ea" in .Ia bo ta le reč še vse bolj počtM!" O ve žirafe. gnrik vljev, perila in kovčekov.. star. domovini, ni b.lo se teko gr- m se pnuc.l h.kajsn.m razmeram, res plemenito in sočutno srce do. fletna i„ prijetna kot pot k Biz- in tako dalje v Afriki, ki vas ko- Kdor kupi za pet doki* Pri njemu dobiS najbolja kali aka in importirana vias, Najboljše in najfinejše obU so po nizki ceni na | pri H. SCHWAETZ, 16—18 N. Halsted 8t, d Velika zaloga klobukov, žep DELAVSKI "VODJE". Pod kap s takimi voditelji! »krtini slovenski jezik, skrnni do- pol izobraženci, ki so po par let stojnost v izrazih Časnikarstva, s nem bivanju pričeli umevati kaj čimer ubija dušo naroda; škrat- pomeni beseda humbug, so se prl-ka: pri Glas Svobode so ljudje jeli kakšne trgovine, (prodaje brez vsacega čuta in dostojnosti— ničvrednih delnic, zemljišč, slabe-navadni časnikarski vandali in ga žganja, "importiranega" toba-skrunitelji svobodnega tiska in ka, ki je rastel na ameriških tleh, 44Proletarec" je nedavno že po izražanja. ("Glas Svobode" — to zdravil in mazil itd.) in po ame- ročal o izidu neke sodne obravna je najsramotilneji pečat sloven- riški rafinirani metodi skubijo ve v Chicagu, pri kteri so bili skega naroda v Ameriki in le ču- svoje rojake, ki s trdim delom chikaški delavski "vodje" Mar diti se je, da eni slovenski trgovci služijo svoj vsakdanji kruh v a- lin H. Madden, Fred. A. Pouchot oglašajo celo v tem gnojišču. To meriških peklih. in M. J. Boyle obaojeni na denar- bi si morali slovenski zavedni de- Zopet drugi izobraženci prime- »o globo $500 vsak, ker so lansko lavei zapomniti. — Sicer bomo pa jo za ročno delo, da se skromno leto samolastno provocirali več že še spregovorili o stvari, ko pri- prežive. Doživeli smo, da je bivši štrajkov in jih potem brez kakega de čas za to. . .) profesor delal z lopato in kram- sklepa svojih unij zopet končali, Člani od Slavije so istotako go- pom na železnici, da so akade- ko so jim prizadeti delodajalci v vorili, da je to škandal, kar po- mično naobraženi ljudje, častniki, I to svrho izplačali mastne svote čenja Konda v svojem G. S. na- komiji in drugi izobraženci za niz- denarja. To lopovstvo irnenova pram S. N. P. J. in če je le še kje ko plačo pomivali posodo v hote-' nih treh je bilo dokazano pred kakšna postava zoper tak "slan- lih in restavrantih. sodiščem, in tem dokazom mi da- der" — se jo mora opravomočiti, Last but not least pa nekteri nes verujemo, kakor veruje veči da se divjake kaznuje. , napolizobraženci, ki imajo toliko na delavcev v dotičnih unijah, ko Po vsestranskem razjasnilu je talenta za pisateljstvo in časni- likor jih več ne občuti železne dla-bil stavljen in sprejet predlog, da karatvo, kot zajec za hobnanje, ni "carja" Maddena na ustih. se osnuje obrambni odbor, ki naj bi šel na roko gl. odboru pri akciji. Volilo se je po dva moža od vsacega društva, izmed teh oamih pa se je volil tajnik in blagajnik. Ker je pri vseh akcijah potreba denarja, se je sklenilo, da se pobira prostovoljne doneske. Treba je namreč plačati prevajalcu, ki bo prevedel inkriminirane in nesramne točke. Nadalje je treba, da se posvetuje z dobrim advokatom. Vsekakor mora biti teh večnih nesramnosti enkrat ko-ncč. Tako je določil ta obrambni odbor. * Na ustanovni seji se je nabralo za prvo potrebo nad $12 prostovoljnih prispevkov, tako, da je šel odbor lahko takoj na delo. U-spehi tega odbora se bodo gotovo pokazali v bližnji bodočnosti, ko bo prišla ura zaslužene kazni nad rokovnjače. Dotle pa potrpljenje. . . Kdor želi kaj prispevati v ta namen, naj pošlje svoto na blagajnika Fr. Udoviča, 539 W. 18. prično z izdajo časnikov ob času Najlepši dokaz za to nam daje predsedniških volitev. Ker ame- Sheet Metal Workers Union, pri riški političarji ne razumejo slo- kteri je bil Pouchot zastopnik ali venski, pišejo taki Časniki za obe takozvani "business agent" celih kapitalistični stranki: za demo- let. Zadnjo soboto je ta unija kratično in republikansko in po- volila nov odbor, in pri tej priliki tegnejo obe stranki za denar. Ako je bil Pouchot poražen z manjši-se lov na dolar ob času volitve do- no/59 glasov; delavci so si izvolili bro obnese, tedaj časnik izhaja še drugega zastopnika in s tem go-nadalje in prinaša revolverske kazali, da ne marajo grafterjev v članke, notice in dopise v spake- svoji sredi. Upamo, da dobita v drani slovenščini, • ki je posebno kratkem enako brco tudi ostala bogata na surovih in pouličnih iz- dva grafterja. razih, kakeršne rabijo moralno l*ri imenovanih volitvah so se propadli ljudje, kedar so medse vršili burni prizori. Pouchot jc boj. Ako pa lov na dolar ni pri- hotel na vsak način, da bo še iz-nesel vspeha, pa tak časnik izgine voljen, in v to svrho je najel kopo po končanih volitvah kot meteor raznih dvomljivih karakterov, ki v veslojstvu, in se zopet prikaže so ves dan prežali krog volišča pri pihodnjih volitvah. Mejtem na 204 Waahingtin St., in sku-časom pa izdajatelj lista na kak- šali provocirat kak nered. Volilni šen drug ameriški način striže in odbor je najel tropo policajev, da dere svoje "drage*' rojake. so morali čuvat škrinjico z gla- Na tucate bi lahko navedli 'ups* in "downs" iz slovensko-ameriš-kega žviljenja, dasi širša slovenska javnost le malokdaj zve za žalostno usodo possmeznih. Slovenci, kterim se ne posreči splezati sovnicami, kajti bati se je bilo, da se pripeti kaj takega, kakor se je pr$d par leti, ko so Maddenovi pristaši razbili Skrinjico, skoro do smrti pobili nekega odbornika in s silo odnesli glasovnice — samo ______ ________sopro- Bonaventuri poraigal, kadar bo ga milionarja H. Goulda, ktera prišel na "dipo". Ce bo prošnja ravno te dni v New Yorku to« zastonj, bi mu svetovali, naj si pri- zadnjega za razporoko, se je v šije na frak en cof. sodni dvorani bridko potožila, da * * * je soprog ž njo ravnal "kruto", Konda je nedolgo tega pisal, ka- ker ji je kmalo, ko sta šla nara-ko da nam bo pokazal pri soc. zen, dovolil samo $10.000 na me-stranki, ko pride na vrstvo naša see za njene "potrebe". V osmih zadeva. Pravil je kakor vedno, daj letih, odkar je poročena z milio-bomo odšli z dolgim nosom. Dne narjem, je "porabila" za svoje 13. junija se je pa pokazalo, kdo "potrebe" samo $780.000. Sirota! je dobil dolg m« — Konda in nje-j Tisoče in stotisoče žene ameriške, gov list, ali slov. soeijalisti v Chi- ki vse svoje življenje niste videle cagi. , j še niti tisočaka, ali se vam ne smi- V prihodnji številki bomo pri-jli "beračica" Mrs. Gould?! Vpra-nesli originalen tekst, kaj je Glas j šanje je le: kteri je socialisti Mrs. Svobode od strani šocijalistične Gould, ali Mr. Gould t "Watch- stranke v Ameriki. — Videli bo-mo^kdo je dobil spet brco... •• e e Ubogi "Glas Naroda"! S tem. da je povzdignil svoj "mogočni" glas in povedal "dragim" rojakom, da "škof" Bonaventura ne sme v Ameriko, zadel je na kre peljec v pristno jezuitskem .To-lietu. "Am. Slovenec" mu je zadnji teden natresel precej "štupe". tako da mora nekdo v New Yor kil pošteno kihati. "Am. Slovenec" ima deloma prav. Da je Glas Naroda" edinole kupčijsko glasilo šifkartaša Sakserja, nažav-bano a programi vseh političnih strank, ali pa nobenim, kakor mu že nese, to ni nič drugega kakor komfirmaeija mnogoterih člankov v "Proletarcu": je to, kar smo socialisti že stokrat povedali. Seveda. uredniku "Glasa $$$" mora biti hudo, da mu s to resnico posvetijo tudi gospodje v .Tolietu. s kterimi je večkrat "vlekel", zlasti kadar je bilo treba udariti po socialistih, ali "odpadnikih". ftt upa se torej iz tega stališča popolnoma prileže! e e e Škofu M Bona vent uri res ne more nihče hraniti v Ameriko drugače, ako ni slučajno nalezljivo boljan, sli bigamist, ali anarhist etc., za kar je p« odgovoren dogi" kapitalizma namreč trdijo, da socializem razdira rodbinsko življenje! e e e Svobodaši-RokovnjaČi niso od muh: ti znajo več ko hruške peč: oni poznajo tudi svetopisemske ljudi, pa tudi njih važne izreke. Rokovnjači pa bi ne bili rokov-njači, če bi ne bili vstanu potegniti enega svetopisemskega judeža in enega Gospoda izpred zadnje večerje in ju privleči v svobodo-mišljeno uredništvo Svohodašev pa jima dati nalogo "gašperla". Naše mnenje je seveda že davno, da ima ta zgodovinski judež stalno službo pri Rokovnjačih in da se mora dobro počutiti med bratci. Združila jih je pač rokovnjaška usoda, ktera jih prav gotovo navsezadnje pripelje na zgodovinsko vrbo — ali pak na moderni "štrk". Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi naloon na 825 Blue lsland Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič ŠM Bine lsland Av. Chicago. Najbolje ia i neje obuvalo I pri John Kil 631 BIbc IslK CHICAGO Sprejema tU pravila. L STRAUi URAR 336 18th St., CM* Ima vodjo zalogo nr, verilk^ nov in drngih drago tin. Iirrkjf vBakovretna popravila v tej M zelo nizki eemi. Obiščite ga! Društvene regalie, kape, prakuS bandera itd. za alovenaka dniitva najbolj« p* Emil Bachtti 580 So. Centre Ave., .ChiOŠ Leopold Salti! ODVETNIK v kaze na ki h in civilnih 0W r Auto Phone 6065. Office Phone Main 8068 Beeidenee Phone TOAD: 27 METROPOLITAN Severosap ogel ReadaP in La Salle nliea Stanovanje: 1217 Sherldaa HALO! Hi Kam pat — Na svele p4*e •» dobrega vina k Frank Mladiču 611 8. Center Ave, | tam ne homo Imeli po doi To je pogovor a ceate, ki jem aaloonn. PROTI ALKOHOLU. (Konec.) Zaradi tega nepopolnega snovi v telesnem staniče-ni v njem začne nabirati tolš-Tako naatane nezdrava debe-ki moti delovanje v telesu, i ljudje so torej tem bolj Čim 44boljše •izgledajo". ) Bela telesca imajo nalogo njevati škodljive snovi. Pili se u. pr. z nečisto iglo j prit, se začne rana kmalu gno-Odkod pride tot Gnoj ni nič , kakor nakupiČenje belih telesc, katere silijo na ra- 0 mesto, kjer začnejo boj na Ijenje in smrt z škodljivimi fjpj. Zmagajo li škodljive | vi, nastopi zastrupljenje krvi. 1 ta bela krvna telesca trpijo alkohola ter postanejo slab-( in se ne morejo več tako kakor j ustavljati različnim škodljiv-. Osebe, katere zauživajo o-1 jas pijače, so zato veliko bolj itavljene nalezljivim bolez-kakor abstinenti. Tudi je o, da se rane alkoholikov ve-bolj počasi celijo kakor ab-entov, in ako se mora alkoho-operirati, je vedno bolj izpo-vljen nevarnosti, da umre, kapa abstinent. To največ vsled tega, ker ima alkoholik slabo kri, ^ti v tej se nahaja veliko več istih snovi, kakor pri abstinen-. ta. Posebna škodljivo vpliva alko-j na srce. Navesti hočemo samo jvainejše bolezni, ki nastanejo nled alkohola. Stte je obdano s Ukozvano srčno mreno. Pod to j mreno, na strani srca, nahaja se ▼eija plast maščobe; pri pijanem je ta plant neobičajno velika in ^vpliva slabo na delovanje srca; nastane takozvana 44srčna napa-j ka'\ To pa postane zlasti nevarno, ako se ta mast razširi tudi čez srce, ko pride tudi v njegovo notranjost. V takem slučaju je ozdravljenje izključeno. Srce ne »ore več tako delovati, kakor prej vsled tega postane tok krvi slabši, človek postane vodičen, sr-tee mu tolče zelo ter diha težko, tak nesrečnik koraka počasi ali vedno vštric smrti. Zelo pogosto m zgodi, da se srce tudi poveča slasti pri tistih, ki pijejo pivo. Srce postane najedenkrat slabše, medtem ko vedno hitreje bije; a pri tem se zahteva od srca še veliko žrtev. Pomislimo na veliko-množino tekočine, katero more srce tistega, ki pije pivo, spraviti ▼ tok. Ni torej čudno, ako neke-fa lepega dne srce odpove sluz-1 bo in pijanec vsled 4srčne napaki" umre. Smrt zamore pa nastopiti naglo, srčna kap naredi ko-j tac življenju. Tudi na krvne cevi ima alkohol škodljivi vpliv s tem, j da Se nabira v ceveh vedno več, tpna: vsled tega zgubi cev svojo prožnost in postane krhka. Med-| tem ko pomagajo zdrave cevi sr- pravico, da konča svoje trpljenje s prostovoljno smrtjo. Prostovoljna smrt, s katero napravi človek konec svojemu neznosnemu trpljenju, je zanj v resnici pravo odrešenje. Pametnejše bi torej bilo, da bi se samomor !-meno val "samorešitev", in da bi se nanj gledalo z odkritosrčnim sočutjem krščanske ljubezni Ido bližnjega; ne pa s farizejsko za-ničljivostjo naše črvive in plea-nive morale vžgati temu dejanju sramotni pečat 44samomor". To o-bičajno ime itak nima pravega pomena; kajti umor pomenja vendar: umoriti človeka z namenom in proti njegovi volji; dočim se izvrši samomor iz lastnega nagiba. Samomorilec — pravilnejše 44rešitelj samega sebe" — je torej v največ slučajih pomilovanja vreden, nikakor pa ne 44grešen", in ne zasluži kazni in našega zaničevanja. Naša družabna morala se pa giblje tukaj, kakor v tisoč drugih slučajih, v najbolj bedastih protislovjih. Moderna 4'kulturna država" je vpeljala splošno vojaško dolžnost; zahteva sedaj od slehernega državljana, da na povelje daruje svoje življenje za domovino (T), in da pomori v vojni iz raznih političnih vzrokov čim največ 4'sovražnikov", t. j. lju-dij, ki jih niti ne pozna in ki mu niso še nikdar nič zalega storili ( — krasna ilustracija evangel jskih besed: 44Ljubite svoje sovražnike"! —). Toda ravno i-sta kulturna država ne da večini svojih državljanov niti toliko sredstev, da bi mogli človeka dostojno živeti in se duševno svobodno razviti, — da, človek nima niti 44pravice do dela", katero bi preživljalo njega in njegovo družino \ Radi priznamo, da se je z moderno socijalno politiko tupatam doseglo že marsikaj dobrega za zboljšanje tužne osode delavskega ljudstva; toda daleč smo še od splošnega blagostanja in prave sreče, katero je 44zdrav razum" postavil v program višjim kulturnim narodom. Revščina in trpljenje delavskega ljudstva narašča bolj in bolj. čimbolj se delo deli in čimbolj se množi prebivalstvo. Na tisoče pridnih in delavnih ljudi j pogine vsako leto brez lastne krivdo, mnogi samo zato, ker so preponižni in prepošteni; na tisoče jih pomrje lakote, ker ne morejo pri najboljši volji dobiti dela; na tisoče jih pade kot žrtev neusmiljenim zahtevam naše železne 4'dobe strojev" s svojo čudovito tehniko in industrijo. Na drugi strani pa vidimo na tisoče podlih, ničvrednih značajev v sreči in blagostanju, ker so v brezvestnih špekulacijah znali in znajo lokavo preslepiti in ociganiti svoje soljudi, ali pa ker se prilizujejo in so na uslugo uplivnim osebam na višjih mestih. Ni čuda, da se samomori v najbolj razvitih kulturnih državah strahovito množijo. Vsak plemenit človek, ki čuti v svojemu obupanemu trpečemu bratu bo privoščil 44večni mir in pokoj," ki ga išče v prostovolj ni samoreŠitvi. Tvan Kaker. V. Doroševii: CESARJEVO DOBRO 8R0I. Kitajska bajka. Cesar Dzing-Li-o, imenovan Ilas-Tusan-he-hun, kar pomeni 44pravičnost", je nekega jutra občutil, da mu ni dobro. 44Cesar je bolan!" — V palači so si to pripovedovali le šepetajo. Marsikdo ni več pozdravljal prvega ministra in dvorni pesnik je že zložil pesem v čast prestolonasledniku. Najboljši lečniki, bledi vsled razburjenosti, so pregle-davali cesarja, neprenehoma se priklanjali, opravičevali in dolgo se posvetovali. Končno je padel telesni zdravnik cesarju k nogam in je zakli-cal: 44 0j, dovoli, tolažba vsega ljudstva, da ti povemo vso resnico po pravici!" 44Govori!" je ukazal cesar. 44Ti si nebeški sin," je govoril zdravnik, 44toda v svoji neizmernr usmiljenosti prihajaš med smrtnike in blagovoliš sprejemati Človeške bolezni na se. In zlasti danes si se ponižal: Pokvarjen želodec imaš!" Osupli cesar je vprašal: 4 4 Kako je to mogoče t Vso noč nisem zavžil ničesar razum mleka svoje dojke. Triinšestdeset mesecev sem cesar, pa se živim, kakor se spodobi, le z mlekom svojih dojk in doslej se mi ni primerilo nič podobnega. Kdo je kriv?" Uvedla se je velika in stroga preiskava. Izkazalo se je, da je dojka jedla le najbolj izbrana jedila in da je živela zmerno. 44Morda je bila že prej bolna?" Kje so imeli oči oni, ki so jo bili izbrali?" je zaklical razdraženi cesar. 44Kaznovati se morajo." Krivci so se obglavili, toda preiskava je dognala, da po nedolžnem, zakaj dojka je bila popolnoma zdrava. Cesar je dal; poklicati dojko. 4 4 Zakaj imaš pokvarjeno mleko?" 44 Sin nebes, dobrodejnik ljudstva, ti si čista pravičnost." je odgovarjala s tresočim glasom, "resnico iščeš tam, kjer ni skrita. Nikdar nisem bila bolna. Nimam pa zdravega mleka, ker me silno muči, kar se godi pri nas. v moji domovini." 44 Kaj se pa godi v tvoji domovini?" je vprašal cesar. 44Doma sem v pokrajini Pe-tsi-li, katero si blagovolil izročiti mandarinu Kve-niju v upravo. Tam uganja najgroznejše reči; on — oj radost vsemirja — je prodal naš dom in si je pridržal denar, ker ga nismo hoteli podkupiti, kakor je zahteval. Usmrtil je mojega očeta, mater pa mi je vrgel v ječo. Z drugimi pa ravna prav tako in kadar se spomnim na dom, se moram zjokati — naravno, da se mi tedaj , pokvari mleko." Cesarja je povest strašno razburila. "Pokličite mi vse svetovalce!" Ko so se svetovalci sešli, je u-kazal strogo. 4'Izvolite si poštenjaka izmed sebe!" Izvolili so ga in cesar mu je dejal tako: 44 Mandarin Kve-ni, ki sem mu izročil upravo pokrajine Pet-tsi-li, uganja tam strašne reči in moji dojki se je vsled tega pokvarilo mleko. Pojdi tja, pre išči vse natančno, pa mi pridi poročat. Toda zatajiti ne smeš ničesar; resnica naj se zrcali v tvojih besedah kakor mesec v tihem jezeru, kakor mesec v jasni noči, ko ni mogoče razločiti, če je pravi mesec na nebu ali v vodi. Pojdi!" Poštenjak je takoj odšel na pot in je vzel sto premetenih ogledu-hov s seboj. Na smrt preplašeni mandarin je hotel podkupiti Odposlance, toda pošteni in čvrsti mož se je uprl, zakaj poslan je bil od cesarja. Trikrat se je menjal mesec na obzorju in poštenjak s svojimi o-gleduhi še ni bil gotov. Končno, ko se je četrti mesec bližal kraju, se je vrnil odposlanec; padel je cesarju pod noge in je dejal: 14Ali smem povedat^ vso resnico, moja pravičnost?" "Povej vse!V je odgovoril cesar. "če je na svetu dežela, ki je vredna obžalovanja. — o j sin nebeški, tedaj je pokrajina Pe-tsi-li. Nad grozno usodo te dežele bi za-plakal tudi človek najtršega srca. Povsod je sama beračija, nihče ne more nikomuT dati ničesar, zakaj vsi ljudje beračijo. TTiSe so po- drte, polja riža niso posejana, ne da bi bilo prebivalstvo leno, marveč ker jim vzame mandarin Kve-ni vae. Pri sodišču ni pravice; kdor plača več, ima prav. Nravnost je tam neznana reč. Ce te namestniku zljubi dekle, jo u* grabi iz očetovskega doma; ne le device, temveč tudi žene grabi možem." 44 To ni inogo^el" je vzkliknil Dzing-Li-o v grozi. 44Ne le mesec, ampak tudi soln-ce bi se lahko zrcalilo v resničo-sti mojih besed." je odgovoril poštenjak. 44Vse kar sem povedal, je čista resnica. Krasota tvoje države, cvet tvojih pokrajin, dežela Pe-tsi-li gre popolni pogubi nasproti." Ceaar je sklonil glavo v dlan v znamenje svoje tesnobe in boli. 4 4 Treba je premišljati, kako se odpravi gorje!" In ukazal je svojim dvorjanom, počakati v sosednih izbah; sam pa je odšel v svojo delavnico, hodil je neumorno semintja ter je razmišljal. Minil je dan. Zvečer se je cesar prikazal, sedel slovesno pod nebo nad tronom m ko so se vsi v pokori zvalili v prah, je razglasil: 44 Dežela Pe-tsi-li je v groznem stanju: zato ukazujemo in nare-jamo, da se iz te pokrajine ne vzame nikdar več dojka za cesar- In od tega Časa ne jemljejo dojk za cesarja iz dežele Pe-tsi-li! Iz ruščine. Nasadnjaki v ruski dumi predlagajo zakon, po kterem mora vaak podanik okrvavljenega carja imeti vero — namreč vero v boga, bodi si po katoliškem ali pravoslanem receptu. Ta se tudi lepo sliši v 20. stoletju! Radovedni smo, kaj bo rekel k temu Tolstoj. Podpirajte socialistično časopisje! Naročajte, čitajte in širite 'Proletarca'1 Priporočajte hrvatskim delavcem 4Radničko Stražo'. POZOR! ar kdo misli, da v Cbicagi al dobiti meta kot v atari domovini. Ampak to je zmota! Pri meni ao dobi; domača klobasa, domač« suho moto, ti v« kokoti tiste kokoti in maao vto vrtt«. Cene najniije, bltgo najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W 18th Bt., Chicago. Slovencem in Hrvatom! , da iadolujemo nhlpkp naJnovej*®,m kroju. Unijako delo; trptiao in uuicac^ v iaMfcmo tudi rant drugo potrebttine, k apt. zalogi da ji v delokrog oprave — o bitk. Pridite in oglejte ti nafto iak>tbo. Z vtem »potto van jem iir Junij - mesec nevest Njih dom ni popoln samo s pohištvom, one morajo imeti tudi dobre slike. izkušeni fotogralist je poznat za dobre ženitbene slike. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. — Direktorij .Tilgosi. del. tiskovne družbe ima svoje mesečne seje vsak zadnji petek v mescu točno ob 8 uri zvečer, v prostorih Narod, dvorane 587 So. Center Avenue. POPRAVEK V" notici, ki pričenja: — 44Vladno poročilo", naj se čita 5.2 odstotkov pri nakupi — 2.9 odstotkov poskočila mesto 52 odstotkov pri nakupi — 20 odstotkov poskočila. V članku "Nekoliko kritike" naj se čita da bodo njiju otroci legitimni mesto da bodo njiju otroci legalizirani. V notici 44 Iz San Francisca se poroča" naj se čita pomorski vajenci in ne. pomorski vojenei. ♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦tet»♦♦»»»»♦»»»»ooooeoot o*11»to14»ttttmi•• Slovenci Pozor! -— t $ Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. I JURA J MAMEK. 22iST Naši zastopniki. La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. Rock Springs, Wyo.: Louis Pire. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar. Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. Chicago, 111.: Mike Kulovec. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pohotne knjižice. Uatu v podporo: Dominik Petrič: pred odhodom v staro domovino $1.00. SLOVENSKO-ČEfiKO-HRVAT-SKO POMOŽNO (stavbinsko) DRUŽTVO je ^tvorilo v pondeljek 3. maja svojo drugo serijo v društvenih proštorih pri g. Martin Potokarju 564 S^.j Centre Ave., ogel 17. ulica, kjer se vrše redne seje vsak pondeljek zvečer. Denar se posojuje na male obresti brez nadaljnih stroškov v najkrajšem času. Delnice po 25 centov. Dobijo se v društvenih prostorih ali pri u-radnikih: George Mamek, predsednik, 581 So. Centre Ave. Joseph Šiman, tajnik, 570 So. Centre Ave. Martin Potokar, blagajnik, 564 So. Centre Ave. Frank J. Petru, notar, 591 W. 18th St. Chicago »♦♦o»oo»»tooootoot»ooo»ootott»» ♦»»♦♦»♦o»♦ ZEMANOVO "GRENKO VINO", jj je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- ! nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPREŠEGLJTV LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Calif orni jska vina. B7FMAN 777 Alpor/ Street. . ^CIUAil, Chicago, 111. M»MMM»MM>M»MUm»»«»«»«»»tM»i> Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele £*2SlRANJE ) Ozdravim vaaeega, kdo* trpi na Varlcoeeli, 8trieturi. Daljo ozdravim nalezljivo zastrujjenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih te molkih. Ta prilika je dana tistim, ki to izdali ie velike tvote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, po» kazati vtem, ki to bili zdravljeni od tucatov zdravnikom brezuspešno, da potedujem le jaz edino aredatvo, t kterim zdravim vspeino. Za nevspeino zdravljenje ni treba plačati—le sa vspeino. Ozdravim pozitivno telodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolezen. Tajne motko bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno. Živčene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba vode. PlJnCa, naduho, Bronchitis, trdne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ....Ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za at&lno. —Zastrupljenje in vse druge kotne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preitče in tvetuje zastonj. DE. ZIN8, 41 SO. CLARK 8T., CHICAGO (Med. Randolph in Lake 8t) Uraduje: od 8 ure zjut do 8. uro zvečer. V nedeljo: od 9 ure z ju t. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc. mineralne vode In raznih neopojnlh pijač. 82-84 Flak 9t. Tel. Caaal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinuje: na teVrozap. voglu Aahland in Milwaukee Avt. A OK leski syiaal Upton Sinclair z avtorjevim dovoljenjem prevaja Ivan Kaker. i Copyright, 1906, bj Upto« Sinclair.) (Nadaljevanje.) Vse, kar je Jurgisu povedal, je bilo samo to, da je za sedaj prost, in da bi bilo zanj najboljše, ako čim prej mogoče izgine. Jurgis je bil ves ginjen hvaležnosti do 4'dobrega" Harperja, ki se je zanj "toliko" potrudil! Vzel je en dolar 14 centov, ki so mu na banki še ostali, in preostanek od včeraj večer, skočil na električno železnico ter se odpeljal na drtig konec Chicage. X X V11. Ubogi Jurgis jc bil spet enkrat izobčenec, priailjen, da hc okrog klati in skriva. Oropan nenadoma vsega, s čemur bi ai lahko življenje napravil prijetno in se izognil zlim posledicam svojih starih grehov, je bil podoben divji živali, ki je izgubila kremplje, s katerimi se je branila, ali pa polžu, ki so ga s silo potegnili iz njegove varnostne hišice in je sedaj prepuščen svoji osodi in tisočerim nevarnostim življenja. Nič več se ni mogel povzpeti do onega ugodnega stališča, kakor si je želel, in nič več ni mogel predrzno krasti, — moral je teči z veliko čredo. Da, še huje: niti pomešati se ni smel med nje, moral se je pred njimi skrivati; kajti zaznamovan je bil za pogin. Njegovi nekdajni tovariši bi ga ogoljufali radi upliva. ki bi ga stem pridobili, in moral bi trpeti ne samo za to, kar je zakrivil sam, marveč tudi za zločine drugih, ki bi jih naprtili njemu, — ravno tako, kakor je moral neki revež svoječasno prestati kazen, ker so nanj zvrnili vso krivdo, da je oropal onega trgovca z dežele, dočim sta ga oropala Jurgis in Duane. Razmere so se zanj sedaj popolnoma predrugačile. Odkar je stopil na pot zločina in se vrgel na politiko, se je privadil bolj udobnemu življenju in dobil o njem vse dTUge pojme, ki jih ni bilo tako lahko spremeniti. Ako je bil prej brez dela. se je že zadovoljil, če je prespal noč v kaki veži ali na kakem vozu in če je imel le 15 centov na dan za pijačo, — sodaj pa je bil navajen na v»e mogoče stvari, in hudo mn je bilo. da jih je moral pogrešati. Privadil se je bil na pijačo; trpel je veliko, da si tega užitka sedaj ni mogel privoščiti; da, koprnel je po pijači tako, da je zadušil pri tem vse druge želje in potrebe. Moral je piti, in če bi izdal tudi zadnji groš in gladoval ves dan. Jurgis je znovič oblegal tovarne; toda odkar je v Chicagi, ni imel še nikdar tako malo upanja, da dobi delo, ko ravno sedaj. Kajti eedaj je vladala po vsej deželi gospodareka kriza; spomladi in poleti je bilo brezposlenih eden ali dva milijona ljudi, in vseh gotovo niso sprejeli nazaj v delo. Potem je prišla velika stavka, med katero je bilo v vsej deželi 70,000 mož in žensk več mesecev brez dela, samo v Chicagi 20,000, in mnogo od teh je sedaj iskalo dela v Chicagi. #Po nekaj dni kasneje končani stavki se je sicer res sprejelo nazaj približno polovica stavkarjev, a stem splošni bedi ni bilo nič pomagano; kajti za vsakega spet sprejetega je moral iti en stavkokaz. Onih 10— 15,000 črncev, inozemcev in zločincev so bili sedaj prepuščeni sami sebi. Povsod, kamor je Jurgis prišel, je trčil ob nje, in bil je v ue-prestanem strahu, da ga kdo izmed njih spozna kot 44s tiralnico zasledovanega". Zapustil bi Chicago, ako bi tedaj, ko je spoznal nemarnost, imel kakšen cent denarja. In raje bi sedel v ječi, kakor pa se potikal v pozimskem času zuuaj na deželi. Po prilično desetih dneh je ostalo Jurgisu le še par centov, a dela še ni našel, ne za en dan, in dobiti ni mogel niti malega priložnostnega dela. Spet je imel, kakor takrat, ko je prišel iz bolnice, zvezane roke in noge, in stal je nasproti grozni pošasti bede in gladovanja. Prevzel ga je obupen strah, nepopisna groza, ki ga ni nikdar ostavila, in to ga je zdelalo še bolj kot pomanjkanje. Malo je manjkalo, da ni lakote poginil. Smrt je stegovala po njem svoje koščene roke. dotaknila se ga. in on je čutil na svojem obrazu njen ledeni dih. V strahu je zakričal. Vzbudil se je sredi noči iz teških sanj, tresoč se in ves moker, ter skušal ubežati strašni pošasti. Prosjačil je za delo, dokler se ni skoro zgrudil od slabosti; a mirovati ni smel, moral je iti dalje, shujšan in zanemarjen, zroč okrog z zmešanimi očmi. Povsod, kamor je prišel, z enega konca mesta v drugega, naletel je na stotine sebi enakih. Vsepovsod si vkJel nepotrebne Evine otroke, ki jih je pahnila iz človeške družbe neusmiljena "roka pravice". Jurgis se je zamotal v najžalostnejše razmere. Ko se je njegova gotovina skrčila do nekaj malega, je slišal, da se ob času, ko se pekarije zapro, razproda vse, kar še ostane, za polovično ceno; šel je torej tja, kupil si dva hleba starega kruha za par centov, razlomil ga v koščke ter si stem napolnil žepe in pomalem zavžival. Razuntega ni izdal nobenega centa, in čez dva ali tri dni še koščka kruha ni imel. Potikal se je po cestah, željno pregledoval smetišča in iskal, če bi našel kaj užitnega. Ako je našel, potegnil je ven, obrisal nesnago površno, in na ta način se je preživljal še nekaj časa. Nekaj dni je hodil okrog neprenehoma lačen: hujšal je čimdalje bolj; in nekega jutra ga je deletela nesreča, ki ga je skoro popolnoma strla. Ko se je vlekel po neki široki ulici z velikanskimi trgovinami na obeh straneh, mu je nekdo ponudil delo. Ko pa je Jurgis začel delati, je delo ravnotako hitro tudi izgubil, ker ni bil dovolj krepak. Moral je gledati, kako je drug prevzel njegovo mesto; opravil se je in moral zbrati vse svoje moči, da se nI zgrudil in zaplakal kakor otrok. Bil je izgubljen in sojen, zanj ni bilo nobenega upanja več I Hipoma pa se je sprevrgel njegov obup v neizmerno jezo in sovraštvo. Začel je kleti in prisegel je, da hoče priti ponoči nazaj in lopovu pokazati, ali je še sposoben za kaj ali ne. Tako se grozeč, je prišel ob vogalu do trgovine z zelenjavo in sadjem. Spredaj na stojnici je bilo razstavljeno razno sočivje. Ko se je še enkrat ogledal, se je hitro sklonil in pograbil največjo kapusovo glavo in zginil ž njo za vogalom. Z velikim vriščem se je zagnalo nekaj moških in golobradih fantičev za njim; on pa je tekel, kar so ga nesle noge, po raznih stranskih.ulicah, in slednjič se je, prišedši na široko ulico, neopazno pomešal med množico. Ko je mislil, da mu ne preti več nobena nevarnost, se je vsedel na samotnem kfaju in v miru povžil polovico ukradenega sadu. Ostanek pa jc stlačil v žepe za prihodnji dan. Ravno ob tem času je neki chikaški čaaopis, ki se je mnogo zavzemal za revno ljudstvo, odprl javno kuhinjo z gorko juho v prilog brezposelnim. Nekateri so govorili, da je storil list to za reklamo; drugi zopet so bili mnenja, da se je lastnik Časopisa bal, da bi njegovi naročniki vsi gladu ne poginili. Pa naj si bo temu že to ali to, juha je bila dobra in vroča, in reveži so jo z velikim tekofa zavživa-li.#). Kdor je le hotel, dobil jo je v teku noči poln lonec. Ko je Jurgis za to od nekega tovariša zvedel, rekel je sam sebi, da bo šel po njo najmanj šestkrat. Toda kmalu se je pokazalo, da se je moral šteti že srečnega, če si je priboril pristop le enkrat ; kajti stala je pred njim dolga vrsta moških; in vrsta se skoro ni še nič skrajšala, ko so kuhinjo že zaprli. Ta Ijjidska kuhinja je stala v nevarnem okrožju za Jurgisa, v 4'okraju Levče", kjer so Jurgraa poznali. A šel je vseeno tja, kajti bil je obupan ter je mislil celo že na 4'Bridewell' ' kot na mogoče zavetišče. Dozdaj je bilo vreme lepo, in mogel Kakor n. pr. s slastjo zavživajo reveži na duhu gnojnico, katero jim pripravljata v čarovniški kuhinji Mayer in Skubic, apostol is Rajske doline, Konda, jo pa prodaja svojim lačnim "bravcem" za $1 na pol leta. — Opomba prelagatelja. P ROLITABIO_ ■■■■ ■ ----TTir-TT—r— rr " ..H..—Blatili,................. je spati vsako noč zunaj na prostem; a že so napovedovala razua znamenju bližajočo se zimo t zapihali so mrzli vetrovi s severa, in viharji in deževni dnevi so začeli nastopati Čimdalje pogosteje." Onega dne si je privoščit Jurgis, da bi imel nad glavo vsaj streho, dve čaši piva, in ponoči je izdal zadnja dva centa v neki drugi pivnici za ostanke piva. Lastnik te gostilne je bil črnec; ta je hodil okrog in nabiral ostanke piva iz sodov, ki so ležali pred gostilnami, in ko je to čorbo s kemikalijami obdelal in zopet spenil, jo je prodajal po dva centa konvico. Kdor si je tega piva kupil, je imel pravico p^eepati noč v pivnici na tleh skupaj s krdelom propalih izobčencev moškega in ženskega spola. — Vse te razmere so Jurgisu tem huje segale k srcu, ker je primerjal svoj sedajni položaj z izgubljeno preteklostjo. Ravno sedaj n. pr. so se spet vršHe volitve, in v 5 ali 6 tednih bodo volil-ci izvolili novega predsednika. Čul je bedne siromake, katerim se je pridružil, o tem dogodku razpravljati, in'videl je mestne ulice ozalj-.sane z napisi in zastavami. Katere besede bi pač mogle opisati obup, ki je Jurgisa objel pri pogledu na vse to! V tem mrzlem času je Jurgis nekega dne v resnici prosjačil za svoje bedno življenje in ni našel človeka, ki bi mu pomagal, dokler ni zvečer dobil stare gospe, ki je izstopila iz voza cestn^ železnice. Obložena je bila z dežniki in raznimi škatlami; pomagal ji je Stopiti z voza, in potem ji je razložil svojo revščino. Ko ji jc na nekaj nezaupljivih uprašanj mogel dati povoljen odgovor, ga je peljala sabo v bližnji restavrant in založila zanj denar za obed. Dobil je juhe, govejega mesa, krompirja in fižola, poleg tega še kave in kolača. Najedel sc je pošteno. Potolažen je spet korakal dalje v temi in dežju doli po široki cesti. Od daleč je zaslišal zamolkel glas trombe. Ta zvok ga je navdal z veseljem, in letel je v smeri,"^rt koder je glas prihajal; vedel je, ne da bi uprasal, da je tam političen shod. Za volilno kampanjo se dozdaj, kakor so poročali listi, javmi^ ni dosti zanimala Iz nekega vzroka se ljudje niso hoteli razburjati radi volilne borbe, in tako je bilo skoro nemogoče, da bi se jih navdušilo za shod. Vsi shodi, ki so se obdržavali doslej v Chieagi, končali so z žalostnim fiaskom; dajies večer pa ni bil govornik nihče drugi nego podpredsednik naroda. Strankini voditelji so se že tresli; a usmiljena previdnost je poslala to vihro z mrzlim dežjem, in sedaj je bilo treba zažgati le umčtelen ogenj in obdelavati veliki boben, in od vseh strani bo privrelo vse polno bosjakov in izobčencev brez strehe in do-movja iz okrožja ene milje daleč in napolnili bodo dvorano do zadnjega kotička! Drugo jutro so časopisi res imeli priliko poročati o "kolosalni navdušeno«tif' in pristaviti, da poslušalstvo nikakor ni bilo 4'fashionable", in da ljudje niso prišli na shod zgolj iz navade, ali pa se morda gret in zijala prodajat, marveč iz zanimanja za stvar samo, to pa da gla^yio spričuje, da se visoki tarif, za katerega se je zavzemal proslavljeni govornik, docela krije z željami delavstva, z željami naroda!! — Jurgis je vstopil v dvorano, bogato okrašeno z zastavami. in ko je predsednik spregovoril par besed, je stopil na po-dij uocojšni govornik, in godba mu je zasvirala obiČajni'pozdrav. Ci-tatelj naj si naslika osuplost Jurgisovo, ko je spoznal v govorniku proslavljenega senatorja Spareshanksa, ki je imel v klavniškem o-kraju pred enim letom nagovor na od Jurgisa ustanovljeno 4'Doyle-tovo Republikansko Zvezo" in tako pomagal izvoliti Mike Scullyje-vega postavljavea kegljev v ehikaški mestni svet. Resnično, pri pogledu na senatorja so skoro stopile Jurgisu solze v oči. Kako ga je rszjedal obup. pri spominu na zlate ure, ko »se je tudi on še udeležil volitev ter šel na volišče, da glasuje za onega, ki vlada vso deželo; ko je še imel sam za se veho od soda, ki ga je postavila stranka na razpolago, in iz katerega je vlekel, kar se je dalo! Topot je bila volitev drugačna, ker so imeli republikanci ves denar; in če bi ga ne zadela ta nesrečna osoda, mogel bi se volitev tudi on udeležiti, namesto da bi bil tu, kjer je sedaj. Zgovorni senator je obrazložil varstveni sistem, da je dobro premišljena uredba, s katero dovoljujejo delavci fabrikantom, da jim zaračunajo višje cene in da dobivajo zato višje plače, — in jemljejo na ta način fabrikanti denar iz enega žepa in ga vtikajo v drug žep!! (Dalje prih.) — Kaj pomeni beseda Konda v slovenščini po Wolfovem in Ple-terAkovem slovarju? Človeka, ki špekulira na človeško neumnost v svoj dobrobit! • • * — Načelo "Glas Svobode": Obrekuj in lagaj, nekaj bo že obviselo. • • * — Komu so podobni Svobodaši? Sčenetu, ki ob vogelnem kauinu privzdigne svojo nožico. V slučajih nesreče izvHeqja udov, ako skoči kost Iz svojega ležišča Itd. rabite takoj Dr> R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno |Qb znamko sidrom na eti-/T\ keti. ♦ V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov. F.AD.RICHTER&CO. 215 Pearl Street, New York. Ravnotežje. Dokler vsak organ našega telesa redno dpravlja svoje delo, pravimo, da je telo v svojem ravnotežju, ali po domače povedano, da je zdravo. Če kak organ noče ali ne more več opravljati svoje dolžnosti, je to ravnotežje moteno in to stanje nazivamo bolezen. Ce pomislimo, da je navadno prebavni ustroj, kjer najprej trpi ravnotežje, potem glejmo in obračajmo svojo nojvečjo pozornost na ta del svojega telesa, in bržko opazimo najmanjšo nerednost, začnimo u-živati Triii^rjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo nikdar ne dovoljuje nobenemu prebavnemu organu počivati; vzpodbuja jih k pomnoženi delavnosti, zdraveč in krepčajoč jih o-benem. To je zanesljivo zdravilo pri vseh boleznih želodca in obisti, krvi in živcev, sploh vseh boleznih, kjer je potrebna naravna to-nika. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, Ills. DOPIS. Morgan, Pa., 8. jun. '09. Cenjeno uredništvo! Ker se vedno v gotovih listih razglaša vračujoča se prosperite-ta, moram temu na rovaš obvestiti rojake po širni Ameriki, da pri nas še ni teh dobrih časov, pač pa je čedalje slabše. Toliko glede "dobrih časov". V naši naseibni imamo čudne rojake, kteri so se učili denunciranja bržčas v posebni šoli ("Glas Svobode" je ta šola, op. ured.) in sedaj tožijo delavci pri kompaniji. To je bogme grdo in sramotilno za na« narod. Seveda so to zgolj klerikalni ljudje, kterim je delavska solidarnost deveta briga. Vsled teh ničvrednih rojakov-izdajic je zgubilo par Taljanov delo. S takimi rečmi se postavljajo naši katoliški rojaki. Naj jih bo le sram! V društvenem oziru stojimo precej dobro in je nekaj mož vnetih za dobro in koristno stvar; želeti bi bilo le, da bi enkrat ustanovili tudi soc. klub in se tako organizirali tudi politično z ostalimi narodi. Delavei! kitajte svoje liste; podpirajte gmotno Proletarca, da bo čimprej prišel na dan na osmih straneh. Druzih važnih novih ravno ni. Pozdrav na vse naše zavedne delavce po Ameriki! Opazovalec. Svobodaši zopet upijejo, kot so pred izvanredno konvencijo S. N. P. J. kako bodo "nesli" gl. odbor, (kteremu so že vsesorte obesili na vrat) in kako bodo leteli sedanji uradniki kartokole: ena, dve — tri — ven! rečejo Konda-Maycrji! Ampak takoj v drugi koloni, to je v času, ko se še ni posušilo črnilo prve kolone, se pa že sliši obupajoče vzdihe:— "Ja, zaboga, ljudje, mi sami ne opravimo nič; vi, vi morate*nastopiti to pot; mi samo komandiramo; naskočiti in po kostanj v žrjavico — to morate vi, vi, vi! Za boga, dajte no, dajdajtel!' Takle je Kondov ton. Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite? To vam najboljše in najhitrej&e preskrbi Frank Udovič. EKSPRESMAN 539 W.-18th street ------CHICAGO, ILL. Prevail pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vajn oferiramo britev ca $2.00 izdelano iz najltoljšeg« materijala, ki ne prodaja za $4 00 To nam zagotovi in prinese 100 novih odjemalcev ? *lio*em