P. b. b
kulturno - politično glasilo
KDOR. GRADI,
naj ne pozabi na
KVALITETNO APNO IZ GALICIJE
Že sedaj ga na željo brezplačno dostavljamo na dom — Naš zastopnik vas obišče na domu Obrnite se na njegov naslov:
Jote Blažej
Letina, p. Šmihel pri Pliberku
s vet ovnih in/dom a čih d o go dko v .
mmm
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XVI. / ŠTEVILKA 9	CELOVEC, DNE 3. MARCA 1966	CENA 2.— ŠILINGA
Soodločali bomo o nadaljnji usodi Avstrije
V nedeljo bodo v Avstriji državnozborske volitve. Za glasove avstrijskega prebivalstva se potegujejo Avstrijska ljudska stranka (OeVP), Socialistična stranka Avstrije (SPOe), ki jo bodo pri teh volitvah, izvzemši v enem dunajskem okrožju, podprli komunisti, Svobodnjaška stranka (FPOe) ter Demokratična napredna stranka (DTP) nekdanjega notranjega ministra in predstavnika socialistične stranke Avstrije Olaha. Kakor znano, je stopil ta v opozicijo do SPOe, ki jo vsepovsod označuje kot nedemokratično, pravosodnega ministra dr. Brodo pa je pred kratkim obdolžil celo z najhujšimi napadi, ko je rabil zanj, kljub temu, da sta sodelovala oba kot tovariša še do nedavnega v isti stranki, izraz zločinec.
v komunističnih državah izpostavljeni javnim napadom, ako pomislimo n. pr. na prilike, ki vladajo na Poljskem in Čehoslovaškem. Kako je z versko svobodo drugod, pa nam je prav tako znano. Ne izgovarjajmo se na napolnjene cerkve v komunističnih državah, temveč priznajmo, da je Cerkvi v teh državah utesnjen življenjski prostor.
A tudi marksisti Pittermannovega kova do danes še niso razčistili vprašanja, ali more prepričan katoličan neovirano sodelovati v SPOe ali pa ne. Katoličan dr. Tschadek se je moral kot pravosodni minister kmalu umakniti s tega vplivnega mesta v državi. To ministrstvo je danes v rokah dr. Brode, o katerem trdijo, da je bil leta 1945 član komunistične stranke Avstrije. Socialistični državni poslanec dr. Neugebauer se kot prepričan katoličan nikoli ni mogel povzpeti do kakega vplivnejšega političnega mesta, kar velja v isti meri za župana mesta Linza dr. Korefa. O časnikarju dr. Nenningu, ki se priznava javno za katoličana, pa krožijo novice, da je postal gotovim krogom v SPOe nezaželen vsled svoje odkritosrčnosti in lastnega prepričanja ter bi ga hoteli raje že danes kot jutri izključiti iz stranke.
Tak je v resnici obraz SPOe, vsled tega je katoličan pri volitvah podpreti ne more.
Sotialistitna stranka nedemokratična
Kar se odigrava danes pred vso avstrijsko in svetovno javnostjo v zvezi z obdol-žitvami visokih socialističnih funkcionarjev po nekdanjem ministru Olahu, ni le žalostno poglavje v zgodovini socialistične stranke, temveč tudi povojne Avstrije. Kar je slišati v tej zvezi o enem in drugem merodajnem socialistu, kar izveš iz socialističnih glasil o Olahu, ki je bil vendar po predlogu Socialistične stranke član zvezne vlade, je umazanija prve vrste. Kar naenkrat izve avstrijska javnost za Olahove manipulacije z milijoni, s katerimi naj bi vzdrževal iz virov avstrijskih sindikatov njemu naklonjeno »Kronenzeitung«, medtem ko je javnost izvedela že pred letom, da je podprl Olah z več milijoni tudi svobodnjaško stranko FPOe, ki naj bi stopila na povabilo socialistične stranke v malo koalicijo s SPOe. To politično sodelovanje je dolgo časa javno zagovarjal šef socialistične stranke Avstrije dr. Pittermann. Ko je bila stranka kompromitirana po Olahu terse je izvedelo, v kakšne namene je bil uporabljen denar delojemalcev — organiziranih v avstrijski zvezi sindikatov — stranki ni bilo težko najti krivca.
Vendar stvar še ni zaključena. Olah obdolžuje in napada sedaj stranko in njene predstavnike na javnih zborovanjih, socialistična stranka pa dolži po svojih zastopnikih Olaha izdajstva strankinih interesov. Tako se odigrava pred očmi avstrijskega prebivalstva brezobziren boj med avstrijskimi marksisti. Žal na način, ki z demokratičnimi načeli in njih upoštevanjem nima nobenih opravkov vec. Upravičeno je danes avstrijsko prebivalstvo zaskrbljeno nad tem razvojem ter se vprašuje, kam bi privedli socialisti Avstrijo, ako bi prevzeli oblast v državi.
Komunisti podprejo socialiste
Medtem ko je v preteklosti nastopila komunistična stranka Avstrije pri državnozborskih volitvah s samostojno listo, je izdalo strankino predstavništvo tokrat navodilo, naj podprejo pristaši KPOe razen v enem dunajskem okraju povsod v Avstriji socialistično stranko. Nad 100.000 avstrijskih volivcev bo torej oddalo svoj glas na podlagi tega navodila dodatno socialistični stranki. Ker komunistom doslej ni uspelo priti do vodilnega vpliva v državi potom lastne liste, skušajo to sedaj doseči preko SPOe. Še dobro nam je v spominu, da so vladale po drugi svetovni vojni na Čehoslovaškem tako dolgo demokratične prilike, dokler se niso povezali socialisti s komunisti, ki so se izkazali v tej politični igri spretnejše ter so pometli s socialisti tako, da so prevzeli v državi oblast. Niti ene države ni na vzhodu, ki bi mogla opirati svojo oblast na 100.000 zvestih komunistov in vendar smo priče tega, kako vlada v teh državah peščica nad večino tamkajšnjega prebivalstva. To so dejstva, ki jim moramo pogledati odkrito v obraz. Komunisti so v taktiki spretnejši kot socialisti, v izbiri sredstev pa nepreračunljivi. Živo nam je še v spominu revolucija na Ogrskem. Le devet let je šele od tega minilo. Ali naj bo vse to pozabljeno?
V Avstriji svobodno gospodarstvo
Avstrijsko prebivalstvo je doživelo v preteklih dvajsetih letih gospodarski napredek, ki ga ves svet priznava in občuduje. S pomočjo Združenih držav Amerike je mogla Avstrija kmalu preboleti težka povojna leta ter zagotoviti vsem državljanom normalne življenjske prilike. Ni treba dandanes imeti nobenega strahu za delovno mesto in primeren zaslužek. Brezdvomno ima vsak Avstrijec tudi tozadevno še svoje upravičene želje, vendar se vsi zavedamo, da nam gre dobro ter je varovana v državi gospodarska svoboda in da je pri nas upoštevano načelo privatne iniciative. To se pozna močno med obrtniki. Zadovoljni so delavci, a tudi kmet se zaveda, da je ob sedanjih političnih prilikah upoštevan njegov stan. Kmet je lastnik in gospodar svoje zemlje ter v celoti razpolaga nad svojimi gozdovi. Ti so v komunističnih državah že zdavnaj podržavljeni. V kolikor so še v rokah kmetov, ti ne dobijo dovoljenja za prodajo lesa. Sicer je znano, da si morajo manjši posestniki poiskati tudi pri nas še dodatno kako deio v tovarni, lesni industriji ali drugod. Vendar dobro shajajo ter vedo, kako se zaslužek izven doma ter gospodarjenje na domačem posestvu lepo dopolnjujeta, da more družina shajati. Svobodno gospodarstvo vpliva ugodno na življenjske prilike posameznih državljanov, kar je videti v Avstriji na vsekakor lepem življenjskem standardu, ki smo ga v preteklih dvajsetih letih dosegli.
Kot katoličani nikoli z marksisti
Marksisti niso le dosledni zagovorniki podržavljenja ter omejitve gospodarske svobode, temveč so bili do nedavnega še javno protiversko usmerjeni. Leta, ko so zaplenili celotno cerkveno premoženje v komunističnih državah ter zapirali tamkajšnjo duhovščino, so bila tudi za slovanske narode leta terorja in strahovlade. Kljub temu, da se je v teh državah pritisk nekoliko omilil, nimamo nobenega vzroka zagovarjati stališče, da se je komunizem spremenil. Še vedno je duhovščina, so škofje
Naš glas zagovornikom svobode
Dobro vemo, kaj sta storila predvsem avstrijska kanclerja Figi in Raab za dobrobit avstrijskega prebivalstva ter ugled Avstrije v svetu. Prav tako sta njegova naslednika dr. Gorbach in Klaus žrtvovala vse svoje šile in sposobnosti za uspešen razvoj naše države na vseh področjih javnega življenja. To pot želi Avstrijska ljudska stranka pod vodstvom kanclerja dr. Klausa zasledovati tudi v bodoče. Prepričani o pravilnosti te poti, bomo zaradi tega glasovali 6. marca pri državnozborskih volitvah za Avstrijsko ljudsko stranko, ki ji načeluje veliki in odkriti prijatelj koroških Slovencev dr. Josef Klaus.
Proglas Narodnega sveta ob državnozborskih volitvah
Slovenci! Slovenke!
6. marca 1966 bodo v Avstriji državnozborske volitve. Gre pri teh volitvah za to, ali naj bo država tudi v naslednjih letih vodena po kanclerju dr. Klausu kot predstavniku Avstrijske ljudske stranke, ali pa naj bo predsednik nove avstrijske vlade dr. Pittermann, šef socialistične stranke Avstrije.
Dr. Klaus je za pravično ureditev manjšinskega vprašanja v Avstriji. Pred koroškimi Slovenci je v Celovcu izjavil: »Bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. S sodelovanjem manjšine hočemo rešiti tudi v bodoče vsa 'vprašanja, ker vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše.«
V	to kanclerjevo izpoved koroški Slovenci verujemo. Tembolj, ker je bila izgovorjena v naši slovenski materini besedi.
Klausova evropska politika stremi po prijateljskem sodelovanju z vsemi evropskimi državami. Dobesedno je dr. Klaus v Celovcu izjavil: »Velika Evropa mora obsegati vse narode, ki žive na njenem področju.«
V	Beogradu pa je dr. Klaus v zvezi z manjšinskim vprašanjem dejal, »da sta narodni manjšini za Avstrijo dragocena obogatitev. Zato bo Avstrija rešila vsa odprta vprašanja z manjšino sporazumno.«
Ob odločitvi Klaus ali Pittermann smo koroški Slovenci tudi iz svetovnonazornih
ozirov z odločitvijo na strani dr. Klausa, ki je prepričan in odločen katoličan ter dosleden zagovornik načel krščanske demokracije.
Naš glas, oddan 6. marca Avstrijski ljudski stranki, je jasen ja k državni politiki kanclerja dr. Klausa, ki uživa naše popolno zaupanje.
Narodni svet koroških Slovencev
Mir Južni Koroški
Med novimi kandidati na državnozborski listi je na izglednem mestu pri Avstrijski ljudski stranki grabštajnski župan Valentin Deutschmann. Vsled tega je razumljivo, ako se je Narodni svet koroških Slovencev obrnil po svojem zastopniku glede manjšinskega vprašanja na državnozborskega kandidata, ki prihaja z dvojezičnega ozemlja. V zvezi s sožitjem med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom je g. župan Deutschmann izjavil:
»Kot demokrat se priznavam k načelu enakopravnosti obeh narodov v deželi ter
zastopam stališče, da je treba rešiti vsa vprašanja člena 7, kot to predvideva avstrijska državna pogodba. Kot poslanec državnega zbora bom zastopal interese koroškega prebivalstva nepristransko, in to ne glede na jezik ali svetovnonazomo pripadnost koroškega prebivalstva.
Glede sožitja obeh narodov v deželi sem mnenja, da je predvsem mladina, ki je ne-obtežena s preteklostjo, poklicana, da ustvari potrebne pogoje za odkrito in prijateljsko sodelovanje prebivalstva južne Koroške.«
Politični teden
Po svetu...
UMIK INDIJSKO—
PAKISTANSKIH ČET
Glavni tajnik Organizacije Združenih narodov U Thant je na neki tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da poteka umik indiijsikih in pakistanskih čet. z obeh strani črte prekinitve ognja od 25. januarja dalje po načrtu in brez,težav. Ta izjava vsebuje poročilo, ki ga je glavni tajnik predložil Varnostnemu svetu v zvezi z uveljavitvijo resolucij sveta o indij sko-pakistan-skem spopadu.
Poročajo tudi, da so med 2. in 8. februarjem izmenjali pod nadzorstvom opazovalcev' Organizacije združenih narodov (OZN) in predstavnikov mednarodnega Rdečega križa (RK) tri skupine ujetnikov.
NOVI SEDEŽ IN OPORIŠČA NATO
De Ganilova izjava o tem, da misli Francija izstopiti iz NATO (Organizacija sever-noatlantskega pakta), jie povzročila v Wa-shingtoinu razočaranje. Američani so namreč upali, da bo De Ganile razložil svoje zamisli o preosnovi atlantske zveze.
Kakor so poročali iz Londona, je francoski predsednik de Ganile po mnenju britanskih funkcionarjev dejansko sprožil vprašanje nadaljnjega obstoja vrhovnega poveljstva NATO v Parizu. (De Ganile je imel tiskovno konferenco v ponedeljek, 21. februarja, o kateri je naš list že pisal v prejšnji številki). To j;e prvi komentar diplomatskih in vojaških krogov v Londonu na njegovo tiskovno konferenco.
V zvezi z de Gaullovim opozorilom, da bodo po 4. aprilu 1969. leta vse tuje čete v Franciji pod francoskim poveljstvom, menijo, da utegne to prizadeti ne samo 20 tisoč ameriških vojakov, ki so zdaj porazdeljeni na francoskem ozemlju, ampak tudi oficirje in vojake Organizacije severnoatlantskega pakta za Evropo v Parizu. To ustvarja možnost za morebitno preselitev sedeža iz Francije, pravijo v komentarjih v Londonu.
Možnosti za preselitev sedeža in oporišč NATO bi prišle v poštev Španija ali Zahodna Nemčija.
Združene ameriške države imajo v Franciji v okviru Organizacije atlantske zveze 14 zračnih oporišč, od katerih pa so le štiri stalno v uporabi: 40 vojaških naprav, skladišča z živili, gorivo in municija (za en mesec) za v Zahodni Nemčiji nastanjene vojaške enote atlantske zveze in 900 kilometrov dolg naftovod za oskrbovanje letal in. tovornjakov v Zahodni Nemčiji. Vojaške vloge Združenih držav Amerike v Francij* znašajo okoli 40 milijard šilingov, medtem ko je izdatkov pet milijard šilingov na leto. Ta znesek pa gre v dobro francoski trgovinski bilanci.
Teoretično hi bilo možno prenesti del teh naprav v Zapadno Nemčijo, vendar bi bile v slučaju sovjetskega napada mnogo 'bolj v nevarnosti kot v Franciji.
Druga možnost bi bila preložitev del zgoraj omenjenih vojaških naprav v Španijo, kjer imajo Združene države že tako vrsto svojih oporišč, ki pa trenutno zaradi varčevanja Pentagona niso popolnoma izrabi j e-
Državnega in vladnega vodjo Gane Kvarne Nkrumaha je v četrtek minulega tedna vojska odstavila. Zarotniki pod vodstvom polkovnika Kotobe so izrabili odsotnost Nkrumaha. Ta se je podal na Daljni vzhod kot posrednik \ vietnamskem sporu. Zgoraj imenovani polkovnik Kotoba je po radiu sporočil, da je parlament razpuščen in da je vojska odstavila predsednika Nkrumaha in njegovo vlado.
Na sliki pa vidimo politika, ki je odstavil ganskega predsednika Nkrumaha. Je to Kow Amihiya (levo), Na desni njegov sodelavec.
na. Nedostatek pa leži v tem, da bi bile te naprave preveč oddaljene od Srednje Evrope, kajti Španija ni članica Organizacije severnoatlantskega pakta.
Veliki tuji časopisi komentirajo [kritično de Gaullovo tiskovno konferenco, nekateri od teh govorijo celo o nekem ultimatu (april 1969) Organizaciji severnoatlantske zveze in Združenim državam Amerike. De GauIlova zahteva podreditve naprav NATO pod francosko poveljstvo smatra-
jo kot izgon te atlantske zveze iz Francije. Časopisi pišejo, da je že leta 1958 zahteval general de Gaulle podreditev v Franciji vskladislčenega atomskega orožja pod francosko 'poveljstvo. To je bilo tudi potem v resnici odstranjeno iz Francije. Verjetno bodo Organizacija severnoatiansfctega pakta im Združene države Amerike v tem slučaju storile prav tako.
Francoski časopisi pa sedaj po de Gaul-lovi tiiskovni konferenci stavljajo vpraišamje, s kom se hoče general, namesto pripadnosti NATO, vojaško zvezati, kajti malo je možno z Združenimi ameriškimi državami in Zahodno Nemčijo.
50.000 glasov, je izid precej nejasen, ker so nekateri mnenja, da je precej možno, da bo SPOe izgubila številne glasove v korist Olahove stranke (DFP). »Kitajska« struja KPOe (marksistično-letnimiistična) pa je pozvala svoje pristaše, naj sploh ne volijo ali če že, pa neveljavno, le v voliilnem okrožju Dunaj-jugovzhod, kjer je postavila lastno kandidatno listo, naj to volijo.
Liberalna stranka (FPOe) mi mogla za te volitve najti kakega posebno privlačnega gesla — razen že davno znanih in večkrat porabljeniih —, zato se v tem volilnem boju s posebno privrženostjo kaže kot zaščitnica svobodnega ljudskega glasovanja glede radijske reforme in torej pričakuje priliva glasov iz tabora 832.000 podpisnikov omenjenega plebiscita. Seveda pa si kaj posebnega me more obetati od tega, ker se je odločujoče sile teh več kot tri četrt milijona podpisnikov spet zavedela tudi Ljudska stranka in postavila nujnost rešitve tega .problema v svojo volilno propagando.
Vse te spremljajoče in vplivajoče okol-nosti torej povzročajo, da si politični krogi »belijo« glavo, kakšen bo volilni izid 6. marca. Na splošno so mnenja, da še pri nobenih dosedanjih volitvah ni bilo tako težko postaviti vsaj približno prognozo o njihovem izidu, kot je to pri teh volitvah.
ČASOPISNI ŠKANDAL NA DUNAJU
Sredi preteklega tedna j:e vso avstrijsko, posebno pa še dunajsko javnost razburila vest, da je tamkajšnje deželno sodišče za civilne zadeve postavilo dnevnik »Kronen-zaitung« pod sodno upravo in pozvalo glavnega urednika in enega od solastnikov lista, da morata takoj zapustiti poslopje lista. Za sodnega upravitelja je bil postavljen svoječasni namestnik glavnega urednika.
Po splošnem mnenju je treba ta povsem nepričakovani in nerazumljivi sodni korak, dosedaj edinstveni v avstrijski demokraciji, pripisati sponi med SPOe in njenim nekdanjim zvestim pobornikom, bivšim notranjim ministrom Olahom; kajti dnevnik »Kronenzeitung« je bil v zadnjih dveh, treh letih tako rekoč Olahovo glasilo. Ko je bil namreč on, preden je postal notranji minister, predsednik Avstrijske delavske zveze (OGB), je z nekaj milijoni iž njene blagajne podprl ta časopis. OeGB sedaj izjavlja, da je ona izposlovala gornji sodni korak in sicer zaradi zavarovanja njenega denarja, ki je dejansko skupna last njenih članov lat da je takrat bila (Mahova namera, da OGB na ta način postane 'Solastnik lista. (Poleg tega se trdi, da je tudi Olah solastnik.)
Večina avstrijske javnosti — seveda je tudi inozemstvo nemalo začudeno nad tem slučajem — pa je drugačnega mnenja in se zaskrbljeno sprašuje, da li je to začetek novih »ustrahovalnih« metod, ki smo jih vajeni še iz nacistične diktature in so seveda prilijubl j ene tudi v »ljudskih« demo-kraeijiah. Znano j.e namreč, da so izšli v »Kronenzeitung« posebno v zadnjem času številni napadi na pravosodnega ministra dr. Brodo, ki je dal list že pred dnevi par-krat zapleniti, kar smo že v začetku omenili. A tudi proti nekaterim ostalim vodilnim članovm SPOe oz. njenemu vodstvu ni manjkalo napadov in deloma senzacionalnih odkritij. To bo torej tista »skrb« pravosodnega ministra za red in mir v državi.
Ni torej čudno, če je avstrijska javnost
SLOVENCI
doma in po mehi
JUBILEJI SLOVENSKIH OSEBNOSTI: Dr. France Stele osemdesetletnik 21. februarja je v Ljubljani slavil visok življenjski jubilej, 80-letnico, oče slovenske umetnostne zgodovine, univerzitetni profesor dr. France Stele. Rodil se je leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku. Gimnazijo je obiskoval v Kranju, nato pa je odšel na Dunaj na filozofsko fakulteto in Zavod za zgodovinsko raziskovanje, kjer je leta 1913 postal praktikant Centralne komisije za spomeniško varstvo na Dunaju in že leto pozneje v Ljubljani, kjer je bil vse do 1937. leta načelnik spomeniškega urada. Leta 1938 je bil imenovan za profesorja umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi, kjer je poučeval vse do svoje upokojitve. Dr. France Stele je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopLsni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in član Mednarodnega odbora za zgodovino umetnosti.
Med njegova znanstvena dela spadajo „Umetnost zahodne Evrope”, „Monumenta artis slovenicae” v dveh delih, nadalje „Architectura perennis” in druga. Njegov celotni opus obsega več kot 600 del, med katerimi je tudi 15 samostojnih knjig.
Naš slavni jubilant je letos prejel Prešernovo nagrado za svoje življenjsko delo in znanstveni prispevek „0 razvoju slovenske likovne umetnosti”. Posebno zaslužen pa je tudi za to, da je slovenska umetnostna podoba prešla v evropsko zavest in da jo je povezal z razvojem umetnosti v evropskem prostoru.	1
70-letnica umetnika G. A. Kosa Nedavno je slavil svojo sedemdesetletnico veliki slovenski slikar in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti G. A. Kos Rojen je bil 24. januarja 1896 v Gorici in že dvanajst let za tem je začel uporabljati oljnate barve. Ob svojem jubileju je umetnik dejal: „LTpam da bom kljub že nekakšni starosti lahko še precej delal, ker to silo čutim v sebi in rad bi naslikal še marsikaj, ker se mi zdi, da v nekaterih zvrsteh še nisem dosegel višine, ki bi jo želel; sicer pa bom imel jeseni v Mali galeriji tudi prihodnjo razstavo.”
Za slikarjem G. A. Kosom ostaja bogata in vsakovrstna slikarsta žetev.
Priznanje Božidarju Borku Med slovenskimi kultumuni delavci v domovini bi verjetno težko našli človeka, ki bi bil bolj blag in hkrati bolj delaven kot je književnik, prevajalec in publicist Božidar Borko, ki je nedavno obhajal svojo 70-letnico.
V tej zvezi mu je za posebne zasluge pri razvijanju stikov s češkoslovaško literaturo v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani izročil generalni konzul Češkoslovaške republike iz Zagreba Josef Pavliček visoko odlikovanje, zlato medaljo I. stopnje z letno in diplomo. Generalni konzul je ob izročitvi odlikovanja poudaril, da spada Božidar Borko med najboljše poznavalce češkega jezika in literature v Jugoslaviji in med najpomembnejše tuje bohemiste v svetu vobče. Že več kot 45 let piše članke, študije in eseje o češkem kulturnem življenju ter prevaja dela češke literature.
s tolikšno vznemirjenostjo in ogorčenjem vzela na znanje ta presen etljiivi sodni ukrep, ki bije v obraz vsem načelom demokracije, vkljub temu da se nekateri večkrat ne strinjajo z načinom pisanja v omenjenem listu. Pravtaiko je opravičevanje in utemeljevanje’ tega nedemokratičnega »oidnega koraka, kot to hoče sedaj prikazati OGB, le bolj »za lase privlečeno«, kajti avstrijska delavska javnost upravičeno pričakuje od nje odgovora, zakaj je sploh dovolila to in .njej, podobne finančne »transakcije« (da ne rečemo malverzacije!) in zakaj ni že pred časom storila vse potrebno /a zavarovanje tega denarja, ne pa šele ravno tik pred volitvami!
Vodstvo O GB se mora resno zavedata, da to ni njegov denar, temveč vseh članov. Kako da se nikoli ne spomni, da bi znižala prispevke, ko ima iz njih že tolilko milijonov kapitala nabranega! Gospodje v vodstvu naj se zavedajo, da vsi taki pojavi vzbujajo nezadovoljstvo med delavsko javnostjo, in naj raje manj zabavljajo čez kapitalizem in kapitaliste, pač pa se zato v prvi vrsti sami pokažejo, da so d e j' a n s k o socialno misleči!
... in pri nas v Avstriji
ZAOSTRITEV VOLILNE BORBE
Čeprav je v medsebojnem volilnem dogovoru, sikienj enem pred tedni med obema vladnima koalicijskima strankama OeVP in SPOe glede poštenega vodenja volilne propagande, izrecno določeno, da nikdo ne sme letakov nasprotne stranke odstranjevati ali prelepljati, pravtako ne preobračati priprav z nameščenimi letaki itd., se to te dni tem bolj 'pogosto dogaja, čim bliže je dan volitev.
Številni časopisi se poslužujejo precej ostrega načina pisanja, kar je bilo med drugimi povod, da je pravosodni minister dr.
Broda (levičarsko usmerjeni socialist) dal n. pr. strankarsko neodvisni dunajski dnevnik »Kronenzeitung« trikrat zaporedoma zapleniti. Pred dnevi pa je nato uvedel pri. državnemu tožilstvu celo iposebuo nočno dežurno cenzurno službo, da lahko ta ali oni časopis, ki mu ni po volji, zapleni še v teku iste noči. V političnih krogih se izrecno trdi, da imajo te cenzurne mere prvenstveno namen, varovati čast ministra dr-Brode in podkanclerja dr. Pktermanna.
O teh nenavadnih »varnostnih« ukrepih je govoril tudi zvezni kancler dr. Klaus v enem izmed svojih volilnih zborovanj; izjavil je, da svari volivce pred raznimi funkcionarji, ki se za svojo zasebno in strankarsko zaščito poslužujejo državnega 'tožilca, vezanega na zakonske predpise.
NEGOTOVOST VOLILNEGA IZIDA
Dosedaj najdaljša predvolilna borba se približuje svojemu zaključku. Ob koncu tedna sta zvezni kancler dr. Klaus in podkancler dr. Pittermann izdala še zadnja gesla svojim somišljenikom-voldvcem. Oba sta govorila tudi o tem, kako naj se odvija medsebojno politično življenje po volitvah 6. marca t. 1. V zveni z že toliko »omlače-nim« vprašanjem glede koalicije in sodelovanja v naši notranji politiki je izjavil dr.
Klaus: »Kar bo Avstrija v bodoče nujno potrebovala, je: manj' okorele koalicije in proporca, pa več parlamenta in neposredne demokracije.«
Podkancler dr. Pittermann pa je označil, da gre pri teh državnozborskih volitvah pravzaprav le za vprašanje oz. odločitev, da li bo OeVP sama prevzela oblast ali pa se bo nadaljevalo sodelovanje obeh velikih vladnih strank, ki je bilo tako uspešno od leta 1945 do sedaj.
Glede učinka parole »moskovske« struje avstrijske komunistične stranke, naj njeni pristaši glasujejo povsod za SPOe razen v voliilnem okrožju Dunaj-severovzhod, kar bi bilo po verjetnostnem računu približno
VOLILI BOMO LISTO 1
Zgodovina - naša učiteljica
Že stari Giceron je vedel povedati, da je zgodovina šola za življenje. Znani naš pisatelj dr. Detela je pa baje hudomušno pristavljal ‘k tem besedam, da so sicer resnične, ampak nobeden se v tej šoli ničesar ne nauči.
Res je to, da zgodovino vedno še premalo [»znamo. Kamorkoli pogledamo, najdemo polno praznega lin golega: v domači, v svetovni, v sveti zgodovini. Kaj pa šele, da bi v zgodovini iskali značajev! In vendar ostajajo v zgodovini resnični značaji; ne taki, ki jih pisatelj: po svoje izoblikuje, ne taki, kakršne mora poznati igralec na gledališkem odru, ampak pravi, resnični značaji, kakršne je naredilo življenje, kakršne je izklesala vera in kakršne so izmaličile ovire in naprilike, ob katere so ti Ijiudje zadevali, pa j im niso znali kljubovati; padli so, omagali so, izgubili so se, sebi in tudi drugim v nesrečo.
Res je pa tudi to, da zlasti šolske zgodovinske knjige preveč poudarjajo, kako so se širile, padale in izginjale posamezne države; naštevajo celo vrsto krvavih bojev, na-gromadijo pred dijakom celo vrsto vladarskih imen in letnic, da bi j>a zgodovina opozorila mladega fanta tudi na značaje v zgodovini nastopajočih, vodilnih oseb, za to pa ni ne časa, ne prostora.
Žal tudi, 'da mnoge hiše premalo pazijo na knjige; ne znajo še ceniti vrednosti.Koliko hiš hrani v svojih predalih Staretovo »Občno zgodovino«, ki jo je nčkdaj' izdala družba sv. Mohorja! Kako lahko bi nam bilo s to ‘knjigo v roki vas opozarjati na celo vrsto izgodovinških mož in žena in na njihove značaje! Ali pa primerjati posamezne značaje med seboj!
_ Učimo se iz zgodovine!
Zanimiv j:e tudi pogled v sveto zgodovino, bodisi kar beremo o ljudeh, ki nam jih opisuje sv. pismo, ali če pogledamo v zgodovino katoliške Cerkve, ali pa če vzamemo v roke življenjepis svetnikov. Povsod najdete toliko skritih im odkritih biserov, da bodo prej potekle ure vašega življenja, kakor 'boste vse bogastvo značajev pregledali, proučili im si ga tudi vsaj delno prisvojili.
Nad vse pomenljivo je, kako nas uči zgodovina, ‘kakšen vpliv na značaj ima vera. Ni treba, da bi bila' ravno katoliška, vsaka, tudi poganska vera vpliva na značaje, samo če se je človek pošteno drži. Nimam namena poganstva povzdigovati, pač pa bom namenoma povedal dva primera iz poganskih časov, ki kažejo, kako vera dviga človeka, dokler se je drži in čim bolj človek od vere odpada, tem bolj trpi tudi njegova zna-čajnost, oziroma raste njegova neznaeajmost.
Rimska vojska je oblegala mesto Ardejo. Ndkega večera so se v taboru zbrani kralje-
Spor med ruskimi pisatelji in sovjetsko vlado je dosegel svoj vrhunec. Prezidij vrhovnega 'Sovjeta je pred kratkim odvzel državljanstvo tačas v Veliki Britaniji bivajočemu sovjetskemu pisatelju Valeriju Tar-sisu. Hkrati so mu tudi prepovedali se vrniti v domovino. Tarsis je dobil 8. februarja od sovjetskiih oblasti dovoljenje za potovanje iiz Moskve v London. Tam naj bi predaval na angleški univerzi Leicester. Pisatelj se je sam čudil, da so mu oblasti vobče dale dovoljenje. Sedaj 59-letnega književnika je sovjetsko časopisje predstavilo kot umobolnega. V nekem intervjuju za »New York Times« je Tarsis izjavil, da
vi sinovi pogovarjali s svojim stricem Tar-kvinijem Kolatinom, kdo ima boljšo ženo. Vsak je seveda hvalil svojo. Hoteli so se pa tudi prepričati, kdo ima prav. Podali so se v Rim in našli so kralj eve snahe, kako so se veselile in gostile v veselih družbah, Kola-tinova žena v Kolaciji pa je z deklami sedela na preji in opravljala domača gospodinjska dela.
Nekaj dni potem je skrivaj, prišel v Ko-lacijo kraljev sin Sekst in je pošteno Lu-krecijo, Kolatinovo ženo, pripravil v sramoto. Poštena Lukrecija radi sramote ni mogla več živeti. Poslala jev Rim po svojega očeta in pred Ardejo po svojega moža. Ko sta prišla, sta jp našla v črno oblečeno. Povedala jima je, kaj ji je storil kraljevi sin Sekst, rotila jie očeta in moža, naj se maščujeta nad hudodelcem, porinila je sama sebi nož v srce in umrla. To je zadostovalo, da se je razkačeno rimsko ljudstvo obrnilo proti kraljevi rodbini in jo vrglo is prestola.
Pirova zmaga
Epirski kralj Pit se je vojskoval z Rimljani. V bojih je sicer v začetku zmagoval, vendar pa ,se je kmalu 'prepričal, da bo zmaga
Nekateri naši bravci berejo »Katoliške misijone« (mesečnik, ki je letos stopil v 40. leto izhajanja in ga je začel naš rojak iz Žabnic pod sv. Višarjami, dr. Lambert Ehrlich). Drugi včasih vzamejo v roke »Duhovno življenje«, nabožni mesečnik. Našim duhovnikom je znana revija za duhovnike »Omnes unum«. Vse te revije, tednik »Svobodna Slovenija«, listič za otroke »Božje stezice«, »Vestnik«, »Tabor«, »Družabna pravda« in
bo v toku petih aili šestih let sovjetska vlada padla. Visoke osebnosti, katerih nihče nima na sumu, pripravljajo državni udar in zbirajo orožje. Cilj prevrata naj bi bilo vodstvo, ki ne bi bilo komunistično, marveč ipoliioi jsko-f asi stično, nekako po vzorcu Tita. Ko je pisatelj zvedel za njegov odvzem državljanstva, je v Londonu izjavil sledeče: »Odvzem državljanstva ni za me nobeno 'presenečenje. Pred mojim odhodom so mi že oblasti nekako namignile, da verjetno ne bom smel več nazaj. Upam, da mi bo sedaj Zapad, ko so me iz domovine pognali, dali zavetišče, čeravno nisem več mlad, upam, da se bom nekoč še vrnil kot državljan svobodne Rusije.«
nad Rimljani zanj' dokaj trd oreh. Zato se j,e skušail dizlepa pomiriti z Rimljani. Poslal je v Rim zgovornega in pametnega Kineja, da bi pridobil Rimljane za mdr.
Kineji jie šel od enega vplivnega moža do drugega, vsakemu je ponujal mnogo zlata in srebra, da bi ga pridobil za Pirove mirovne pogoje. Zastonj. Poskušal je v zborovanju pregovoriti Rimljane za Pira. Z jezikom jie skoraj več opravil. Že se je namreč nekaj zborovalcev nagibalo k misli, da bi sprejeli Pirove pogoje.
Ko je slepi starček Apij Klavdij to slišal, je prosil, naj ga poneso med zborovalce. Začel je tam govoriti. Pa kako! Njegova beseda je vidno podirala, kar je Pirov poslanec s svojim jezikom že skoraj dosegel. Kako je pač mogel zadeti svoje rojake z besedo: »Doslej sem vedno obžaloval izgubo svojih oči; danes pa mi je žal, da nisem še gluh, da mi vsaj ne bi bilo treba poslušati teh sramotnih reči!«
Uspeh je bil ta, da so Rimljani ukazali Kineju, naj gre takoj iz mesta in naj pove svojemu gospodarju, da z njim tako dolgo ne bodo govorili o miru, dokler bo stal na rimljanski zemlji. Lahko si mislite s kakšnimi vtisi je Kinej stopal k svojemu gospodarju in nič preveč ni rekel, če je zatrjeval Piru, da se mu je vse rimsko mesto zdelo kakor veliko svetišče.
še drugi listi se tiskajo danes med Slovenci v Argentini, državi Južne Amerike. Poznana je tudi njihova založba »Slovenska kulturna akcija«, ki vsako leto izda zelo tehtne in pomembne knjige. Zato po vsej pravici lahko rečemo, da je med rojaki v Argentini izdajateljska delavnost zelo živahna. Je pa tudi pomembna, saj posredujejo rojakom po širnem svetu in v domovini toliko potrebnih smernic, ocen in obvestil.
Ustavimo se ta teden podrobneje pri treh argentinskih izdajah v zadnjem času.
»Krst pri Savici« — dramatiziran
Prešernov Krst pri Savici je »biser slovenskih pesnitev. Gotovo je to tudi največja slovenska umetnina z misijonskim motivom. V njej zadnjega slovenskega poganskega poglavarja prevzame ljubezen do Bogomile in njena odpoved ga pripravi, da se da krstiti pri slapu Savici ob Bohinjskem jezeru. Iz preganjavca krščanstva postane njegov misijonar.
To Prešernovo umetnino je Zorko Simčič uporabil in izdelal odrsko delo, ki ga bo mogoče igrati in predstaviti ob raznih prireditvah. Poleg raznih prizorov te nove slovenske drame omenjamo zlasti prizor med karantanskim knezom Valjhunom in njegovima pribočnikoma. Torej je tudi Koroška pritegnjena v napeto dogajanje v drami. Pisatelj je v drami uporabil nastope zborov, ki kot nekaki klasični kori spremljajo in lepšajo dogodke, ki se napeto razvijajo.
Istočasno je založba Tabor, kije to dramo izdala, omogočila izid 12 strani originalnih skladb skladatelja Matije Tomca, ki bodo prišle prav pri uprizoritvi drame, pa tudi drugod. Opremil jih je slikar Ivan Bukovec. Dramo pa je ilustriral Hotimir Gorazd.
Nekaj izvodov te drame ima na razpolago Mohorjeva knjigarna v Celovcu.
Meddobje — prva številka 9. letnika
Le na kratko omenimo vsebino te spoštovane kulturne revije, ki jo urejajo Zorko Simčič, Ruda Jurčec in Rafko Vodeb. Prva številka predstavlja celo knjigo na lepem papirju in 2,00 straneh. Alojzij Geržinič v uvodu razpravlja o »Inteligenci in družbi«. Vinko Brumen govori o svojem učitelju
Zavrženi
sovjetski
pisatelj
Več tisočglava množica poslušalcev v londonski Albert Hall se je prijetno zabavala, ko je ipal Londonski simfonični orkester dela:	Ravela,
StrauSa, Sousa in Čajkovskega pod taktirko znanega ameriškega komika Dannyja Kaya. Koncert je sijajno uspel in je pripomogel k finančni ozdravitvi tega slavnega orkestra.
Živahna dejavnost Slovencev v Argentini;
filozofu Francu Vebru ob njegovi 75-letnici, Karel Mauser je prispeval to pot pesem. Milena Šoukal je poslala tudi pesmi in podobno France Papež. Ruda Jurčec pripoveduje svoje spomine v njemu značilni obliki. Nad na vse zanimivo je nadaljevanje razprave Vinka Brumna o politiki in politikih (ob 100-letnici rojstva dr. Janeza Kreka). Pod zaglavjem »Čas na tribuni« lahko bereš Simčičeve vtise s poti po Koroški in zapadni Evropi. Dotakne se tudi cerkvenih razmer med nami. Med ostalo vsebino omenjamo predvsem Jevnikarjev pregled o slovenski knjigi v letu 1964. Ko že ne moremo vsega brati, je prav če vsaj ta pregled preberemo.
Našim akademikom in izobražencem bo branje revije »Meddobja« zelo koristilo in ga priporočamo. Revija ima velik ugled.
Zbornik 1966 — 58 avtorjev
Te dni so dospeli na Koroško prvi izvodi novega Zbornika, ki pomeni vsako leto zajetno ‘knjigo razprav, poročil, pregledov in drugega branja. Izdaja ga tednik »Svobodna Slovenija« v Buenos Airesu. Pišejo vanj najrazličnejši slovenski izobraženci z vseh delov sveta; letos jih je kar 58. Zbornik ima 416 strani velikega formata in 8 strani slik na posebnem papirju. Še barvna priloga je zraven. Poleg tega je ilustrirano tudi ostalo besedilo. Zbornik stane 120 šilingov, kar za tako knjigo ni pretirano, posebno če ga malo prelistamo in vidimo, koliko bogate vsebine je v njem.
Prvo poglavje na 25 straneh podaja, kaj je vrsta slovenskih vplivnih mož napisala in povedala o velikem Slovencu, dr. Janezu Kreku. Če hočete poznati tega moža, berite letošnji Zbornik!
Na 45 straneh v drugem poglavju popisuje zanimiva razprava naš boj za pravice našega jezika v cerkvi. Dr. Anton Podste-nar je gotovo dolgo študiral to tako pereče vprašanje verskega pouka na Koroškem, da je sestavil tako delo.
Tretje poglavje so dokumenti, razprave in pričevanje iz dobe prihoda komunizma na oblast v Sloveniji, pa tudi iz sedanjega gospodarskega položaja onstran Karavank.
Če bi radi vedeli kaj več o dr. Antonu Korošcu, boste prebrali četrto poglavje Zbornika. Obdelana je borba za konkordat v predvojni Jugoslaviji in več člankov o časih, ko je bil dr. Korošec pod kraljevo diktaturo interniran na otoku Hvaru v Dalma-
ciji-	_	.
Peto poglavje bo razveselilo tiste, ki radi hodijo po gorah. Žal smo te dni zvedeli, da sta se dva mlada Slovenca smrtno ponesrečila v znamenitih južnoameriških Andih, katere Zbornik popisuje.
Letošnja Zbornik 'ima spet anketo. To pot vrsta uglednih mož odgovarja na vprašanje, kakšni so objektivni stalni cilja slovenskega naroda in kako si zamišljajo položaj Slovenije v bodočnosti.
Naslednja poglavja popisujejo nekaj primerov, kako se je slovenski človek v svetu uspešno uveljavil, dalje je nekaj povesti, pesmi, spominskih člankov in poročil o življenju med nami na Koroškem ter Slovenci v Italiji, med rojaki v Kanadi ter Argentini. Ne manjka tudi letos članka o znanstvenih podvigih modernega človeka v vesolju.
Razstava „Barvne fotografije"
V koroški Deželni galeriji v Celovcu so odprli v ponedeljek sila zanimivo razstavo »Barvne fotografije« Ernsta Haasa. Razstava bo odprta do 20. marca in si jo lahko ogledate od 9. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. ure popoldne; v nedeljo pa od 10. do 12 ure. V ponedeljek je razstava zaprta.
Vstopnina: za odrasle 5.— šilingov, za dijake 2.— šilinga in za šolarje v skupinah po 1.— šiling.
Knjiga o Veroniki Deseniški v italijanščini
Prof. dr. Martin Jevnikar, ki je profesor slovenščine v Trstu in tudi na univerzi v Padovi, pripravlja za padovansko univerzo razpravo v italijanščini z naslovom Veronika Deseniška v slovenski in svetovni literaturi. Bo precej debela knjiga in je pripravljene že nad polovico.
Izšlo je mladje 6
Te dni je izšla šesta številka kulturne revije »mladje«. Prinaša vrsto zanimivih in aktualnih prispevkov. Številka je tako po vsebini kot po obliki privlačna ter jo vsem toplo priporočamo. »Mladje« dobite v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu. Izvod stane 30.— šil.
i|gjf|w! nas naMmkem
Vestnik slepo za SPO
KAZAZE
(Smrt organista Jurija Kovača)
Nedavno je umrl v bolnišnici Elizabetimk v Celovcu organist Jurij Kovač. Bil je sin družine, po domače Rutnik v Kazazah, ki je že prej po svojih prednikih in pa še dandanes slovi zaradi trajne zvestobe do slovenske besede, slovenskega naroda in do svete katoliške Cerkve. Pokojni organist jurij Kovač je bil star šele 60 let.
Po ljudskem glasovanju leta 1920 je zapustil z mnogimi drugimi tudi on svojo domačijo in se podal na južno stran Karavank, kjer si. je kot izurjen mizar in spreten delavec služil svoj vsakdanji kruh v raznih krajih. Poleg tega je bil tudi v nekaterih župnijah na Gorenjskem in Dolenjskem cerkovnik in organist. Povsod, kamor je prišel je organiziral in vodil pevske zbore za cerkveno in posvetno petje.
Ko se je povrnil iz Slovenije v svojo ljubljeno domovino Korotan, se je nastanil v samostanu EHzalbefcink v Celovcu, kjer je bil več let hišnik in organist. Zraven tega pa je hodil tudi v Gralbštanj in vodil tam cerkveni pevski zbor. čez nekaj let se je za stalno naselili tu kot farni organist in cerkovnik. Od tam pa se je pred leti zopet povrnil v samostan Elizaibetink. Vendar pa je še zmerom hodil orglat in pet v Gralbštanj .
Izčrpan in utrujen v službi za Boga in sveto Cerkev je previden s svetimi zakramenti po kratki bolezni sredi meseca prosinca mirno v Gospodu zaspal.
Na grabštanjskem pokopališču se je v 'duhovitem nagovoru od njega poslovil domači č. g. župnik Ludovilk Mairitsch. Pokojnega organista Jurija Kovača je slavil kot delavca, uslužbenca, izseljenca in vestnega dolgoletnega orglarja in mežnarja v Celovcu, Sloveniji in v Gralbštanju, oziroma tega podružnici siv. Ane v Zagorju. Nekdanji kazaški župnik pa je v svojem govoru blagopokojnega počastil kot zvestega in hvaležnega sina starodavne ugledne Rut-mikove hiše. č. g. župnik Udibing se je hkrati spomnil v svojem govoru tudi njegovih v Kazazah počivajočih staršev, brata Josipa in sestre Marije, ki počivata v Ljubljani.
Pogreba organista Jurija sta se poleg mnogih vernikov udeležila tudi častita gospoda Cvetko in Zergoi, sedanji župnik v Kazazah. Pokojnikov edini brat Janko pa je prihitel celo iz Zemuna, Jugoslavije, kjer biva že Skoro vsa leta po ljudskem glasovanju.
Njemu, ženi, ki še živi v Jugoslaviji, in ostalim žalujočim izrekamo tem potoni iskreno sožalje.
Dragi Jurij, pa počivaj mirno v domači zemljici.	v
2a tiskovni sklad so dacovali:
Mohar Peter, Dobrla ves, 500.—; č. g. Fatur Jakob, Zeltschach, 70.—; Womig Angela' Celovec, 50.—; Miklav Ignac, Dobrla ves, 30.—; Lavrih Jakob, Allendorf, Nemčija.
Po 20.— S: Prof. Bernard Strauss, Žihpo-Ije; Bidovec Marija, Celovec; P. Ramšak Florijan, St. Andraž; Bernot Mihael, Ni-kolsdorf; č. g. Kuchling Anton, Bistrica na Zilji; č. g. Vodnik Franc, Breitenegg/ Lav.; Boris Ivanc, Trofaiach; Strittich Marija, Dunaj; Schellander Avguština, Čahor-če; Stingler Angela, Velinja ves; Filipič Marija, Velinja ves; Reichmanu Gregor, Želuče; Eberhart Terezija, GroB-Edling; Kropiunik Ana, Velinja ves; Krušic Franc, Velinja ves; Kropfitseh Valentin, Velinja ves; Samonig Karl, Marija na Zilji; Lobnig Marija, St. Martin/Vovbre; Grafenauer Janez, Trdaniče; Viktor Antonič, St. Jakob; Ivanc Boris, Trofaiach; Leitgeb Terezija, Pliberk; Franc Rudolf, Žvabek; Koren Martin, St. Jakob; Rehsmann Katarina, Ledince; Dovjak Marija, St. Martin/Rožek; Karner Niko, Celovec; Reiter Johana, Bruca; Hlebčar Johan, Celovec; Zeppitz Matej, Škocjan; Waukmiililer Marija, Bistrica v Rožu; Wer'tschnig Ljudmila, Škofiče; Wedenig Jožef, Apače; Boštjančič Oswald, Beljak.
Po 10.— S: Stuler Johan, Dunaj; Pečnik Mihael, Kapla na Dravi; Kuttin Oskar, Knittelfald.
18. februarja 1966 omenja Vestnik govor dr. Kreiskega, ki je napadel na zborovanju v Celovcu dr. Klausa. Po Vestniku je Kreisky izjavil: »Und dann wieder geht man in die Šchule, um ein biBchen Serbo-kroatisch zu lemen, um dann die Anspra-che in Belgrad serbokroatisch halten zu konnen. Damit kann ich ihnen nicht die-nen, das kann ich nicht und ich habe auch keine Zeit dazu geliabt.«
To Kreiskyjevo besedo si bomo dobro zapomnili. Kajti predvsem bi od Kreiskega pričakovali, da ve, da se koroški Slovenci ne poslužujemo srbohrvaščine kot materinega jezika, temveč slovenščine. Zapomnili pa si bomo tudi Vestnikov komentar: »Tudi mi smo mnenja, da se dobri ljudje — tudi v različnih jezikih lahko dobro razumejo.«
Torej učenje tujih jezikov po Vestniko-vem mnenju ni potrebno. Čemu potem borba za dvojezično šolo, za učenje obeh deželnih jezikov? Ali smo že tako daleč, da se že z vsako izjavo tega ali onega vidnega socialista strinjamo, pa naj si bo še tako bedasta? Beograjski in ljubljanski tisk je z navdušenjem pozdravil govor kanclerja dr. Klausa v srbohrvaščini pred jugoslovansko televizijo, kot vemo ceniti tudi koroški Slovenci, ki čutimo narodno, kaj pomenijo na koroških šovinističnih tleh spre-
Čalkailii smo prvega glasnika pomladi, postnega časa, da nas je zbudil iz drema-vosti in vam tako, dragi bralci, moremo povedati, kaj je bilo pri nas novega. Prvo naj vam damo zvedeti naše žalostne novice mio u l ega leta.
Na Mibuškem pokopališču se je lani odprlo 9 grobov, kjer zdaj pod rušo počivajo: Helena Tschernko (černko), Anton Oleško, Marija Buriak, Marija Šimom — (o katerih smo v našem listu že lani poročali. Nato je umrl Pavle Kolenik, sin šmarjeških hribov, zvesti mož svoji družini, stanu in rodu. Bil je delaven mož, skrben oče, saj jie izšel iz zavedne Kolenikove družine. Dopolnil je 65. leto.
Helena Kogelnik imenovana Kavčeva mati, je po dolgi mučni bolezni umrla pri hčeri Angeli Sonjakovi. Njen mož Kogelnik (pred leti umrli) je bil eden zadnjih tkalcev naših krajev, zaveden Slovenec, steber, ki ga v dobrem prepričanju ni omajala sila tujih vetrov in in ga niso podkupili ponujeni groši. Taka je bila tudi njegova žena Helena. Do zadnjega utripa srca je ostala zvesta vsemu, kar zahteva vera, stan in izročilo dedov. Do zadnjih moči je obiskovala domačo cerkev im je zvesto prebirala naše liste Nedeljo in Tednik. Bila je v starosti 80 let.
Alojz Slanitsch (Slamič) je moral zaradi
govorjene besede v slovenskem jeziku po avstrijskem državniku Klausu.
Ali so pri Vestniku že tako »mednarodni«, da ne čutijo nobenega spoštovanja več do slovenske materine besede ali pa jih ničesar ni več sram?
Nadalje piše Vestnik: »Ali morda tokrat ne gre tudi in za nas koroške Slovence v prvi vrsti za narodnostno vprašanje? Da postavimo stvari na pravo mesto: Po avstrijski ustavi je vprašanje reševanja manjšinskih zadev in vprašanj državne pogodbe zadeva zvezne vlade in ne dežele.«
Pripominjamo: Kljub temu je bil deželni glavar - socialist tisti, ki je na protiustaven način likvidiral na deželni ravni obvezno dvojezično šolstvo. Ali so to pri Vestniku tako hitro pozabili?
Na drugem mestu piše Vestnik z zadoščenjem o Pittermannu, ki da je izjavil v Železni Kapli, da »dobro obvlada sorodno češčino«.
Glej, glej! Pittermann sme v Železni Kapli izjaviti, da obvlada češčino. To je pomembno. Klaus pa pred beograjsko televizijo ne bi smel govoriti v srbohrvaščini kot tudi ni važno, da se je poslužil v Celovcu slovenskega jezika.
Po domače povedano, to s slovensko politiko nima nobenega opravka več. Na tako »mednarodno« socialistično naziranje se koroški Slovenci upravičeno požvižgamo.
zahrbtne bolezni v prezgodnji grob star 49 let. Jožef Tschrescbnigg (Črešnik) je umrl star 77 let.
Smrt Margarete Mfklin (Arnoltove mame na Ponikvi) nas je presenetila. Zdravila se je v bolnici v Celovcu. V dobrem upanju, da je izven nevarnosti, ker se je že kar 'bolje .počutila, ji je kruta smrt zatisnila blage materinske oči, v 55. letu starosti.
Naj počivajo v božjem miru!
Porok v maši podružni cerkvi je bilo šest. Tako živijo sedaj v zakonski zvezd: Adolf MiiHer in Sonja Žurmam, Alois Pernat im Erika Motschmig (Močnik), Johan Berchtold im Heirta Schramz. (Šranc) Alojzij Rožman in Micka Maček, Manfred Kraimc in Hanca Miiller ter Heinricb Moritz in Zora Žurman.
Vsem mladim zakoncem želimo naknadno vso zakonsko in življenjsko srečo in blagoslov božji!
V pliberški fari je skupno število smrti 30, porok pa 24. Poročila rojstev niso do-šla.
Omeniti moramo poroko našega soseda Skukovega France ja v Senčnem kraju s Štefko Močilnik, Škofovo iz Lokavice (J godavija). Poroka je bila v farni cerkvi Pliberku. Poročil ju je ženinov brat dr. nez Skuk. Poroke im vesele ženitnine pa ^
j;e udeležil tudi nevestin stric g. dekan iz Prevalj, Matej Močilnik.
Vemo, da bo France j dober gospodar in dober sosed. Štefka pa bo svojo pridnost in vse, kar si je 'pridobila lepega, dobrega in potrebnega v gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri šolskih sestrah, lahko razvijala po mili volji. Sosedi sta ji Micka in Anica, Petrovi iz Borovja. Srečne kmetije, ki še dobijo mlade gospodinje, ki se ne ustra- I šijo teže in odgovornosti kmečkega stanu. Okoli 'kmečkega doma pač najlepše sonce sije, posebno, kjer mlada močna ljubezen klije. In sem v ta lepi kotiček naše zemlje so prinesle mlade gospodinje seboj svoj visoki verski idealizem, kmečki značaj in narodni ponos.
Pesem, 'ki jo je Štefki in Franceju povedala Lenčka, naj bo danes zopet vsem našim poročnim parom v minulem letu.
Zdrava, ženin in nevesta! pred poročni zdaj oltar gresta Bogu, domu v dar.
Vaju naj življenjska cesta pelje skozi polj a v srečo.
Naj. ljubezen vso gorečo vodi vama roka zvesta.
Bog naj blagoslov daruje vama, vajini družini.
O,	bodita domovini steber, ki vihar ga ne 'izruje!
Dobra sirca ta voščila vama v venec so povila, da bi skupna rast zorela v gredi narodnega dela!
Novo prosvetno leto
Novo prosvetno leto smo pričah, 'kakor je bilo že pisano z novo mašo, oziroma s prireditvijo mladine, ki smo jo nameravali prvotno igrati v Božiču ali ob novem letu.
V 'poročilo pa je tiskarski škrat vrinil pomoto v stavku: »Organizacija za tako obširen program je bila zadostna«. To moramo popraviti: »organizacija za tako obširen program ni 'bila zadostna«! Kaj' se 'bomo hvalili, kar ne odgovarja resnici. Drugič moramo vsi poprijeti za delo z veseljem in močmi, ki jih imamo. Delo si moramo razdeliti tako, da bo prireditev lažje in boli j e izvedljiva. Fara jie obširna in dosti zmožne mladine za (kulturno delo jev fari, ki naj, se dela loti.
Naslednjo nedeljo so v naši farni dvorani gostovali Šentjakobčani z igro »Veronika Daseniška«. Dvorana jie bila nabito polna. Igra je lepa in igralci so vloge izvrstno reševali. To je potrdilo odobravanje vseh gledalcev. Saj pa je igra sestavljena iz zgodovinske povesti in povest iz zgodovine celjskega gradu v !5. stoletju. Bog nas varuj povrnitve takih časov — tedaj bi morala marsikatera na grmado... Kaj, pa zgodovinski krematoriji v -20. stoletju? Pa (Dalje na naslednji strani)
}HaccLa imate, dama?
Družba sv. Mohorja v Celovcu išče za izpopolnitev svojega arhiva naslednje knjige, ki jih je izdala pred prvo 'svetovno vojno:
Slovenska koleda za 1. 1860.
Koledar Družbe sv. Mohorja za 1. 1896.
Slovenskih večernic zv. 4 (1861), 10, 11, 14, 16-22, 24-25, 30, 43 (1889), 54 (1902).
Hvaležna bi bila 'tistemu, ki bi jih mogel doma pogrešati, če ima katero od teh knjig.
Proti odškodnini prevzame te knjige Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26, 9020 Klagemfurt.
OKNO V SVET
— televizorje in električne aparate vseh vrst dobite pri
Podjunski trgovski družbi
bratje RUTAR &Co.
9141 Dobrla ves - Eberndort 04236-28
VOZILI BOMO Z&fL&t IX H^Ufl OD 28. 3. DO 3. 4. 1966
Vožnja, prenočišča, večerja ter zajtrk stanejo S 1195.-
Prijave na dušnopastirski urad ali pa direktno pri avto-podjetniku Štefanu Sienčniku v Dobrli vesi.
Priporočamo se tudi za druge vožnje — med drugim tudi za ČENSTOHOVO NA POLJSKEM.
Več v drugi številki.
AVTOPODJETNIK cit^jciU Sltlt^nik
Libuče z okolico
iamuuHG v Htousm (atitika, zato (em volili listo 1
Tako bomo volili!
Pri nas na Koroškem
Za volitve v državni zbor, v nedeljo, dne 6. marca, velja uradni volilni list, kot ga vidite naslikanega zgoraj. Vsakemu volivcu izroči predsednik volišča prazno kuverto in uradno glasovnico. Nato stopi volilni upravičenec v volilno celico, kjer izvrši volilno pravico. Volili bomo tako, da napravimo križ v krog na desno od številke ena, kot to vidimo na sliki. Nato denemo listek
v kuverto. Zaprto kuverto izročimo potem spet predsedniku volišča.
Ko gremo na volišče, je prav, da vzamemo s seboj kako osebno legitimacijo (lahko tudi rojstni ali krstni list). Ako član volilne komisije upravičenca pozna, more ta voliti tudi brez legitimacije.
Zanimajte se, kako dolgo bodo v vaši občini v nedeljo, dne 6. marca, volilni lokali odprti.
Kitajska v kratkem H-bombo
Rdeča Kitajska bo v kratkem lahko izdelala ma mesec po dve atomski bombi. Zraven tega je verjetno, da bo že, če ne v jeseni letos, pa prav gotovo do konca leta 1968, poskusila svojo prvo vodikovo bombo'(H-bombo). To trdijo japonski vojaški strokovnjaki.
Predpogoj za množično izdelovanje atomskih bomb na Kitajskem je po mnenju japonskih strokovnjakov odvisen od uspeha poskusa tretje atomske bombe, o katerem menijo, da ga bodo izvršili že v najkrajšem času. Japonsko obrambno ministrstvo je bilo o tem pred kratkim obveščeno od ameriške strani, da nameravajo Kitajci svoj
5-letni načrt sovjetskega gospodarstva
V	Sovjetski zvezi so prejšnji teden objavili program petletnega razvoja sovjetskega gospodarstva. Še prej pa ga je potrdil plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Zapadni izvedenci so ugotovili, da je načrt v splošnem, z razliko od prejšnjega, realističen in izvedljiv.
Ta gospodarski program so objavili vsi časopisi in radijske postaje Sovjetske zveze. S tem so novi sovjetski voditelji, prvič po padcu Hruščova, razglasili, kako si predstavljajo osnovne gospodarske naloge novega petletnega programa razvoja Sovjetske zveze. V nasprotju z gospodarskimi programi Hruščova, ki jih je spremljala hvala in ploha besedi, je bil sedanji objavljen v treznem, skoraj bi rekli v poslovnem slogu.
Nove volitve v fingiiji
Laburistična stranka upa, da bo dobila 59 mandatov večine
V	Veliki Britaniji bodo 31. marca ponovno volili. O roku novih volitev je min istrski predsednik Harold Wilson obvestil tudi angleško kraljico Elizabeto II., katerega je ona že potrdila. Kraljica je na krožnem potovanju po državi in je trenutno na Ba-hamskih otokih v Atlantiku. Laburistična stranka ima v parlamentu sedaj le za tri poslance prednosti. Ugibanja o izidu volitev so različna, vendar pravijo oni, ki se bavdjo s tem vprašanjem, da bo dobila laburistična stranka pri novih volitvah najmanj 50 mandatov več kot konservativci. S tako večino hoče premier Wilson izpeljati načrte svoje vlade na socialnem in ekonomskem področju, tako na primer podr-žavljenje jeklene industrije im zakon o plačah in cenah. Z dosedanjo tako majhno večino ni bilo mogoče izpeljati vseh n jegovih načrtov.
atomski poizkus izvršiti že v teku nekaj dni.
Kakor znano (naš list je o tem poročal) je rdeča Kitajska izvedla oba'atomska poskusa v oktobru leta 1964 in v maju leta 1965.
Kitajska ima dovolj jedrskega materiala in lahko pridobiva dnevno okrog 6000 ton uranove rude. V atomskih pečeh v Lančau v osrednji Kitajski lahko iz tega materiala' izločijo U 235, ki je nujno potreben za izdelavo atomskih bomb.
Za svojo atomsko oborožitev ima Kitajska po mnenju vojaških izvedencev sledeč načrt:
• Najprej množična izdelava atomskih bomb, pri čemer imajo tačas v programu izdelavo tritonske jedrske bombe, ki jih lahko ponesejo reaktivna lovska letala sovjetskega tipa »Iljušin 28«.
© Zmanjšanje atomskih bomb z nadaljnjimi poskusi pod težo ene tone.
O Izdelava vodikove bombe, ki ima mnogo večjo rušilno moč kot jedrsika bomba. Vodikove bombe bi bile uporabne z eksplozijo v naslednjih dveh do štirih letih.
© In nazadnje bi izdelovali medcelinske rakete, čeprav bi bila izdelava teh v tehničnem pogledu za rdečo Kitajsko že sedaj možna.
(Nadaljevanje s 4. strani)
ta šepet v dvorani je bil pritajen. Smo v zavesti, da smo na vamem. Nič pa ne škoduje, če si strahote minulih časov pokličemo v spomin in ne samo enkrat, večkrat vzdihnemo zase in za svojce —: Bog nas varuj vsega hudega —!
Razveselil nas je pevski nastop naše farne mladine. Zapeli so 5 pesmi pod vodstvom g. Cergoja, župnika v Kazazah. Vse pesmi so bile lepo zapete, vsa čast pevcem in zborovodju. Najbolj ugajala je ona »Naš narod star je 1300 let«. Dragi pevci, zapojte nam še večkrat, ker pesem blaži duha in nas dviga iz vsakdanjosti.
Šentjakobskim igralcem kakor našim pevcem prisrčna zahvala in na svidenje!
Na pustno nedeljo so nas obiskale gojenke iz šentruperške gospodinjske šole s pestrim pustnim sporedom. Prizori so stopnje-ma, v lepem redu potekali in gledalci so jih spremljali z burnim aplavzom.
»Presnete defile, kaki fejst pobi so!«, so se v dvorani pogovarjali. Najbolj ljubeznivo in zapeljivo je po dekličih v dvorani gledal mladi mehač — saj ne vemo, ali mu je bilo ime Micka ali Mo jeka —? No, prav vse v vseh prizorih so se imenitno postavile. Posebno ugajala nam je telovadba s spremljavo godbe. Tudi dekliško petje nas je razveselilo in razvedrilo, saj takega razvedrila si vsakdo želi in je zdravo in še potrebno povrhu.
Častitim sestram in gojenkam se zahvaljujemo za lepe užitke v veselih urah. Res je, kar so uvodoma g. župnik pliberški poudarili, da č. sestre vršijo med našo mladino veliko vzgojno delo, ki bo za naše ljudstvo rodilo dobre sadove.
V januarju pa smo imeli v novem letu prvi pogreb, Žrebelnikove mame, ki je po dolgi bolezni umrla pri Brdniku v Podkraju. Ta'žena, mati je v življenju veliko pretrpela. Enega sina, slaboumnega so nacisti pokončali pri poskusih s plinom. Drugi sin pa je pred časom, ko je lesena bajta gorela, zgorel z bajto vred. Naj sedaj uživa večno srečo s svojci, saj je bila globoko verna in Bogu vdana v vseh težavah in stiskah.
13. februarja pa je bil veličasten pogreb g. Antona Primoschitza — Primožičevega očeta. Bil je ugleden, blag mož, prejšnji dolgoletni ,podžupan Mbuške občine. Rad je pomagal, kjer je bilo potrebno. Zato ga je ob pogrebu počastila množica žalnih gostov in sorodstvo iz Slovenije. Žalni sprevod je spremljala libuška godba, kot podpornega člana in četa gasilcev. Da je bil vojak prejšnje svetovne vojne,’ so potrdili trije streli. Pri maši pa je pel domači cerkveni zbor. Ob odprtem grobu so bili ganljivi poslovilni govori.
Oče Primožičev je bil veselega značaja,
vedno nasmejan in zdrav. Zahrbtna bolezen žolča pa ga je prisilila v bolnico in tam je moral prestati dve težki operaciji, katerim je podlegel. Tik pred smrtjo je bil z rešilnim avtomobilom prepeljan na dom.
Bog daj blagemu možu večni pokoj!
Krščanska kulturna zveza
vabi
na celodnevni tečaj za šolanje odbornikov, ki bo v soboto, dne 5. marca 1966, ob 9. uri v prosvetni dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu.
Spored:
1.	Uvodno predavanje o pomenu in namenu našega kulturnega dela (predsednik dr. Zablatnik)
2.	Osnove načrtnega dela v organizaciji (dr. France Cigan)
3.	Razgovor
4.	Poslovnik (Ivan Matko)
5.	Društvena soba (Milka Hartman)
6.	Naš igrski repertoar (Vinko Zaletel)
7.	Zaključni razgovor
Po prvem razgovoru bo odmor s skupnim kosilom v Mohorjevi hiši, nato bodo sledila ostala predavanja z zaključnim razgovorom.
Kdor le more, naj se udeleži tečaja, ki ga prirejamo po sklepu zadnjega občnega zbora!
Za krščansko kulturno zvezo:
Nužej Tolmajer, 1. r. tajnik
Dr. Pavle Zablatnik, 1. r. predsednik
Wustenrot-varcevanje
Deležni boste tisoče šilingov davčnega popusta I Gradnja ni nujna I
VPRAŠAJTE
Wustenrof

Klagenfurt-Celovec Vistringer Ring 23, tel. 28 53 Villach-Beijak, Bahnhofplatz 2a, tel. 53 51
NAJVEČJI EMONSKI MOZAIK
Jesena leta 1963 so v Ljubljani na tako 'imenovanem Jakopičevem vrtu na voglu Emonske ceste in Mirja odkriili 42 kvadratnih metrov velik rimski mozaik iz Teodozij e vega obdobja, to se pravi, nekako iz leta 380 ali 390 po Kristusu. Mozaik je izdelan v dveh barvah z razmeroma bogatim geometričnim vzorcem. Zdaj ga strokovnjaki za restavriranje odlivajo in ga bodo spomladi utrjenega spet postavili na prvotno mesto, kjer bo ena osrednjih zanimivosti bodočega emonskega muzeja.
Nočna tragedija pred Celovško kočo v Karavankah
Komaj, teden d,ni je minilo od strahovite tragedije na Bistrici pri Pliberku, že je prišla vest o pretresljivi nesreči treh mladih ljudi, ki so izgubili življenje v Karavankah.
V noči od ponedeljka na pustni torek so se podali 17-letni Peter Oremek, dijak celovške Obrtne šole, doma na Bistrici v Rožu, 20-letna Renate Ibou-nig in 16-letna Edith Schuster, obe iz Celovca in dijakinji celovškega učiteljišča na smuški izlet k Celovški koči v Karavankah. Kljub svarilom izkušenih ljudi, ki odlično poznajo tamkajšnje krajevne razmere, so šli le na pot ne meneč se za vse to.
Na poti do koče pa jih je zajelo slabo vreme s snežnim viharjem. Več ur so se borili z neusmiljeno naravo, njih koraki so se zmerom bolj globoko udirali v snegu, njih smuči na ramah so bile zmerom težje, moči so jim zmerom bolj pešale in končno jim ni preostajalo nič drugega, da poči-jejo v snegu. Od izčrpanosti so vsi trije zaspali, naletavajoči sneg jih je polagoma
prekril in končno so zmrznili, čeravno so bili od koče oddaljeni komaj 50 do 100 metrov. Zaradi teme in goste megle pa nesrečneži niso mogli opaziti koče — rešiteljice. Kljub neomajnemu zaupanju v svoje mlade moči jim je bilo slabo vreme pre-
križalo njih račune; svojo lahkomiselnost so morali plačati s smrtjo: Edith Schuster, (na leviL) je bila prepeljana in pokopana v Celovcu - Amiabichl; Peter Oremek (v sredini) in Renate Ibounig (na desni) pa sta bila .pokopana v Svečah.
hi vciUvoU odtožeš a eseifd m gosfiodotslti mšattt
Ves svet govori o športu
Športno občestvo je najivečja svetovna •skupina (cerkev) našega časa. čemu naj šport sploh služi? Ali zato, da bi krepili svoje mišice iin si jih ogledovali v zrcalu in da bi vedno mislili samo na to, kako bi postali še močnejši in slavnejši? Če gre samo za atletovo sebičnost — tedaj šport ni za nas! Sebičnih ljudi imamo že dovolj.
Čemu naj služi šport? Ali za to, da bi vso moč din vso spretnost uporabljali, da bi človeku razbili obraz? Če gre samo za surove pesti nii šport za nas! Na svetu je dovolj ljudi, kateri brez boksarskih rokavic pa tudi z njimi bijejo sočloveku v obraz.
Čemu naj služi šport? Zato, da se ženemo za rekordi, da imamo noč in dan samo to v glavi, kako bi listo desetinko sekunde še •stisnili, ki nam manjka do rekorda in da nas bodo ob koncu tekme nesli s proge, kot vlečejo s ceste razbito vozilo? Če gre samo za rekorde, šport za nas ne pomeni nič! Dovolj ljudi je, ki uničujejo svoje življenje in 'zdravje radi osebnega razkazovanja in postavljanja.
Toda čemu naj, služi šport?
Marsikdo trenira svoje nožne mišice in zgubi pri tem glavo, pamet, vero, srce, ljubezen in še kaj več. Toda za take stvari ni treba športa. Brezglavcev imamo že preveč!
Zakaj naj rabimo šport? Ga rabimo za ipolnjenje blagajn, za plačujoče množice •gledalcev, ki sicer 'ne mignejo s prstom za šport, bolj pa vežbajo svoje grlo in glas? Ali, da prodajamo limonado, ker so gledalci za kupovanje najbolj primerni? Jaz tega ne verjamem. Ljudje, ki samo gobezdajo iin se derejo nič ne naredijo. Dovolj j:ih je na svetu v športu pa tudi drugod v življenju.
Ideja olimpijskih iger je nekaj velikega, nekaj lepega. Dobro je, da se učimo igrati na inštrument našega telesa. Igra' med ljudmi raznih plemen je dobra. Tekma med narodi, ki se sovražijo med seboj, je še bolj važna. Rekord je že nekaj drugega. Mane-žer je zajedalec v športu, doping tablete pa goljufija. To je jasno!
Toda udejstvovati se športno, ker jie kdo rad v družbi, kot gorski plezalec, kot veslač v 'čolnu ali kolesarjenju, 'to ima smisel.
Ukvarjati se s športom, ker čutimo, da limamo več moči, kakor jih rabimo za vsak dan, in ker vemo, da imamo več sile v rokah iin nogah, kakor jih rabimo na delovnem mestu ali jo rabimo v šoli, je to dobro in dima smisel.
Ukvarjati se is športom iz nobenega drugega namena kakor 'iz tega je lepo in pametno.
Neko moštvo mladih kristjanov v Gamni je igralo proti 'izbranemu moštvu iz Egipta. Predno je zapiskala piščalka in je stekla žoga so 'igralci iz Ganne sklonili glave in molili. »Kaj ste molili?« so jih vprašali po igri.
Tu je molitev, ki jo molijo pred vsako tekmo. Kapetan moštva jo glasno naprej moli: »Gospod, daj da bomo fair igrali.
M L ADINtn PROSVETO
Fantje se radi ponašajo z junaškimi dejanji. Danes se posebno v športu poveličuje junaštvo! Govori se največ o rekordih in rekorderjih.
Kdor hoče doseči rekord v športni panogi, mora držati svoje »telo v sužnosti«, kot pravi sv. Pavel. Zatajevati, premagovati, odpovedati se mora različnim ugodnostim in slediti le svojemu nezlomljivemu hotenju.
Le malo mladih doseže rekord, kakor ga je dosegel mladenič iz Jalisce v Mehiki v času revolucije pred 30 leti. Brezbožniki so ga ujeli. Z grožnjami in s silo so mu hoteli iz prsi iztrgati klic: »Dol s Kristusom!« Toda on je pogumno kljuboval: »Ne morem, ne smem in nočem, ker sem katoličan.«
»Si torej revolucionar?«
»Ne, nikdar nisem zagovarjal revolucionarjev in nihče ne more utemeljiti vašega sumničenja. Ker sem katoličan, zato ne smem zatajiti Kristusa, to je edini razlog.«
Potem so ga privezali za tovorni avto, da so telo vlekli po tleh in se pri vsakem sunku in odskakljaju močno udarilo. S krvjo oblitega in polnega ran so ga privlekli pred domačo hišo. Zadnjič so ga skušali in mu ukazali:
»Zakriči: Živio Callesl«, ki je bil voditelj revolucionarjev.
Mladenič je zbral pojemajoče moči in zavpil: »Živel Kristus!« Nato so ga napadli še z noži in mu s tem hoteli ukloniti voljo, da bi Kristusa zatajil in preklel.
V tem prihiti fantova mati. Vsa prevzeta ob pogledu na svojega osemnajstletnega sina, ki se zvija v lastni krvi na cesti za hip obnemi. Nato pa se skloni k sinu in ga kot makabejska mati bodri: »Sin, četudi te ubijejo, ne zataji vere, ki je več vredna kot življenje.«
Fantovo telo še enkrat sunkovito vztrepeta in z umirajočim glasom zakliče: »Živel Kristus Kralj!«
cfe {ilMtzkejq,CL meta
STALINGRAJSKA TRAGEDIJA
Mnogo je filmov, ki kažejo dogodke iz zadnje vojme; med temi so zlasti poznani dokumentarni filmi iz bojev pri Stalingradu, kj,er se je končno odločila usoda vojne; Hitler se je začel umikati. Sovjetski režiser Miihail Romm je pripravili nov dokumen-•tar iz bojev pred Stalingradom, kjer je bila uničena 6. nemška armada. Snov opira na nemški dokumentarni materiali in pisma nemških vojakov.
V CANNESU SE PRIPRAVLJAJO NA FESTIVAL
Letos poteče 20 let, odkar se vršijo v Cannesu na Francoskem sloviti mednarodni filmski festivali. Za to priliko hočejo pripraviti posebne slovesnosti, katere bi naj izvajale filmske družbe držav, ki so v teh
Daj, da bo naša igra prijetna tvojim očem. Daj, da bo vse maše življenje fair igra, da bo v veselje tebi in vsem soljudem. Bodi nam milostljiv, daj, da bomo zmagali sedaj pri tekmi in pozneje, ko bo šlo naše življenje in tekma h koncu. Amen.
DMK
letih prejele ■ najivišje nagrade. Teh držav je deset, med katerimi so seveda ZDA, ki bodo za to priliko izvajale koncertno prireditev, dočim bodo Kanadčani pokazali Revijo običajev iz 'tropskih dežel. Festival bo sredi maja, j;ury-komiisijo pa bodo sestavljal dosedanji predsedniki teh komisij, med katerimi so nemški režiser Fritz Lang, ruski umetnik Sergej' Jutkevič im igralka Olivia de Havilland.
»MILIJON LET PRED KRISTUSOM«
Človeška fantazija nima meja in v filmski tehniki najde svojega velikega pomočnika. Vsako domislico skuša 'prikazati na platnu, kar je pri današnji visoko razviti filmski umetnosti tudi izvedljivo.
Filmski producent Michael Cairreras si je zamislil film z naslovom »Milijon let pred Kristusom«. Prikazati hoče, kako je takrat živel človek, ki je po njegovem mišljenju bil še takrat napol žival. Dogajanje filma postavlja na Kanarske otoke, vloge in scenerija pa naj bi prikazale to pradavno dobo ob početkih človeškega rodu. Gorila — človek, ogromne živali, antično rastlinstvo in podobno to največje zaniimiivosti tega filma.
(HcošUL
UotCUU
Prvi oznanjevalci pomladi
Sonce je grelo vedno topleje iin sneg jie gineval bolj. 'in bolj.
Tedaj so pokukali diz pregrete zemlje prvi zvončki. Vse poletje, jesen in zimo so mirno 'tičali pod rušo, sedaj na pomlad pa so pokukali iz zemlje. Najprej so se pokazali lističi. Kmalu je 'iz njih pogledalo stebelce. Na njem pa je vzcvetel snežmobel cvet in se zamajal v rahili pomladni sapi. Vsak dan jih je več priklilo iz zemlje. Breg za vodo jie bil že ves bel.
Ne dolgo za prvimi zvončki pa so se prikazale trobentice. Lepe rumene so bile in po cel šop jih je bilo skupaj.
Leskovi grmi so tudi že razvili svoje dolge, majave mačke. Pomladni veter je stresal' z njih rumen prah in ga nosil vsepovsod. Nekaj ga je zaneslo tudi na rdeče nitke, ki so kukale iz napetih popkov pod mačicami. Na jesen bomo videli tod okusne lešnike.
Pod leskovimi grmi so zacveteli še modri jetrniki in višnjevi pomladanski žafrani.
Medtem ko so že cvetele prve cvetice, pa je sonce predramilo še čmrlja, ki je pol jeseni in vso zimo prebil v mehkem mahu. Zganil se je d:n počasi prilezel na plan. Njegov črnorumeni kožušček je bil še prav tak kot jeseni, ko jie zlezel pod mah in v mrazu otrpnili. Nekajkrat je prestopil s svojimi šestimi nožicami. Sonce mu je moralo zelo prijati, kajti vse 'bolj živahen jie postajal in potem nenadoma vzletel.
Kmalu za čmrljem pa je sonce zbudilo še rumenega citrončka na robu gozda. Pod vres jem je prestal srečno vso zimo. Debela snežna odeja, s katero je bil to leto pokrit, mu ni škodila. Tudi citronček je bil lačen. S 'taplo pomladno sapo 'je odletel na bližnje cvetje in si tešil lakoto.
Iz sosedovega ulnjaka so prilbrenčale na breg še čebele. Ene so se obešale na zvončke, druge pa silile v žafrane.
Izpod listja je pogledala-še pikapolonica. Zlezla je po suhi bilki, se pogrela na pomladnem soncu iin odletela.
Po A. Polencu
JComlki pvegoimrl
Mlado protje se lahko vije.
Kar te ne grize, kar te ne jB, pusti, da praskajo drugi ljudje. Brez mujie se čevljev ne obuje. Še prsti na roki niso enaki. Kdor s-sosedi rad v miru živi, s plotom 'posestvo si ogradi. Kakršna preja, tako bo platno.
MATIJA MALEŠIČ:	32
V ZELENEM	gf/fr f?fg
POLJU
»Lepo, lepo! Sem si tudi mislil, da bo tako! Bori se človek zoper ženske solze! Namesto pametne besede, solze! In konec! Solze zmerom zmagajo!«
Toda solz ni bilo iz Metkinih oči! Preveč jih je izteklo tisto noč od velikonočnega ponedeljka na torek, pa tedaj v tej sobici, ko se je privlekla izpred semenišča po srečanju s Tinetom in Vido. In v tisti trdi zimi na daljnem vaškem pokopališču, ko so padale zmrznjene grude na belo krstico ...
Metkino telo je strepetalo. Nato obmi-rovalo, ko da ga je zapustila duša.
Tine pa je divjal po sobi. Tja do vrat in nazaj do peči.
Ko Metka le ni in ni dvignila glave, je začel Tine stopati tudi mimo peči do mize, postajal tu, pa se zopet vračal proti vratom. Nazadnje je obstal pri mizi. »Metka!« Njegov glas je bil mračen, zagrenjen in užaljen.
Metka pa niti sedaj ni dvignila glave.
»Metka!« Tinetov glas je zgubil mračnost, zagrenjenost in užaljenost.
Metka ni dvignila glave.
Metka!« .Tinetov glas je bil zaskrbljen. Malo, malo mehkobe je čutila v njem Met-
ka. Prva mehka beseda, ki je prišla danes iz Tinetovih ust!
Tudi sedaj še ni hotela Metka dvigniti glave. In Tine se je je dotaknil z roko. »Saj jie že tako in tako dovolj žalostno na svetu! Ne teži mi z jokom srca še bolj!«
Tedaj pa jie Metka naglo dvignila glavo! Naj Tine vidi, da ne joče! O tistih treh obupnih jokih ne bo zvedel nikoli!
Pa je le moral ves njen obraz vpiti, kaj kipi po njej.
Tine jo je hipec preplašeno zrl, nato je sedel in se zopet zazrl skozi okno. »Kar je, je! Še žalostneje nama bo, če si bova sama grenila življenje z očitki. Premislil sem in k železnici pojdem, čez leto, poldrugo leto bo moja plača tolikšna, da bova lahko živela". Da si mi povedala že lansko leto, bi ti ne bilo treba toliko časa čakati na poroko. Sama sebi pripiši!«
»Le ne tako dobrotno in milostno, Tine!« Pogledala ga je mirno.
Zdrznil se je. Njena mirnost mu je vzela besedo. Gledal jo je, gledal začudeno in vprašujoče. Kaj hočeš, Metka, s svojo mirnostjo in s tako razočaranim izrazom na obrazu?
»Zaradi mene ti ni treba k železnici!«
»Še najiapše je pri železnici od vseh služb, ki jih morem dobiti z maturo. Tegft leta filozofije mi nikjer ne vštejejo! Zgubljeno leto!« Njegov glas je zapet prehajal v grenkobo.
»Zakaj pa naj bi opustil študije na Dunaju? Kdo te sili?«
»Bi počakala? Dobra si, res! Pa je že bolje itaiko! Poznam jih na Dunaju, ki imajo v domovini tudi neveste. Nič kaj jim ne gre v glavo, da hi zlezli v jarem s post arnimi devicami.. . .«
»Tine, j(az te ne silim, da me vzameš!« Metka se je sama sebi čudila, da jie mogla to talko mimo povedati.
»Res?« Tinetov glas se je zopet rogal. Ko da ne verjame.
»Res!« Metka je vstala. »Mislim, da sva se sedaj pogovorila.« In je hotela k vratom.
Tine je sedaj, uvidel, da gre zares. Osupnilo ga je talko, da je ipozabil zapreti usta in da je zrl nanjo ko na prikazen. Sto-praiv ko je že zaškripala kljiuka pod njeno roko, je prišel k sebi. Skočil je k njej, jo potegnil od vrait in jih zaprl z nogo. »Ti... ti... ne siliš?!«
•»Ne! Jaz ne! Teta, jaz pa ne! Tudi klicala te nisem!«
Tinetova osuplost se ni mogla poleči, še vedno ni verjel, ječijo! jie kot v zadregi: »Talko le praviš sedaj,, da me... da me še trdneje prikleneš Ik sebi! ženske ste vse enake...«
M etik a ni hot ela odgovoriti na Obdolži-tev. Svojo besedo je že izrekla. Hotela je ipo vsej sili iz solbice.
Tine jo je .pahnil od vrat in se nasloni! s hrbtom ob nje. »Rezervni častnik sem. Čast mi je svetal Svojo dolžnost storim, pa če nikdar več ne hnšfcne smehljaj čez moje ustnice!«
»Dolžnost!« Sedaj se miti Metka ni mogla več premagovati, mirnost se je umikala pi-krositi. »Drugo je Vida ... Drugo j,e dolžnost, drugo je ljubezen!«
Metka je s svojo besedo zadela bolj. kot jie nameravala. Tinetu vztrepetajo nozdrvi •in ustnice. »Tudi to si lepo povedala! Metka, vidim, 'da si drugačna kot .druge, ki jim je višek, če ujamejo moža. To mi dopade. Ponosen sam nate!« In jie posegel z roko proti njenemu licu.
Le tako nekako mlačno in leno je naredil to kretnjo, ker se pač spodobi, da jo vsaj poboža, ko jo snubi. Ognja, iskrenosti in ljubezni pa mi bilo niti malo v tisti kretnji njegove roke. Odstopila je za korak, da jie ne doseže. Toliko je pretrpela zaradi njega, vzel jie lepoto roži z zelenega polja, potrgal bele lističe marjetici — mehke besede pa nima zanjo, besede ljubezni ni .iz njegovih ust. Kakšno naj bo življenje ob njem, če je ne ljubi več. Pekel!
Odpirala je že usta, da mu to pove. Ali njegov pogled in ponovna kretnja njegove roke, ki jo jie hotela pobožati, ji je zadržala besedo. Čemu, le čemu, naj bi mu kaj rekla, ko pa je vse zaman?
Sedaj je krenila Metka mimo peči proti vratom v sobo z okni na' ulico. Čutila je, da jo sledi s pogledom, ki se širi v začudenju. Tine ni vedel, da so vrata v veliko sobo med počitnicami odklenjena. Le tedaj, ko so bili študentje po sobah, so jih zaklepali.	(Dalje prihodnjič)
3	00	1^.	00	00	00 J oo £
| P 00 j 00	^	00	OC f\| oc O
Jack London:
MEHIKANEC
Nekega večera mnogo tednov pozneje sta se Malemute Kid in Prince lotila šahovskih iprablemov na iztrganem listu stare revije. Kid se je !bdl ravno vrnil s svojih rudniških ■.posestev in je zdaj počival pred dolgim lovom na jelena. Tudi Prince je bil skoraj vso zimo prebil na izkopu in na sledi, in je za-koprnel po blaženem tednu življenja v koči.
»Postavi črnega 'konja vmes, kralja spraviš v nevarnost. Ne, iz te moke ne bo kruha. Lej, naslednja poteza ...«
»Zakaj bi pomikal kmeta kar za dve polji naprej? Saj jemlje naravnost, in ko je tekač že s poti. . .«
»Čakaj vendar! S tem ga razgališ in ...«
»Ne, zavarovan je. Kar daj! Boš videl, da sem prav storil.«
Bilo je sila napeto. Nekdo je že drugič potrkal, preden je Malemute Kid rekel: »Naprej!« Vrata so se sunkoma odprla. Nekaj se je opoteklo noter. Prince je samo enkrat pošteno pogledal k vratom in planil pokonci. V njegovih očeh je bila taka groza, da se je Malemute Kid bliskovito obrnil; in tudi on se je zdrznil, čeprav je bil že dosti hudega videl. Tisto je na slepo omahnilo proti njima. Prince se je umikal, dokler mi prišel do žeblja, na katerem je visela njegova Smi;th-Wessonka.
»Moj, Bog! kaj pa je to?« je šepnil Male-mute Kid.
»Ne vem. Videti je kot žrtev mraza in gladu,« je odvrnil Kid in zdrsnil v nasprotno smer. »Pazi se. Morda je noro,« je posvaril in se vrnil od vrat, ki juh je stopil zapret. Tisto je stopilo naprej k mizi. Sve-. tli sij umazane svetilke mu je zablodil v oči. Biitjn se je zdel zabaven in pošastno je zaikrakado, kakor da se veseli. Potem pa se j,e iznenada opoteklo nazaj — kajti tisto je ibil človek — popravili si ije kdžnate Mače in urezal popevko, kakršno zategnejo možje, kadar sučejo ladijski vitel im jim morje hrumi na ušesa:
»Po reki ladja plove v ocean.
Potegnite! Dečki vrli! Potegnite!
Vas zanima — kdo je kapitan?
Potegnite! Dečki vmE! Potegnite!
Joma-tban Jones iz So-uth Ca-aaholine,
Potegnite! Vrli dečki...«
Odsekano je nehali, po volčje zarenčal in se pognal k polici z mesom, in preden sta ga mogla ustaviti, jie z zobmi že trgal surovo slanino s kosa. Besno se je spopadel z Malemute Kidom — toda blazna moč ga je zapustila prav tako iznenada, kakor ga je bila prijela, in nebogljeno je izpustil plen. Z združenimi močmi sta ga potisnila na stol, na katerem se je razveznil, da je z gornjim delom života počival na mizi. Požirek viskija ga jie okrepil, da je lahko z žlico zajel sladkor iz doze, ki jo je Malemute Kid postavil predenj. Ko si je nekoliko potolažil lakoto, mu je Prince, ki ga je pri tem kar stresalo od groze, podal lonček krepilne juhe.
Oči stvora so žarele v mračni blaznosti, ki je z vsakim zalogajem vzplamtevala in ugašala. Zelo malo kože je imel na obrazu. Pa saj, je bil ta obraz, upadel in omršavel, tudi bore malo podoben človeškemu obličju. Mraz za mrazom se je bil globoko zagrizel vanj, in sleherni je bil zapustil svojo sled na slabo zaceljeni rani, ki je bila še od prejšnjega ostala na njem. Ta suha, trda površina je bila krvavo črne barve, preorana od strahotnih razpok, skozi katere je kukalo golo, rdeče meso. Njegova kožnata oblačila so bila umazana in so v capah visela z njega, ob eni strani osmojeni in požgani kožuh je pričal, da je bil ležal pri ognju.
Malemute Kid je pokazal na mesto, kjer je bil s kožnate, na soncu potemnele obleke porezan jermen za jermenom — mrki podpis gladu.
»Kdo si?« je počasi in razločno izgovoril Kid.
Mož se ni zganil.
»Od kod si prišel?«
»Po re-ki plove ladja v o-cean,« mu je oni pojoče zategnil v odgovor.
»Nič ne dvomim, da je ubogi vrag prišel po reki,« je rekel Kid in ga stresel, da bi ga izbiistril.
Toda mož jie zavreščal, brž ko se ga je bil Kid dotaknil, in se v očitni bolečini
prijel za prsi. Počasi je stopil na noge, na pol še oibslonel na mizi.
»Smejala se mi je — s takim sovraštvom v očeh; in ni — hotela — z menoj.«
Glas se mu je utrgal in omahnil je nazaj, ko ga je Malemute Kid zagrabil za zapestje in zavpil: »Kdo? Kdo ni hotel s teboj?«
»Ona, Unga. Smejala se je in sunila me je, takole in takole. In potem ...«
»No?«
»In potem ...«
»In potem ... kaj?«
»In potem je dolgo čisto mimo ležala v snegu. Še zdaj ... je .. . v ... snegu.«
Moža sta se nebogljeno spogledala.
Kdo je v snegu?«
»Ona, Unga. Pogledala me je s sovraštvom v očeh, in potem . ..«
»Povej, povej!«
•
»In potem je vzela nož, takole; in enkrat, dvakrat. . . slaba je bila. Zelo počasi
Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, jaz sem te iskal,
mimo tebe sem šel in pogledal sem te in sem ves vztrepetal.
In moje srce zaslutilo je tvojo tajno moč, in moje srce začutilo je, da jasni se noč.
y mu
(Nadaljevanje in konec)
Kako vpliva na zdravje tobak, nam nazorno povedo številke nekega zdravnika, ki je preiskal 123 bolnikov, starih od 18 do 78 let. Izmed teh je bilo 98 kadilcev, in našel na njih 'tele bolezni: 89 bolnih na želodcu, 87 oslaibljenje čutil, 82 glavobol, 77 bolehavost ma očeh, 49 srčno napako, polovica je 'bila pozabljiva in mnoge je napadala omotica. Skupaj izračunano več kot tri bolezni na vsakega.
Večina strastnih kadilcev tega ne verjame, češ poznal sem moža, ki je kadil, odkar sem ga poznal, pa je kljub temu dočakal čez 80 let. Prijatelj, rad ti verjamem, da so grče, ki kljub kajenju dočakajo lepo starost, če bi pa ne kadili bi jih pa 90 odstotkov verjetno za pet let podaljšalo svoje življenje.
Cigare nisem do mojega 35. leta več poskusil, razen takozvane »cigarilus«, ki je bila zvita v obliki cigare s tobačnim listom, znotraj pa je imela cigaretni tobak.
Pozneje v februarju leta 1917, ne bom pozabil, sva sedela z mojim starejšim bratom za pečjo. On je kadil cigareto, jaz sem pa z nosom lovil kolobarje dima (brat je imel karto za tobak, jaz pa še ne), kako me je žgečkal ta dim, prosil sem ga: »Miha, ali mi daš dva dima?« Brat je dobro vedel, da jaz brez vednosti matere na skrivaj kadim. Ker ni uslišal moje prošnje, sem nadaljeval: »Mama je itak v kuhinji, kar brez skrbi bodli.« Miha ni nič kaj. mikalo, da hi hodil po kostanj v žerjavico, pa je le rekel: »Na, brž potegni par dimov, pa mi daj nazaj.« Vtaknil sem ga v usta in potegnili, toda mene se je že od rojstva držala smola, pač nisem rojen pod srečno zvezdo. Kot bi mati vedela, da v izbi ni nekaj v redu, so se odprla vrata, in v. tistem trenutku sem imel od njene roke ta nesrečni »čik« zabit med zobmi. Potem sva seveda plesala »špicpolko«, ki ni šla prav po taktih, vendar sem si jo dobro zapomnil.
V poletju 1918 je bil oče odpuščen iz vojske,' ker je že prekoračil 50. leto. S seboj je prinesel cel nahrbtnik iz tovarne prepariranih stlačenih tobačnih listov. Na 'lesenem pladnju, ki smo ga imeli v boljših časih za meso, je svečano z nahrušenim nožem rezali na drobno to »božjo travco«. Neznansko me je žgečkal ta duh v nosu, da
sem hodil. In veliko zlata je tam, zelo veliko zlata.«
»Kje je Unga?« Od kod pa naj bi bil Kid kaj vedel — Unga umira morda nekaj milj od koče! Divje je stresel moža in mu kar naprej ponavljal: »Kje je Unga? Kdo je Unga?«
»V .., snegu ... je.«
»Govoril!« Kid mu je neusmiljeno stisnil zapestje.
»Talko .. . bi bil ... tudi jaz ... v snegu .. . toda .. . plačati sem . .. moral.. . dolg . . . sem . . . moral... plačati ...« Zatikajoče se besede so usahnile, ko je zašarul po žepu in potegnil na dan vrečko iz je-lovine. »Dolg . . . plačati... pet.. . funtov .. . zlata ... delež ... Ma.le-e-mute Kid«. Izčrpana glava je omahnila na mizo; im Malemute Kid je ni mogel več dvigniti.
»To je Ulisej,« je mimo rekel Malemute Kid in vrgel vrečko z zlatom na mizo. »Vse to je menda brbral o Axelu Gunder-sonti in o tisti ženski. Hajdi, zavleciva ga pod odejo. Indijanec je; živ jo bo odnesel, pa še smejal se bo povrhu«.
Ko sta zrezala obleko z njega, se je na desni strani pokazala rana dveh nezaceljenih, ostrih sunkov z nožem.
In v moji duši vzcvetelo je zakladov nebroj, vse bitje mi zahrepenelo je za teboj, za teboj,
ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota... O, jaz sem bogat — pomagaj, pomagaj mi dvigniti moje duše zaklad!
Oton Župančič
kikGMM
me je oče, ki jie to slutil vprašal: »Al se t’ ga lušta?« »Ahm, sem zgolčal,« ker sem v strahu upal in se bal. »Na, pa si naredi enega, tukaj imaš papirčke Olomuc.« Večje sreče mi oče po takratni pameti ni mogel napraviti, dasi bi bilo bolje, da bi mi eno pripeljali, pa naj bi padla kamor bi hotela. Poseben tečaj za cigarete delati mi ne bo treba, je ugotovil oče, ko sem jo v rekordnem času mojstrsko zavil, ter mi jo prižgal.
Malo pozneje, ko so že plavale sive meglice okrog golobčka, ki je visel pod stropom nad imi«o, je vstopila mati, in takoj reagirala. Takrat že rahlo nagubano čelo se ji je stemnilo, roke je uprla v 'bok in izdavila: »Ja, za božjo sveto voljo, stari! ali si znoru? Al sd pr te pran, cle pstiš pobu kadit?«
»Mica! Nikar se ne jez, kruha mu tud ne morš dat, ker ga nimaš, pa ga še tud ne bo hmai. S tobakom, ki ga mam dost se pa pob mal putulaž.« Mama je uvidela, da v danem 'položaju ne opravi nič, je pač mogla pristati očetovim besedam in mojim muham. Uverjen pa sem, če bi bilo takrat v letih lakote dovolj kruha, bi midva z mamo kljub očetovi privolitvi, zaplesala še enkrat »špicpolko« in zmaga bi bila imareirina. Sicer je res, da pozabiš na lakoto, če si prižgeš cigareto, vendar zdravo to na vsak način ni bilo. S takratnega stališča gledano sem bili na konjn. Nič več mi ni 'bilo treba skrivati, saj' je odpadla materina kontrola. Oče mi je odredil kupček narezanega vsak teden, kar je odgovarjalo za priiblilžlno deset cigaret na dan. Ko je bilo v pozni jeseni novembra vojne konec, in smo zajadrali z dežja pod kap, ker ga tudi še 19. leta ni bilo vsifcdar dobiti kolikor bi ga hotel.
Debelakov Amza, invalid brez noge, je kaj; nerad dajali vsakemu mlečnežu, vendar, ker smo se dobro poznali sem ga dobil sicer nekoliko manj, zato ga je pa očetu dal nekoliko več, pa se je zravnalo. Proti koncu 19. leta ga je pa bilo že na pretek.
Ta strup sem potem užival do leta 1932, 20 cigaret na dan. Malo sem zbolel na gripi, pa se mi je ustavil za dva dni, zdaj ali nikoli, sem si mislil, je treba prijeti ža vajeti in potegniti, da bodo brzde napete. Po telesu slab in v volji močan, sem se upiral
kakšno težavo, to bo vedel samo tisti, ki je to že skušal. Tri mesece sem bil takrat močan in sem mislil, da je nikotin že premagan, toda zahrbtna borba nasprotnika je bila hujša, kot moja obramba.
V Ljubljani pri cerkvi Srca Jezusovega na Taboru smo nekaj popravljali. Za po-lirja je bil prijatelj Franc Habat, doma iz Trzina. Videl je, da se pod mojim nosom ne kadi več, me pa le vpraša: »No, kaj pa je s teboj, al nič več državo ne podpiraš?« »Nič več, France, odvadil sem se, ko sem bil bolan, pa mi ni prijalo,« sem mu odgovoril. »Aha, ko si bil bolan, verjamem, toda sedaj bi ti mogoče prijalo, a?« »Na, poskusi!« »Hvala, France, res ne bom,« sem odgovoril. »No, preklete babe, so te že dobile pod komando! Al ne?« je stopical okrog mene. »France, saj me poznaš, za kar se odločim je kot pribito.« Pa je zopet vzrastel: »Kar se pribije, se lahko tudi odbije, tukajle imaš cigareto,« in 'porinil mi jo je enostavno v usta. »Ne,« sem se branil, »zadosti je polovica.« »Saj nisi otrok, da si ne upaš celega pokaditi, ampak mož, pa še zidar po vrhu.« »No, no, France, če misliš, da imamo zidarji patent za popivanje, ni treba, da ga imamo tudi za kajenje.« »Kori, ti nisi pijanec, to vem jaz. Ti pa tudi veš, da jaz nisem. Ampak kadila bova pa sedajle skup, kaj ne?«
Takrat me je že imel hudobec v oblasti. Brezbrižno sem pustil, da mi jo je prižgal, ker jaz sem bil tedaj že brez vžigalic.
»Eh, ena cigareta me še ne bo okrog obrnila,« sem se tolažil in delal obrambne sklepe za bodoči Francetov napad.
Vsak dan me je France »šopal« s cigaretami, in vsak dan je bila moja obramba šibkejša. Hudič v obliki nikotina pa je prežal ravno nasproti cerkve, v trafiki na Taboru. Ko je videl France, da sem že omrežen in da sem -poslal že enega mulca po cigarete, je pa prenehala njegova vneta radodarnost.
Potem pa je šlo zopet svojo staro pot naprej deset, petnajst, dvajset in še dalje do trideset, kakor, da bi bil hotel zamujeno nadoknaditi.
Kadil sem pač tiste, ki so bile najbolj poceni, in to so bile Sava in Drava. Ne vem, zakaj so naše slovenske reke, počastili z najslabšim 'tobakom, to ne bom razpravljal, za boljše: Drina, Zeta, Morava, Vardar, pač ni bilo denarja. Razen teh treh mesecev sem še večkrat poskusil prekiniti odnošaje s tem peklenščkom, in sem tudi uspel, sicer samo za eno noč 'in pol dneva, volja je seveda bila tu. Samo ti sklepi niso bili iz pravega materiala.
Priila je druga svetovna vojna in zraven živilskih kart tudi tobačne. Dasi j-e bilo v drugi vojni za vse bolje organizirano kot v prvi, je bilo kljub trem kartam (četrti jo še ni imel) še vse premalo. Na zele-njadnem vrtu, ki sem ga imel na prostoru današnjega toplovoda, (F. K. W.) za Celovec, je moja žena gojila različno zelenjavo potrebno v kuhinji, solato, petršiljček, korenček, zeleno, umljivo tudi zelje in fižol. Tam, kjer so fižolovke bile prepletene z bohotnim laškovcem, sem v miru vrtnaril tudi jaz s 'tobačnim zeliščem (sajenje tobaka je bilo prepovedano). V dveh barvah sem ga vzgojil, rdeči in rumeni, kateri je bil boljši še sedaj ne vem, vem pa, da sta bila oba huda. Ko so spodnji listi že malo porumeneli, sem jih skrbno odščipnil, da ne bi pokvarili žlahtnega clebelca, seveda -na fino zrezal, natrosil enakomerno po cin-kasti pločevini, potem pa na štedilnik, kjer sem ga skrbno mešal, da se mi to dragoceno blago ne bi prismodilo. Tega opravka nisem niti ženi prepustil, ki j-e vendar navajena štedilnika. Ko je bilo to važno praženje gotovo, sem vzel papirček, v svalka-njiu sem bil itak -mojster, pa se je že kadilo.
Na -hudičevo je bil hud ta tobak, proti kateremu se naj zloglasna ruska »mohor-ka« kar skrije. Pri vsakem poteganju mi je sapo zapiralo. Poleg tega so še ženske godrnjale in vihale nosove, češ, kaj tako smrdi. Moški smo po naravi -precej trdni in tudi svojeglavi. Toda, ko jie še hčerka pridno pritrjevala svoji mami, češ, tla bom ta dobri zrak zasmradil s to celovško mo-horko, poitem vpliv tega dima na moja pljuča, da mi je začelo pri dihanju sumljivo piskati v prsih, sem se pa le odločil napovedati boj tej strupeni rastlini, v prid mojemu zdravju in v uteho,svoji družini.
(Dalje na naslednji strani)
TI SKRIVNOSTNI MOJ CVET
I/ S&mL hiUoUMu
(Nadaljevanje s 7. stranD
Ker je bilo nase mesto Celovec precej vsled bomb raizrušeno, sem imel poleg svojega rednega, tudi dovolj »črnega« dela. Marsikje sem poleg denarja dobil tudi živež, kar jie bilo poglavitno, zraven pa še tu in tam tudi cigarete in tobak.
Ko sem se 31. januarja 1946 zvečer vse-del k mizi in pregledal svojo tobačno gospodarstvo, sem ugotovil, da imam tega zelišča še točno za 14 dni. Torej 14. februarja zvečer bom zadnjič zasmradil svoje stanovanje. Potem pa z Bogom, nikotin, s teboj se ne bom družil več.
Nobeden ni temu mojemu sklepu verjel, najmanj pa moja žena, ki je večkrat rekla: »Pravi se jie oglasil.« Toda, beseda .dana, mož velja. Moja žena je doživela ta »čudež«. Dne 14. februarja 1946 sem .pokadil .običajnih 30 cigaret in dve smodki v trajen spomin na letu 1914. Od tega dne je bila moja volja močnejša kot vse zanke, iki so me lovile. Nobenega dima več, iiz-vzemši kot igralec na odru, ker je pač vloga zahtevala tako.
Vsa mogoča strašila, ki so deževala name, da jie iiz zdravstvenih ozirov nevarno prekiniti 'kot bi odrezal, niso nič pomagala, kljub skušnjavam, ki sem jih imel. Joj, kako bi se prileglo, po zajtrku, po malici, kosilu, po vsakem založaju, pri vsaki priliki,
ko sem govoril z znancem, prijateljem ali s kom drugim. Pod nos so mi kadili, roka mi je sama od sebe segla v žep po tobačnico, pa je ni bilo več notri. Med delom sem vtaknil v usta žrebelj ali zobotrebec, ki sem ga pa čisto izžuiil. Doma sem čital najljubše mi čtivo, da bi se zamotil. Ampak kruha, o, ti ljubi moj Bog, koliko kruha sem pojedel, ne da bi bil lačen, samo za obrambo proti temu zelišču. Križ božji, nekaj sem moral žvečiti. Skratka nekaj mi je manjkalo in bil sem nervozen in celo siten. Žena me j.e pa v strahu pogledovala, če nisem morda »utrgan«. Kakor vidite skušnjava za skušnjavo, toda držal sem se pregovora: Najmočnejši je tisti, ki sam sebe premaga. Svoji zakletvi sem ostal zvest in danes po dvajsetletnici osvoboditve nikotina, mi ne smrdi in tudi ne diši.
Denarja si v teh dvajsetih letih nisem prihranil nič, ker tobak ima baje svoj denar, toda ohranil sem si zdravje, ki ga ne moreš kupiti, ampak samo varovati.
Torej kadilci, v boj proti nikotinu! Na okope za svoje zdravje! Za tiste, ki kadijo več, bo boj hujši in daljši. Žrebelj v usta, im kruh, ki ga je sedaj hvala Bogu zadosti. Za tiste, ki pa manj kadijo, bo pa zadostoval zobotrebec im malo »cukrčka«.
Za oba tabora pa velja: močna volja. ,
Karel Rojšek
83. Dunajski velesejem razstavlja
Mednarodni spomladanski sejem bo bogat in bo nudil vsakemu nekaj
Dunajski mednarodni spomladanski sejem bo letos od 13. do 20. marca razstavljal že 83-krat.
V ta namen je vodstvo dunajskega sejma povabilo v Celovcu koroške novinarje in radio ter jih seznanilo z delovanjem tega pomembnega velesejma. Ob tej priliki je predsednik, dvorni svetnik Strani, povedal, da je bila to že trideseta konferenca v koroškem glavnem mestu, kar pomeni tudi majhen jubilej.
83. dunajski mednarodni pomladanski velesejem bo dosegel letos nov rekord, kajti v sejemski zgradbi kot na sejemskem prostoru bo razstavljalo nič manj kot 2900 podjetij in tvrdk iz Avstrije in 2332 iz drugih 29 držav. Od 2900 avstrijskih tvrdk jih bo iz Koroške 25, kar ne pomeni mnogo, vendar prav toliko, kolikor jih bo štela Predarlska.
Tiskovni poročevalec Ramrath je povedal, da pride največ razstavljalcev iz Zahodne Nemčije, 1078; letos je to število malo padlo. Sledijo: Italija 225, Velika Britanija 224, Švica 188, Združene države Amerike 125 in Francija 151 razstavljalcev. Po enega razstavljalca bodo imeli: Bolgarija, Kanada, Maroko, Portugalska, Mehika, Monako in Sovjetska zveza. Skratka: iz držav Evropske gospodarske skupnosti (EGS—EWG) jih bo 1530, iz držav Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) pa 576, iz držav Vzhodnega bloka 36, iz prekomorskih držav 178 tvrdk.
Teh 5232 razstavljavcev pa bo razstavilo marsikaj zanimivega in privlačnega, tako na primer izdelke usnjarske stroke, iz področja tekstilne industrije je omeniti javne in privatne modne razstave,
Hotel Rutar, Dobrla ves:
V	soboto dne 5. marca, ob 8. uri zvečer, zaključek plesnega tečaja. - Pridite, da vidite, kaj se je mladina naučila!
V	čeUtek, dne 10. marca 1966, PODJUNSKI DRUŽABNI VEČER, začetek ob 20. uri. Č. g. Zaletel nam bo prikazal Koroško v slikah. Nato petje in diskusija. - Vsi prisrčno vabljeni!
V dolgih zimskih večerih Vam bo najboljše razvedrilo
TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI APARAT
od domače tvrdke
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja, p. Dsbrla ves
Zelo ugodni plačilni obroki!
krznarski salon, „teden mrežaste mode”. Poleg tega bo še veliko število drugih razstav, med njimi 17. marca lepa razstava plemenskega goveda.
Vse razstavljajoče države Vzhodnega bloka se bodo potrudile, da bi povezale svoje razstave z njih tujskim prometom, isto pa bo storila dunajska Trgovska zbornica pod geslom ,,Dunaj enkrat drugače”.
Vinska pokušnja, bogata razstava dvokoles, razstava pohištva na prostoru 10.000 kvadratnih metrov (pri avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu obsega prostor za pohištvo 15.000 kvadratnih metrov), elektronske merilne naprave, in modno damsko perilo, izumiteljski paviljon in stroji vsake vrste, k temu pa še mnogo drugega zanimivega daje letošnjem 83. dunajskemu spomladanskemu velesejmu svoj posebni pečat.
Prireditelji polagajo na letošnjem spomladanskem dunajskem velesejmu veliko važnost tudi na reklamo. Zato so prav iz tega razloga izdali katalog v enajstih jezikih in reklamo za zračno pošto v 18 jezikih (naklada 3 milijone izvodov), ki jih bodo razposlali po vsem svetu.
V dneh 83. dunajskega spomladanskega velesejma velja za obiskovalce običajen popust na avstrijskih državnih železnicah.
AMERIŠKA
ASTRONAUTA
PONESREČILA
Astronauta »Gemini 9« v Združenih državah Amerike sta se smrtno ponesrečila potem, ko je njih reaktivno šolsko letalo strmoglavilo na neko 'tovarniško poslopje v St. Paulu, kjer gradijo vesoljske kabine. Nesreča se je pripetila ob meglenem vremenu, ko sta dve letali tipa »T-38« na slepo srečo skušali pristati na letališču. Eno letalo s kozmonautoma Ellio-tofn M. Seejem in Charlom A. Bassettom II. je iz neznanih vzrokov treščilo na tovarno in zgorelo. Oba astronauta bi morala v tem poletju poleteti v vesolje.
Pri nesreči je bilo ranjenih še deset delavcev, ki delajo v tovarni.
SLOVENSKE ODDAJE V KADIL'
NEDELJA, 6. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 3.: 14.15 Poročila^ vreme, objave. Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slovenskih oddaj). — športni mozaik. Prof. M. Rus: Kaj pravite k temu? — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 8. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave, Oče Vendelin Vošnjak — ustanovitelj province sv. Cirila in Metoda. Beremo za vas (M. Turnšek: 19. — Stoji na rebri grad). — SREDA, 9. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. Portret tedna: Krški škof ddr. Jožef Kostner 60 let. - ČETRTEK, 10. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Žena in dom. Malce naravoslovja (5. - Vetrovi) - PETEK, 11. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). Iz zdravnikove beležnice (O spanju in nespečnosti). Beremo za vas (M. Turnšek: 20. — Stoji na rebri grad). — SOBOTA, 12. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
V celovškem Mestnem gledališču je od petkaj 4. marca, pa do četrtka, 10. marca, takle spored:
Petek, 4. marca, ob 19.30: Die lustigen Weiber von Windsor (Vesele žene Windsorske); 15. predstava za F-abonma in GWG-petek, 12. predstava za GWK-petek, 9. predstava za podeželski petkov abonma. — Sobota, 5. marca, ob 19.30: Friihlings-luft (Pomladni zrak), opereta Johanna StrauBa. — Nedelja, 6. marca, ob 15. uri: Die lustigen Weiber von Windsor (Vesele žene Windsorske); 12. predstava za GWK-nedelja, 9. predstava za podeželski nedeljski abonma. — Sreda, 9. marca, ni predstave. — Četrtek, 10. marca, ob 19.30: Das Rheingold (Rensko zlato) opera Richarda Wagnerja-premie-ra; 17. predstava za D-abonma in GW&četrtek, 14. predstava za GWK-četrtek, 11. predstava za podeželski četrtkov abonma; cene od 16.— do 80,— šilingov, abonma proti doplačilu.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
KOMORNI ODER
Sobota) 5. marca, ob 19.30: Famibengluck (Družinska sreča); veseloigra Christine Kovesi (premiera); prepovedano za mladino! — Nedelja, 6. marca, ob 19.30: Gostovanje kabaretnega' ansambla „Die Tellenvascher” (Gradec), „Mit Messer und Schna-bel” (Z nožem in kljunom). — Ponedeljek, 7. marca, ob 19.30: Uvodno predavanje k „Der Ring der Nibelungen; Richarda Wagnerja; govori dr. Wolf-gang Jack; cena 5.— do 10.— šilingov.
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezlja — Vse to vam nudi:
Ing. MARKO POLZER
po domače Lazar, ST. VID V PODJUNI.
PfUOMBIKOMPOTT
servierfertig, aus vollreifen Friichten 1 gr. Dose (J/j)
Eierteig-
HifRNCHEM». SUPPENNUDELM
So gut wie hausgemacht!	gQ
Jlrrigoni
TOMATENMMK
in der handlichen Tube
V, kg
2 Tb. a 100 g
6.'
7»
S*
LPfiftFEi
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec Wienergasse 10 (Promenadna cona)
.und wo?
-nafti rlicfi bei
H
Als fl,&0-Markenware des Monats empfehlen wir:
n eneno c so
22-240/0 Fettgehalt, hocharomatisch	200 g Pkt.
5.!
Unverblndt. ompf., nicht kartslllort« Blchtp™i««l
AuBerdem noch 3%> A&O-Rabatt!
Ai/stufaUa televizija
NEDELJA, 6. marca: 17.03. Za otroke od 11. leta dalje: Potovanje po Grenlandiji (I). Poročilo neke danske filmske ekspedicije o glavnem mestu Godt-habu in njegovem pristanišču. — 17.30 Mladinski svet. Naš mednarodni filmski magacin. — 17.55 Naša lahko noč oddaja za otroke. — 18.00 Poročila o državnozborskih volitvah vmes športna poročila in kratki filmi.
PONEDELJEK, 7. marca: 18.35 Francoščina pri vas doma; tečaj francoščine s profesorjem George-som Creux in Ulli Petek. — 19.00 V zadnjem trenutku. — 19.00 Zabeleženo za vas. — 19.30 Čas v sliki. — 19.55 Izložba in kratki film. — 20.15 Enaindvajset; quiz za vse, ki mnogo vedo. — 21.00 Ritem v krvi; veseloigra. — 22.45 Čas v sliki.
TOREK, 8. marca: 11.00 šolska televizija: kratka poročila. — 11.03 Obisk razstave. Umetnost donavske šole (II). — 12.00 En dan v življenju kardinala.
—	18.35 Tečaj angleščine. — 19.00 Nemščina za domačine. Kabaretistični poskus za splošno izboljšanje jezika. — 19.25 Zabeleženo za vas. — 19.30 Čas v sliki. — 19.55 Izložba in kratki film. — 20.15 Cirkus Krone. Zvezdniki maneže prikazujejo svojo umetnost. — 21.15 Kaj pravite? šefi uredniki razpravljajo. — 22.15 Čas v sliki.
SREDA, 9. marca: 10.00 šolska televizija: Kaj lahko postanem. — 11.00 Program za delavce: kratka poročila. — 11.03 Enaindvajset. — 11.50 V zadnjem trenutku. — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Jurčkove pustolovščine. — 17.45 Pit in Petra; podarjena pesem. — 17.55 Za otroke od 11. leta dalje. Poly; napeta otroška zgodba Cedla Aubryja. — 18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoščine. —
18.55	Tip-revija. — 19.00 Za odrasle; človek. — 19.23 Zabeleženo za vas. — 19.30 Čas v sliki. — 19.55 Izložba in kratki film. — 20.15 Prenos iz dunajske Volskopere: „Halka” opera Stanislava Monjuškega (Moniuszko). — 22.30 Večerna poročila in podobe iz Avstrije.
ČETRTEK, 10. marca: 10,15 Evrovizija iz Holandske: Poročne svečanosti princese Beatrice in Clausa von Amsberga. — 13.30 Evrovizija iz Ljubljane in Zagreba: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Češkoslovaška—Kanada in Sovjetska zveza—švedska. 19.15 Pycifik 231. Filmska študija po glasbi Arthurja Honeggerja. — 19.24 Zabeleženo za vas. — 19.30 Čas v sliki. — 19.55 Izložba in kratki film. — 20.15 Sestanek z živalmi; filmsko poročilo. — 20.45 Med lastnimi štirimi stenami. Televizijska igra Curtha Flatorva. - 22.30 Čas v sliki. - 22.50 Evrovizija iz Ljubljane in Zagreba: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
PETEK, 11. marca: 10.00 šolska televizija: Pogled skozi okno. — 11.00 Program za delavce: kratka poročila. — 11.03 Ritem v krvi. — 12.55 Evrovizija iz Švice: 31. mednarodno smučarsko tekmovanje iz Miirrena; slalom za dame. — 18.55 Pogled po deželi. Naš kmečki obzornik. — 19.00 Televizijska kuhinja: začinjeni goveji zvitki s krompirjem.
—	19.23 Zabeleženo za vas. — 19.30 Čas v sliki. —
19.55	Izložba in kratki film. - 20.15 To je bil „Wiener Werkl”. Kabaretistični pogled nazaj. — 21.45 Evrovizija iz Švice: Arlberg-Kandahar smučarsko tekmovanje (Mttrren). — 22.05 Čas v sliki.
—	22.25 Evrovizija iz Ljubljane in Zagreba: Svetovne tekme v hokeju na ledu.
SOBOTA, 12. marca: 09.55 Evrovizija iz Miirrena, Švice: 31. mednarodno Arlberg-Kandahar smučarsko tekmovanje. — 14.20 Poročila. — 14.25 Evrovizija iz Miirrena, Švica: Slalom — dame. — 17.00 Poročila. — 17.03 Za družino: novo za ženo. — 18.30 Stališče. Boj proti beli smrti. — 18.00 Veselje ob glasbi. W. A. Mozart: „Vaški muzikantovski sekstet”
—	18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke. — 18.30 Poročila. — 18.40 Kaj vidimo novega s Heinzom Conradsom. — 19.23 Zabeleženo za vas. — 19.30 Čas v sliki. — 19.55 Izložba in kratki film. — 20.15 Prevzem iz hesenškega radia: Nekdo bo dobil. — 22.00 Poročila — sedem dni dogodkov. — 22.30 Naš nočni program: Kadeče se pištole :film z Divjega zapada. — -24.00 Evrovizija iz Švice, Ljubljane in Zagreba.
Sejem rumenega goveda v Leobnu
10. marca bodo imele avstrijske zveze plemenskega rumenega goveda skupni sejem v Leobnu v Oberlandhali. Take sejme prireja zveza že od leta 1964. Uspeh je bil od sejma do sejma večji.
Prignali bodo; 79 bikov in 61 samic: 10 krav, telic in 13 mladih telic.
9. marca bo ob 13. uri ocenjevanje in uvrščanje goveda; 10. marca pa bo otvoritev sejma ob 10. uri.
Pojasnila daje Avstrijska zveza plemenskega rumenega goveda, na Koroškem pa Koroška zveza rumenega goveda v Celovcu, Museumgasse 5, tel. 48-11.
Haš tednik ICc&nlka
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.