Tako je — vsi odločamo. To murcmo in moramo. Pa vendar nam gre to pogosto kar nekam težko od rok. Ne morda zato, ker ne bi znali — enostavno takim zborom niti ne prisostvujemo prav radi. V delovnih organizacijah, kjer so že spoznali vrednost vsestranske-ga dogovarjanja in odločanja, je tudi uspeh že opazen. Konec koncev, roko na srce, veliko lažje se podredimo odločitvam, ki smo jih tudi sami kreirali, v katerili je vgrajen, v okviru širšega, tudi naš osebni interes.
To seveda velja prav tako tedaj, ko smo v vlogi občana, y okviru krajevne skupnosti. Ni dolgu tega, kar smo oblikovali in sprejemali plane srednjeročnega raz-voja posameznih krajeviiih skupnosti. Pa se je dogajalo, da je ob njihovem izdelovanju pa tudi v razpravi o njib sodeloval pretežno le znanl krog vedno aktivnih obča-nov. Lahko, da so sedaj ti progratni dejanski odraz in-teresov vseh nas, turti tistih, ki se v to akcijo sploh niso vkljuCili iz tega ali onega vzroka — lahko pa temu Ie ni čisto tako.
      Obilica dela v krajevnih skupnostih
Odločamo vsi
Pred nami je, v zelo kratkem obdobju, vrsta po-membnih javnih razprav. Tako o osnutku zakona o združenem delu, ob katerem je nujno pregledati tudl obstoječo organiziranost krajevne samouprave in pove-zanost naših krajevnih skupnosti t organizacijami zdru-ženega dela, saj je od tega v mnogočern odvisna celo realizacija sprejetih planov, dalje razprava o posojilu za ceste — tu nam mora biti vsem jasno, da samo ne-godovanje nad slabimi cestami ne pomaga dosti, pa razprava o uvedbi novega samoprispevka, kjer se mo-raino odločiti koliko in za kaj bomo dajali naš denar, razprav o komunalnem gospodarstvu, ki ga je i.otrebno bolj podružbiti, celo ustanoviti ustrezno šamoupravno tateresno skupnost, v okvivu katere bomo nato imeli vpHv na delovanje komunalnih delovnih organizacij in še in še.
Predvsem pa se moramo zavedati — če bomo sode-lovali vsi, če bomo vsi »zraven«, ko se bodo sprejemale odločitve, potem bo tudi odločitev taka, kot si jo želi-mo. V nasprotnem primeru pa bomo le negodovali nad nekitni. nekje sprejetimi obveznostmi, vendar popolno. ma ncupravičeno — saj nam je dana možnost, ki je pravica in obenem celo dolžnost, kot članii naše družbe, odločanju prispevati tudi svoj delež.      Mišo Javornik