KURETOV RAZDELEK
KURET'S DEPARTMENT
11
NikoKuret
Sredozimske maske
Midwinter masks i
Vilko Novak
Življenje, osebnost, raziskovalno
delo in pomen Nika Kureta
za slovensko etnologijo in kulturo
Niko Kuret - His life, persoiwlity,
research work and his significance for
Slovene ethnology and culture
Naško Križnar
Niko Kuret in slovenski
etnogra&kifilm
Niko Kuret and the Slovene
Ethnographic Film
121
SREDOZIMSKE MASKE
Poglavje iz primerjalnega narodopisja
Niko Kmet
IZVLEČEK
Primerjalno prikazana
fiinkcija in tipologija sredo-
zimskih mask v nasprotju z
maskami predpustnega časa.
AUSZUG
Vergleichend dargestellte
Funktion und Typologie der
Mittwintermasken im Verg-
leich zu den Masken der
Faschingszeit.
ABSTRACT
Comparative survey of the
function and typology of mid-
winter and carnival masks.
Maskologija prepogosto zanemarja fei\omenološke razlike med pustiiimi in
sredozimskimi maskami, da o drugih razlikah ne govorim. Te pa so v izviru, v funkdji in
v tipologiji mask. Pri tem pa sredozimske maske dejansko prevladujejo in so že zato
vredne posebne obravnave.
1. Čas demonov in rajnikov
Sredozimske maske nastopajo v letnem času, kije zavoljo svojih posebnosti priklical
vero v duhove narave in nadnarave. Mračni čas okoli zimskega solsticija, ko viharji tulijo
po gozdovih, je rodil vero v prihajanje duhov narave in v vračanje duš rajnikov na ta
svet. Z vero vanje si je človek skušal razložiti uganko življenja in smrti, narave in njenih
pojavov. Prav tako je vsemu človeštvu skupna vera v preživetje človeške duše; posebnega
spoštovanja je bila deležna diiša rodovnega prednika.^ Oboji, demoni in rajniki, prihajajo
- po starodaviuh predstavah - v skrivnostnih sredozitnskih nočeh na ta svet. Navadno se
s strašnim truščem drevijo pod nébesom.
0 tem pojavu, ki je del mitoloških predstav Evrope, Azije in severne Afrike, imamo
poročila iz antike, srednjega veka in novejšega časa. V večjem delu Evrope je znan kot
divji lov ("divja jaga") aU kot divja vojska, v Normandiji kot pohod Hellequinov. Iz
1 Gl. Funk&VVagnalls Standard Dictionary of Folklore, Mythology and Legend, I. New York
1949, s.v. ancesterworship 54 in s.v. monism 673-674. - Prim, še HDA n (1925-30) s.v. Dämonen (K. B e r t h) 146-
168, HDA m (1930-31) s.v. Geist (Menge!) 472-510, in Jacob Grimm, Deulsche Mythologie, m. Basel 1953,
Cap. XXVI: Seelen 245-284, in Caç. XXXI: Gespenster m-lU.
13
Niko Kuret
14
Normandije imamo tudi prvo pisano poročilo o njem, ki se bom k njemu povrnil v
nadaljevanju. Iz istega časa so tudi poročila z nemškega območja. V Rolandovi pesmi
diihovnika Konrada (Pfaffe Konrad) iz ok. 1.1135 srečamo izraz "wuotigez Heer". Izraz
pa je doma le na delu nemškega ozemlja. Prevladalo je ime "Wilde Jage", "divji lov".
Prevzeli smo ga tudi Slovenci.
Sestava "divje" trume je različna, vsi pa jahajo - divja vojska na konjih, divji lov na
drugih, tudi neznanih živalih. Značilno za oboje pa je, da ima vsaka truma svojega vodjo.
Le v redkih primerih nastopa brez njega. Prav tako redki so primeri, da se taiima pojavlja
brez hrupa, zgolj z rahlim zvončkljanjem. Trumi se včasih pridruži krdelo otroških duš.
W.Liungmanje divji trumi posvetil dobršni del svoje obširne raziskave o selitvi
izročil z Vzhoda na Zahod (od Evfrata do Rena).^ Zbral je obsežno gradivo o ženskem in
o moškem demonu, ki da jo vodita. Po poročilih iz antike, srednjega veka in novejšega
časa je zajel "evrazijski" prostor od Bližnjega Vzhoda do Anglije. Podatki pričajo, da ženski
demon v izročilih odločno prevladuje in da nastopa moški demon le iw omejenem ozemlju.
O ženskem demonu govori Burchardiz Wormsa (u. 1025) - tnuna demonov v ženski
podobi jezdi na raziuh živalih: "... id est cum daemonum turba in similitudine mulierum
transformata, quam vulgaris stultitia holdan vocat, certis noctibus equitare debere super
quasdam bestias ..." Guillaume d'A u v e r g n e (u. 1248) piše o vojščakih na konjih "in
similitudine equitantium et bellatorum in proelium currentium", in "de ecjuittbus vero
noctumis qui in vulgari gallico HeUequin et in vulgari hispanico exercitus antiquus
vocantur."
Čas, ko so se v našem podnebnem pasu pojavljali pohodi demonov in duš, je moral
biti od nekdaj poseben, "svet" čas.' Ponekod mu še danes pravijo "dušni čas" (Letoiiska),
na evropskem severu je v rabi ime "yul" Imel je globoko zakoreninjeno izročilo, ki pa je
ob nastopu krščanstva trčilo ob odpor mlade Cerkve. Verjetno se je brž pokazalo, da ga
bo težko premagati. Cerkev je ravnala na svoj način ("ne podiraj oltarja, postavi nanj
svetnika namesto maKka") - poganski "sveti" čas je "pokristjanüa". Postopek je olajšal
božični praznik, ki se je znašel sredi starega "svetega" časa. Tako je sinoda v Toursu 1.567^
določua "krščanski" sveti čas, dvanajst diu od božiča do epifanije (6. jan.), sveto dvanaj-
sterodnevje (dodekahémeron), ki ga je ljudstvo imenovalo "dvanajstere noči" (pri nas na
Štajerskem "volčje noči").* Za prazničnost vsakega "svetega" časa veljajo določena pravila,
zapovedi, ki se jih je treba držati. Tako so bila v času dvanajsterih noči prepovedana
nekatera opravila in nekatere navade. Kršitelje je čakala kazen. Večina jih je bila določenih
že v poganski dobi. Ker prepovedi luso nasprotovale krščanski doktrini, jih Cerkev lü
preganjala. V nekaterih dnevih je bilo npr. prepovedano presti, mlatiti, kidati gnoj, vozariti,
peči, prati. Prepovedan je bil - morda že v krščanski dobi - celo post! Karel Veliki je s
posebno odredbo velel praznovati ("sabbatizare") samo štiri dni po božiču in je s tem s
straiü svetne oblasti dopolnil (ali modificiral) cerkvene odredbe.
2 Waldemar L i u n g m a n, Traditionswanderungen Euphiat-Rhein. Studien zur Geschichte der
Volksbräuche, ü. Helsinki 1938 (=FF Communications 119), 426427.
3 Gl. HDA DC. 193841, s.v. Zwölften (S a r t o r i), zlasti odst. 3,981-982.
* Gl. H. F. H e i 1 b e r g, Das nordische Weihnachtsfest, v: Hessische Blätter für Volkskui\de 5 (1906),
2640.
5 A. Tille, Yule and Christmas. London 1899,122.
6 Gl. 1. N a V r a t i 1, Slovenske narodne vraže in prazne vere, v: LMS1885,150-155.
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
Interpretatio Christiana je zdaj dala "divjemu lovu" novo podobo. Demoni naj bi
bih "hudiči", pogubljene duše, tudi duše v vicah. V tako pokristjanjeni obliki se je
starodavno izročilo ohranilo skozi stoletja, celo do današnjih dni. Iz njega izstopa izroalo
o ženskem demonu, ki vodi divji lov in se trdovratno ohranja v Srednji in Zahodni Evropi,
predvsem med Nemci, Čehi in Slovenci. Z delovnim imenom ga imenujem Sredozimko.
2. Minučni obhodi
Na neki točki človekovega razvoja so umišljeni pohodi demonov in rajiükov doživeli
materiaUzadjo - človek jih je začel sam mimično predstavljati. Nastopal je v opravi, ki naj
bi ustvarjala videz, da nastopajoči ni človek, ampak "nekaj drugega". V njej naj bi se tudi
skril pred imiišljenimi nadnaravnimi bitji, ki se jih je bal. V njej se je nazadnje identificiral
z bitji, ki jih je predstavljal. Maskiral se je.^ Ohranjene stenske slikarije iz kamene dobe
ponazarjajo, kaj se je dogajalo. Da so maskiranci resnično predstavljali bitja "z drugega
sveta", je dokazal Kari M e u 1 i, ko je ob primerih imena maskirancev v drugih civiliza-
cijah ugotovil, da semantično povsod pomenijo duha ali umrlega? Temu ustreza tudi
vedenje maskirancev, kije enako po vsem svetu: ne govorijo ali pa govorijo s spremenjenim
glasom, "plavajo" po zraku, tj. venomer poskakujejo in plešejo.'
Sredozimski obhodi maskirancev so poštah in ostali del ljudskega življenja od
vzhoda do zahoda, od severa do juga Evrope. Prvi pisan dokaz o njih izhaja iz prehoda
10. v 11. stoletje, in sicer iz severne Francije, iz Normandije.
V latinski Cerkveni zgodovini normanskega benediktinca OrdericaVitalisa
(1075 do vsaj 1143)*° beremo, kako je duhovnik Gauchelin v noči od starega v novo leto
1091, ko se je vračal s previdevanja, srečal neznansko hrumeči pohod vojščakov in žensk
(!) na črnih konjih, ki da jih je vodil sam hudič. Eden izmed jezdecev je hotel potegniti
Gauchelina k sebi, toda on se ga je ubraiul in se mu iztrgal. Izkupil pa je rano na licu,
katere brazgotino je potem nosil vse življenje. Divja truma, ki jo je srečal, je bila - kakor
beremo - "familia Herlechini."
Predvsem velja pomisliti, da ima dogodek, kakor je opisan, dve plati. Gauchelin je
bil prepričan, da je srečal nadnaravna bitja, hudiče, prebivalce pekla. Dejstvo, da ga je
eden izmed njih ranu, pa pove, da je šlo za (maskirane ?) ljudi, zakaj duh, naj bo že
kakršenkoU, raniti ne more. Iz tega preprosto sklepamo, da je šlo za mimičru pohod. S
tem poročuom je izpričan pohod za čas po 1.1000. To seveda ne pomeiü, da sredozimskih
mimičnih pohodov ni bilo že davno prej.
Pomudimo se pnimenu, ki gaje zapisal Ordericus: Familia Herlechini. Kari Meissen"
je bil mnenja, da pomeiü herlekin po srednjeveških virih hudiča: franc, herler pomeiü
razgrajati, divjati, flam, hellekin pa mah pekel; kontaminacija naj bi dala besedo herlekin.
7 Gl. Niko K u r e t. Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana 1984,11 si.
8 Gl. Kari M e u 1 i, Gesanimelte Schriften, 1. Basel-Stuttgart 1995,33-60.
9 Gl. Karl M e u 1 i. Maske, Maskereien, v: HDA V (1932-33), 1748-1749.
10 Orderid Vitalis Angligenae cenobii Uticensis monachi Historia ecdesiastica libri trededm (1123-
1141). Emendavit Aug. Le Prévost, 1-V. Paris 1838-1855. - O Gauchelinu gl. m, 367 si.
11 Karl Meissen, Nikolauskult imd Nikolausbrauch im Abendland. Eine kulturgeographisch-
volkskundliche Untersuchung. Düsseldorf 21981 (= Forschungen zur Volkskunde 9-12). - Gl. še Adrian D e
G r o o t, Saint Nicolas, A Psychoanalytic Story of the History and Myth. The Hague-Paris 1965.
15
Niko Kuret
16
Novejša razlaga romanista M.M.Flasdiekapa pravi", da je beseda sestavljena iz kel.
serb in staroangl. king, kar naj bi pomenilo blodečega duha. Odtod poznejši izraz harkkin
(franc. Harlequin)." Bodi tako ali drugače, Gauchelin - in Ordericus ? - sta bila mnenja,
da je šlo za nadnaravna bitja.
Pojem in pojav hudiča sta prišla v ljudsko zavest po krščai«ki doktrini. Cerkev ga
je vrhu tega ponazorila že v 10. ali 11. stol. v svojih liturgičiuh dramah, še bolj pa v njim
sledečih dtihovnih igrah (misterijüi) od 15. stol. dalje zunaj cerkve. Vnjih je bila dopuščena
vloga hudiča," nastopal sčasoma ni le en sam maskirani hudič, pridružila se mu je - po
zahtevah scenarijev - tudi večja družba. Celo udomačil se je, strašilnim potezam so se
pridružile komične. Francoskipesnik Ada m de la HalejevsvojoIgrovuti(LeJeu
de la Feuillée) že 1.1262 prite^ül komicrü lik hudiča, poglavarja hellequinov. Še več; v
Franciji so začele po mestih nastajati združbe mladih ljudi, ki so se napravljali v "hudiče",
. noreli po ulicah in uganjali razne nerodnosti. To so bile "diableries" (fr. diable iz gr. diabolos,
hudič).^' "Hudiči" so postali važen sestavni del dogajanja v poznejših pasijonskih igrah
in pasijortôkih procesijah. V14. stol. so se pridružili v Frandji priljubljenim in razširjenim
"charivarijem" (lat. carivarium), "maqi godbi", ramenjeni ljudem, ki so s čimerkoli izzvali
javno nezadovoljstvo. Pri tem so uganjali silovit trušč z razbijanjem po kožicah, ponvah,
kotlih in drugih kovinskih predmetih. Ko so se charivarijem pridružili še hudiči, so se
izrodili v divje, razvratne steke, ki so izzivale nerede, celo poboje in imiore. Cerkev jih je
zato prepovedala (sinoda v Langresu 1.1404).'* "Divji lov" je tako posredno dokaj občutno
segel v življenje (francoske) družbe.
Divji (maskiraiü) pohodi, o čemer je poročal Ordericus, so se sčasoma unesli. Iz
pohodov so nastaU mirnejši obhodi, ki so se obranih v naše diu. Sledimo jim od
Skandinavije do Balkana. Malo je narodov, ki jih niso ohranili. Sredozimska pač nastopa
kot maskiran lik le na omejenem ozemlju Srednje Evrope. Orendistični značaj sredozin^skih
maskiranih obhodov - o njem bom govoril posebej - dovoljuje sklep, da gre za kontinuiteto,
za nadaljevanje prastarih pohodov demonov in rajnikov, seveda s spremembami, ki jih je
vsilil čas.
Obhodi sredozknskih mask, kakor in kolikor so se do danes ohraniH, naj bi potekali
v starem "dušnem času". Ugotavljamo pa, da se je ta čas razcepil na več terminov od
konca septembra do začetka februarja. Jedro ostaja okoU zimskega solsticija, danes
dejansko okoli božiča, sicer pa so drugi termini, zlasti svetniški godovi, potegnui staro
izročilo nase, kar je posledica zgodovinskega razvoja in sprememb, ki jih je prinašal.
12 M. M. F1 a s d i e k, Harlekin. Germanischer Mythos in romaiüscher Wandlung, v: Anglia 47 (1937),
225 sl.
13 Gl. Otto D r i e s e n. Der Ursprung des Harlekin. Ein kulturgeschichtliches Problem. Berlin 1904.
M Niko Kuret, Duhovna drama. Ljubljana 1981,47 sl. (= Literami leksikon 13).
15 OpesnikuFr.Villonuberem,dajevodil takšno združbo, gl.FrançoisRab el ais,Gargantua et
Pantagruel, IV, chap. 13 (= Oeuvres de Rabelais, III.) Paris 1932,116-117.
16 "... ne intersint neque ludant in ludo quod didtur charivari in quo utuntur larvis in figura daemonum,
et horrenda ibidem committuntur (... naj se ne udeležujejo igre in naj ne igrajo v igri, ki se imenuje charivari,
pri kateri uporabljajo naličja v podobi demonov - (hudičev), in kjer počenjajo grozljive stvari), v: De ludis
prohibitis, sinoda v Langresu 1404, navaja D r i e s e n (kakor op. 13) 108. - Nekaj prizorov iz charivarijev
upodablja Gervais B u s v Fauvelovem romanu (Roman de Fauvel) ok. 1330, reprodukcije v K u r e t (kakor op.
7), 41-42.
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega iiarodopisja
17
Tako se čas, ko naj bi rajniki (in demoni) prihajali na ta svet, širi in lü več vezan
samo na en termin. Na Letonskem imenujejo to dobo "dušni čas", traja pa od godu sv.
Mihaela (29. septembra) še mesec dni, na Finskem od godu sv. Tomaža (29. decembra) do
7. ali 13. januarja. V Rusiji trajajo "svjatki" od 12. decembra do 6. januarja. Ista doba se na
Balkanu imenuje "nekršteni dani". Največkrat pa ta čas ni omejen in ga označujejo kot
"čas okoli sončnega obrata". Krščanstvo si je določilo svoj "dušiu praznik", 2. november
(spomin vernih duš v vicah), ki se je pridružil prazniku "zveličanih" duš, "vseh svetih", 1.
novembru.
Sredozimske maske nastopajo v naslednjih deželah:
27. septembra (nadangel Mihael): Letonska.
Začetek novembra: Anglija.
11. novembra (sv. Martin): Letonska, Estonska.
22. novembra (sv. Cecilija): Češka.
25. novembra (sv. Katarina): Estoiiska.
29. novembra (sv. Andrej): Letonska.
4. decembra (sv. Barbara): Češka, Slovaška.
7. decembra (sv. Ambrož): Češka.
13. decembra (sv. Lucija): Švedska.
29. decembra (sv. Tonaaž): Bavarska.
OkoU božiča: Norveška, Švedska, Estonska, Letonska, Danska, Španija, Baskija,
Portugalska, Avstrija, Češka, Poljska, Rusija, Hrvaška, Bosna, Vojvodina, Srbija,
Makedorüja, Bolgarija, Grčija.
26. decembra (sv. Štefan): Finska, Irska, Ogrska (Transdanubija), Slovenija (Zgornji
Bohinj).
31. decembra (staro leto): AngUja, Poljska, Slovenija (Zgornji Bohinj).
1. januarja (novo leto): Estonska, Romunija, Vojvodina, Bolgarija.
6. januarja (sv. trije kralji): AngKja, Portugalska, Švica, Avstrija, Grčija. (O Perchti
v Nemčiji in Avstriji ter o Pehtai babi med Slovenci govorim posebej).
17. januarja (sv. Anton pušč.): Letonska.
2. februarja (svečnica): Španija.
3. februarja (sv. Blaž): Češka.
6. februarja (sv. Doroteja): Češka.
12. marca (sv. Gregor): Češka.
Sredozimske maske se niso ohranile v Litvi, Belgiji, na Holandskem, v Franciji,
Italiji, Furlaniji, Nemčiji (o Sredozimki - Perchti govorim posebej). Lužici.''
Obhodi o sv. Mihaelu (29. septembra) in "vernih dušah" (1. in 2. novembra) so
17 Za spoznavanje evropskih mask sta nam zdaj na voljo dva dosti izčrpna vira. Za enega je poskrbel
+ Robert VVildhaberv Schweizerisches Archiv für Volkskunde 63 (Basel 1967) in 64 (Basel 1968), v nadaljnjem
navajam kot Archiv 63 in Archiv 64. - Drugi vir je obširni katalog razstave Le masque dans la tradition
européenne, ki ga je s prispevki strokovnjakov uredii Samuel Glotz (Einehe 1975), v nadaljnjem navajam kot
Masque. - Nekaj monografij navajam sproti.
Niko Kuret
spremenili funkdjo in obhodniki niso maskirani, spremenili so vlogo, pobirajo dar (pedvo),
zato da molijo za rajne domače.'''^
Iz zgornjega sezimma izhaja, da so se sredozimske maske ohranile v večjem delu
Evrope. V nekaterih deželah so izginile, zlasti v Srednji Evropi so jih večidel prekrili
zgodnji cerkveno motiviraiü obhodi kolednikov. Na Danskem poznajo sredozimske maske
le še v odročnih krajih, na manjših otokih in na Grenlandiji. V Franciji se za zimske obhode
zbirajo le še otroci - Velika Revolucija, poznejši pretresi in vojske v 19. in 20. stoletju so
francosko folkloro usodno prizadeli. V Pirenejih pa na svečnico (2. februarja) še zmeraj
slavijo "medvedov dan" (e/ dia del oso), ko v obhodu vodijo medveda po vaseh. Sicer pa je
za Zahodno Evropo razkroj ljudske kiilture značilen pojav.
Sredozimskim maskiraiiim obhodom sledimo od Skandinavije do Balkana.
Na N o r v e š k e m^' v božičnem času vodijofcozfa 0ulebukk), ki sicer nima kozlovske
podobe in je pravzaprav antropomorfen lik s črnim naUčjem aU s sajami namazanim
obrazom. Včasih ga spremlja koza Qulegeit), podobna naši košuti ali rusi. Oboje pa vedno
bolj nadomešča anglosaksonska različica sv. Miklavža - Santa Claus.
Tudi na Švedske m" so sredozimski maskiraiu obhodi močno ponehali. Včasih
so hodih z (božičnim) kozlom (Julbokk) in pisanim spremstvom. Posebnost so bili na
Zahodnem Švedskem obhodi, za katere so se moški našemili v ženske, ženske pa v moške
(lussegubbar, lussegummor - androginija !); z godcem so hodiU od hiše do hiše. V
Smâlandu so se fantje napravljaU v pošasti in strašila - oblekH so si dolge bele srajce au pa
se ovih s slamo. Danes so se taki obhodi imiaknih "Lucijam" (lussibrud), ki so jih poklicali
v življenje po drugi svetoviü vojni, postajajo pa čedalje bolj lepotna tekmovanja deklet
po mestih in večjih krajih.^
Estonski^' sredozimski obhodi so zlasti na zahodu in jugovzhodu dežele
razdeljeni na tri termine. Prvič hodijo o Martinovem (11. novembra), drugič o Katarininem
(25. novembra) in tretjič o božiču. Obhodnike imenujejo "berače" in so tako tudi iwpravljeni.
Martinove vodi "Martinov oče" (Mardiissa), Katarinine "Katarinina mati" (Kadriema), o
božiču jim pa pravijo "joulusandid". Tedaj se jim pridruži lik "božične gosf (jouluhani). O
novem letu hodi (novoletni) kozel (näärisokk).
NaLetonskem^ poznajo v glavnem sploh samo sredozimske maske, ki hodijo
ob staroletonskem zimskem prazniku - danes ga je prekril božič. Tudi letonske maske so
se razdelile po terminih. Prve nastopijo že ob Mihaelovem (29. septembra), ko se na Leton-
skem začne mesec dni trajajoči "diišiu čas", posvečen spominu rajnih duš. Drugič se
pojavijo zvečer pred Martinovim (10. novembra), tretjič pa zvečer pred Andrejevim (28.
novembra). Hodijo pa tudi od božiča do praznika sv. treh kraljev, ponekod še dlje, do
Antonovega (17. januarja). Skupina mask predstavlja družino, ki jo vodi oče (kakor pri nas
i7aTo metamorfozo obhodnikov sta obravnavala vsak po svoje Kari M e u 1 i, Betteliimzüge imd
Totenkultus. Opferritual und Volksbrauch, v: Schweizer. Archiv für Volkskunde 28 (Basel 1928) 1-38, in Hanns
K o r e n. Die Spende. Eine volkskundliche Studie über die Beziehung "Arme Seelen - arme Leute". Graz-V^en-
Köln 1954.
18 liliWeiser-Aal,JulerüssenogJulegeiteiNorge.Oslo 1934.
19 N. K e y 1 a n d, Julbröd, Julbocker och Staffanssäng. Stockholm 1919.
20 Gl. Leopold Kretzenbacher, Santa Luda und die Lutzelfrau. Volksglaube und Hochieligion im
Spannungsfeld Mittel- und Südosteuiopa. München 1959 (= Südosteuropäische Arbeiten 53).
21 Ants V i i r e s, Abriss der estnischen Volkskunde. Tallinn 1964.
22 Jan Albert J a n s s o n, Die lettischen Maskenimmige. Riga 1953.
18
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
19
v Bohinju !), v spremstvu so pa še drugi liki, poleg antropomorfnih tudi teriomorfni
{kozel s kozo, konj, medved, žerjav idr.). Priljubljena je svatovska družba, z njo hodijo cigan,
Žid, predstavniki raznih poklicev idr. Pohod mask je vselej zelo hrupen. Živa je še vera, da
maske prinašajo blagoslov, zato jih željno pričakujejo. Opravljajo pa tudi pedagoško
funkcijo: preverjajo, kdo je bil priden, kdo ne; poredne tepežkajo.
L i t v a^ sredozimskih maskiranih obhodov ne pozna več. Spominjajo se pa še
nekdanjih obhodov z medvedom, o božiču.
F i n C i^* so se prvotno maskirali ob svojem starem prazniku mrtvih (kekkri), danes
se maskirajo zlasti na Štefanovo (26. decembra) in ob novem letu (nuutti). Pomembna je
maska kozla, zato maskirance na splošno imenujejo kozle, čeprav so antropomorfni. Tako
ločijo "božične" kozle (julu), "štefanske" kozle (tapani), "novoletne" kozle (nuutti-pakki). Kozli
pridrvijo v hišo z velikim hrupom, z njimi so še razni zoomorfrü liki.
Na D a n s k e m" je bilo v 17. in 18. stol. vsako maskiranje prepovedano, zato je
zamrlo. Ohranilo se je le deloma v odročnih krajih, na manjših otokih in na Grenlandiji.
Za S e v e r n o N e m č i j 0^* so bili značilni obhodi konja-serca z jezdecem
(Schimmelreiter). Zlasti v Prusiji so bUe priljubljene maskefoze in kozk, medveda in štorklje.
Spremljali so jih našemljena, ki so si počmili obraz in se ovUi s slamo. Na Bavarskem
hodi o Tomaževem (29. decembra) strašilo z verigo, ki z njo grozeče rožlja, in s kladivom
v roki, ki z njim tolče po oknih. Pravijo mu "der Thama mit'm Hamma" (= der Thomas
mit dem Hammer, Tomaž s kladivom).
Za A n g 1 i j o^' je znano, da našega pusta ne pozna, ohranila pa je sredozimsko
maskiranje ob različnih terminih. V začetku novembra, ob starem prazniku mrtvih, se
pokazqo ostanki mask, te nosijo značihio ime the soulers, vodi jih pa the Old Tup z ovnovo
glavo, ogmjen v ovčjo kožo. Na staro leto zvečer nastopi v Walesu Mari Lwyd (aU Grey
Mare), ogmjena v rjuho in s pravo konjsko lobanjo na drogu. Na večer pred praznikom
sv. treh kraljev (5. januarja) oživi v Wessexu starodavni spomin na keltskega boga
Cemunna, znanega po jelenjem rogovju na glavi. Nekdo ga predstavlja s strašUno rogato
masko. Na novega leta dan in na dan pred sv. tremi kralji je nastopalo v Abbot Bromleyu
z jelenjimi rogovi našemljenih šest plesalcev, the Horn Dancers. (Zdaj nastopajo v začeucu
septembra.) Z njimi jeMaid Marian in norec, the Fool, naokrog pa skačejo značilni angleški
hobby horses, ki klepečejo s čeljustmi kakor naša rusa.
Ostanki nekdanjih sredozimskih obhodov so na I r s k e m^ že močno karnevalski.
Skupino the Wren boys vodi captain z dvema norcema, the fools, z njimi je burkež in ekvidni
lik Capall Maide. Spremljajo jih godci.
23 Stasys Skrodenis, Kostüme und Masken in Litauen, v: Archiv 63 (1967) 127-133, in Jonas B a 1 y
Fastnachtsbräuche in Litauen, v: Archiv 45 (1948), 41-49.
24 Urpo V e n t o, La tradition de la mascarade en Finlande, v: Masque 153-160.
25 Carsten Bregenhoj, A propos de la mascarade de la douzieme nuit, dans l'ile d'Agersö, v:
Masque 127-133. -H.Henningsen, Bâdeoptog i danske s«flcf<rstaedter og i UÜandet. K#)enhavn 1953.
26 Paul S a r t o r i, Sitte und Brauch, m. Leipzig 1914,44-49 (= Handbücher zur Volkskunde 7-8).
26a Adolf J. Eichensee r, Oberpfälzer Schreckgestalten im Advent, v: Schönere Heimat 69 (München
1980), 350.
27 \^olet A1 f 0 r d, L'Angleterre n'a pas de Camaval, v: Annuaire de la Commission Royale Belge de
Folklore. Bruxelles 1967,88-106. - Ken B a y n e s. Les masques en Grande-Bretagne, v: Masque 175-177. - Gl. še
lorwerth C. P e a t e. Tradition and Folk Life. London 1972.
28 Caoimhin O. Dai\achair, Irlande, v: Masque 377-381.
Niko Kuret
Sredozimske maske so ohranjene v Š p a n i ji.^ V glavnem so zoomorfni kožuharji,
med njimi je posebnost krava (kravica, la vaquUla) in "ognjem vol" (el bou rouch). Sicer pa
hodijo po Cadizu los chirigotas, ki s satiričnimi popevkami šibajo napake preteklega leta.
Decembra se podijo po Navarri los zampanzars v belih krilih in ogmjeni v ovčje aH kozje
kože; z dvema velikanskima zvoncema "odganjajo hudobne duhove".
V B a s k i j i^ je eden izmed božičnih kolednikov na sv. večer maskiran in ima s
sajami namazan obraz; enako na večer starega leta.
Večina portugalski h^' mask je zimskih. Najpomembnejši liki so os caräos (ali
chocalheiros). Njihovi obhodi so zelo hrupni. Ponekod hodita starec in starka (los velhos).
O sv. treh kraljih nastopata mascaraö in rrmcarinha.
Znameniti in zelo znani so v Š v i c i^ obhodi kožuharjev, znanih pod imenom
RSitschäggätä v Lötschenski dolini (Lötschental), ki divjajo po vaseh na večer pred sv.
tremi kralji. Drugod so maskiranje večidel opustih, ostali pa so hrupiü nemaskirani obhodi.
Evropski, večinoma slovanski vzhod ohranja bogato izročilo sredozhnskih mask.
Že na Češkem^ so zimske maske v večini. Tudi tu so se razdelile na več terminov. Na
Barbarinje (4. decembra) hodijo po vaseh Barbare (Barborky), po dve - ena je bela, druga
črna, včasih jih je šest. Lase imajo razpuščene, obraz zakrit z belo tančico, v roki nosijo
šibo. Na Ambroževo (7. decembra) hodi Ambrož v dolgi beli srajd s koničasto kapo na
glavi in zakritim obrazom. Na Blaževo (3. februarja) se sprehajajo šolarji v dolgih beUh
srajcah. Za božič je značuen obisk tura (turoi^, ki prihaja s števihiim spremstvom.
Tudi Slovaška^ pozna obhode Barbork, navadno sta dve. Spremlja ju dedo v
ovčjem kožuhu z ovnovimi rogovi na glavi.
Bogate zimske maske je dolgo časa ohranila P o 1 j s k a.^ Na severu hodijo zimski
koledniki s kozlom (kažol) in drugimi zoomorfnimi Uki: turom (turoil), medvedom
(niediwiedz) idr., med omitomorfnimi liki je zlasti priljubljena štorklja (bocian). Med
antropomorfnimi liki sta ded (dziad) in starfca (baba). Za jug je značuen lik tura (turoi^ s
spremstvom. V okoHd Kraköwa hodijo na staro leto skupine starcev (dziady) s pisaimn
spremstvom (medvedom, hudiči, jezdeci idr.).
Rusija* pozna maske predvsem med "svjatki" (od 12. decembra do 6. januarja).
29 Nieves de H o y o s: Le masque et le Carnaval en Espagne, v: Masque 139-151. - Maria Luisa H e r r=
e r a. Le Carnaval en Espagne, v: Masque 135-138. - Caspar Enrique C a s a, El Carnaval en Espana, v: Homenaje
a Don Luis de Hoyos Sainz, H: Madrid 1950,80-87.
30 Arnold VanGennep, Manuel de Folklore Français Contemporain, 1/7 (1^^ partie: Cycle des
douze jours). Paris 1958,2855. Gl. tudi Euskaldunak. La etnia vasca. San Sebastian 1976,250.
31 Sebastiaô Pessanha, Mascarades e mascaras populäres de trés-os-montes. Lisbôa 1960. - J. R.
S a n t o s, O "Careto" de Valverde o "Chocalheiro" de Vale de Porco e as suas mascaras de pau. Porto 1949.
32 Karl M e u 1 i, Schweizer Masken und Maskenbräuche. Zürich 1943. - R. C r e u x. Mythes, masques
et confréries en Suisse, v: Masque 269-272.
33 Čenek Z î b r t Vesele chvfle v živote Hdu českeho. Viäehrad-Praha 21950. - Richard J e r â b e k,
Masken und Maskenbrauchtum in den tschechischen Ländern, v: Archiv 64 (1968), 1-21. - Josef T o m e š. Le
masque en Tchécoslovaquie, v: Masque, 283-299.
34 Emilia Horvatov â, Maskenbrauchtum in der Slowakei, v: Archiv 64 (1968) 22-28. - Deloma tudi
Josef Tomes (kakor op. 33).
35 Teresa Ambrozewicz,Le masque en Pologne, v: Masque 217-238. - Roman R e i n f u s s, Die
Volksmasken in Polen, v: Archiv 63 (1967), 134-141.
36 V. J. Č i Č e r o v, Zimnij period russkago narodnogo zemlede^českogo kalendarja XVI-XIX vekov.
Moskva, 1957. - V. Ja. P r o p p. Feste agraie russe. Bari 1979.
20
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
21
Maske so predvsem antropomorfne: starci, vojaki, strašila, hudiči idr. in nosijo naličja iz
brezovega lubja. Za Ukrajino in Belo Rusijo so značilni obhodi s kozo (igra kozoj) in njenim
spremstvom, za Veliko Rusijo pa obhodi s konjem ali kobilo (rjažanje konem, kobilkoj),
ponekod z bikom (igra u bika).
V ogrski^'' Transdanubiji so do okoli leta 1900 na Štefanovo (26. decembra)
nastopali obhodi maskirancev, ki so jim pravili regölös. Na Sedmograškem so za tepežni
dan (28. decembra) hodili maskiranci z lesenimi naličji.
Romunija'* pozna novoletne obhode s kozo (capra) ali jelenom (cerb, cerbol),
sploh pa z ekvidno masko, ki ji pravijo turca ali brezaia. Spremlja jih starec (mo?, mosul),
z njim še drugi liki. Ponekod so v navadi obhodi s konjički ali medvedom (ursul) in
spremstvom.
V B o 1 g a r i j i^' so zimske maske samo antropomorfne, sodijo pa med najlepše v
Evropi. O božiču hodijo džamalari, o novem letu surovaskari ali starci, ki se deUjo v starce
belogašte in v starce badjace.
Ob "nekrštenih danih" nastopajo v S r b i j i*° oale, med katerimi ima najvažnejšo
vlogo dediča. Oale odganjajo nevarne demone, karakondžule. Na Kosovu hodijo o
bogojavljenju (6. januarja) vodičari, med njimi morata biti ded in baba.
Makedonija" ima v skopski kotliiü džamalare, v struško-ohridskem okolišu pa
vasiličare, med njimi sta dva starca.
Vojvodina pozna obhode maskiranih feonnd/ašep, značilen je lik ekvidnefc/ocaZice.
Med najimeiutnejšimi maskami tega območja so kožuharji bušari (buše) med Šokd v B a-
r a n j i.*^
NaHrvaškeminvBosni hodijo okoU božiča maskirane čaroice, med njimi so
did, baba in kozel.^
V S1 o v e n i j i (Bohinju) so se do danes ohranili obhodi Sem (otepovcev) pred novim
37 Tekla D ö m ö t ö r, Masken in Ungarn, v: Archiv 63,142-161. - Kâroly Viski, Volksbrauch in
Ungarn. Budapest 1932.
38 Mihai P o p - Constantin Eretescu, Die Masken im rumäiuschen Brauchtum, v: Archiv 63 (1967)
162-176. - Tancred Banateanu, Le masque dans la culture populaire traditionnelle roumaine, v: Masque,
239-268.
39 Maria Markova Čerkezova,Les jeux carnavalesques bulgares, v: Masque, 11-126. - Rosica A n -
g e 1 o V a. Les masques populaires bulgares, v: Archiv 63 (1967) 226-239. - Raina Katzarova, Mascherate
invemali nd territorio di Pemik, Breznik e Radomir, v: Atti dd Congresso intemazionale di linguistica e
tradizioni popolari, Gorizia-Udine-Tolmezzo 1969. Udine 1970,217-227.
« Gl. Dragoslav A n t o n i j e v i d, Vizantijske brumalije i savremene maskirane povorke balkanskih
naroda, v: Balcanica 10 (Beograd 1979), 104. -1 s t i: Narodno glumovanje i Dionizov kult, v: Antidd teatar na
ÜU Jugoslavije. Saopštenja naučnog skupa 1980. Novi Sad 1981,204-219.
« Na splošno gl. Milovan Gavazzi,Le masque en Yougoslavie, v: Masque, 311-327. -1 s t i. Das
Maskenwesen Jugoslawiens, v: Archiv 63 (1967), 185-202. - Gl. tudi prejšnjo opombo št. 40!
42 L.Földes,ANéprajziMüzeumbusômaszkiai,v:NéprajziErtesitö40(Budapest 1958),209-230.-
K temu še: Faszangi maszkok... Pokladne maske iz zbirke Etnografskog muzeja u Mohaču. (Razstavni katalog.)
Mohacs-Zagreb 1973.
43 Katica Benc-Boškovid, Neki pokladni običaji i drvene maske u Medjimurju, v: Narodna
imijetnost 1 (Zagreb 1962), 81-91. - M. I š g u m, Čaroice u sjeverozapadnom diiarskom području (Magistrska
naloga, rokopis.) Zagreb 1965. - Gl. tudi Emuian L i 1 e k. Ethnographische Skizzen aus Bonien und der
Herzegowina, v: Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien imd der Herzegowina 8 (Wien 1902), 276-278.
Niko Kuret
letom; predstavljajo "družino",^ pridružili so se tudi drugi liki (harlekin).'^
Sredozimski obhodi so se v G r č i j i** ohranili samo na severu. Na epifanijo (6.
januarja) hodijo tod strašilne maske Mlikantsarov s spremstvom.
Če si predočimo zemljepisno razširjenost maskiranih sredozimskih obhodov po
Evropi, vidimo, da se njihova gostota v Srednji Evropi in v delu Zahodne Evrope razredči,
pač pa so ohranjene v velikem loku od AngUje do Grčije.
3. Tipologija sredozimskih mask
Gornji pregled pokaže, da so se tipi mask, ki naj bi se v njih poosebljale poleg
demonov predvsem duše rajnikov, izredno namnožili. Prvotnim zoomorfnim tipom mask
so se antropomorfni tipi pridružili šele v naslednji razvojni stopnji. Tisočletja, v katerih
so se sredozimski obhodi ohranjaU, so prispevala svoje. V antiid so kalendni obhodi in
satumaUje starega rimskega imperija pustih svoje sledove. Kultunü vplivi novega veka
so prinesh tudi kak karnevalski element. Predvsem pa velja upoštevati, da so se prvotni
liki sčasoma oddaljili od svoje tradicionahie vsebine, se celo "kultno izpraznili" in se -
kakor je pravilo v razvoju mask - prevesiM iz kultno "tragičnega" v "komično". So pa
etnije, kjer so maskirani sredozimski obhodi ohraniM prvotno resnost in obredni značaj
še v naše dni.
Od prvotnih zoomorfnih sredozimskih mask sta najstarejša koza in kozel.^ Oba
sta imela v verovanju in kulturi starodavnih prebivalcev Evrope (podobno tudi v Afriki !)
izredno velik pomen. Kozo si je človek udomačil prej kakor govedo, celo prej kakor ovco
ah konja. Človeku je bUa koza - poleg psa - pred tisočletji edina domača žival. Maska
koze (in kozla) je razširjena na Norveškem, na Letonskem, na Finskem, v Severni Nemčiji,
na Poljskem, v Ukrajini in BeU Rusiji, na Češkem, v Romimiji pa tudi na Hrvaškem in v
Bosrü. Pozabiti ne smemo kozlovskih mask satirov v dioruzijskih obhodih stare Grčije.
Botrovali so (gr. Mgos, kozel) nastanku antičnega gledališča (gr. tragodia prvotno "kozlovski
spev", pozneje "tragedija")!
Poleg koze je najbolj razširjena živalska maska medved. Srečah smo ga med Balti
(Letonsko), v Skandinaviji, v Severni Nemčiji, med Slovaiu (zlasti na Poljskem), v Romimiji,
redko v Franciji (v Pirenejih).
Tipični so tur na Češkem in Poljskem (turori), bik v Rusiji, Španiji in Južru Franciji (v
Pirenejih), na Balearih, v Makedoiüji, Turčiji, v Bolgariji in Moldaviji, konj na Letonskem,
v Severni Nemčiji, na Poljskem, v posebni obliki kot "jahalna palica" (hobby horse) v
Anghji. Nekaj posebnega je/eien v Anghji (v spominu na keltsko božanstvo Cemimnos),
dokaj pogost je tudi v Romimiji (cerf, cerbul). Vola in ovco sprevajajo na Osrednjem
Poljskem,psa in lisico v Romimiji, fcame/o (kot turški, torej dokaj pozni import!) v Bolgariji.
^ HelenaLožar-Podlogar,Bohinjskešeme,v:üaditiones 1 (1972),65-92.
*5 Gl. Niko Kuret, Harlekin v Bohinju ? K šemskemu Hku zaplatnika v Zgornji dolini, v: Slovei\ski
etnograf 9 (1956), 239-252.
46 George A. M e g a s, Greek Calendar Customs. Athenes 1958. -1 s t i, 11 Camevale in Greda, v: Annah
del Museo Pitre 8-10 (1957-1959). Palermo 1960 (sep. 1-17). - Demetrius L o u k a t o s. Masques et déguisements
populaires en Grece, v: Archiv 63 (1967), 179-184.
47 o tem gl. Kazimierz Moszyuski, Kultura ludowa Slowian, JL Krakow 1939,704 sl.
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
23
Redkeje se pojavlja maska volka, znana je v Polesju in v Volinju, na Osrednjem Poljskem
in v Moldaviji, med Srbi in Hrvati v Bosni. Nedoločni ekvidni maski sta vojvodinska
klocalica in irska Capall Maide.
Od omitomorfnih mask so znani (božična) gos na Letonskem, orel in petelin na
Osrednjem Poljskem in v Romtmiji, petelin tudi v Bolgariji, žerjav na Letonskem, štorklja v
Severni Nemčiji in na Poljskem.
Antropomorfne maske nastopajo večinoma v skupinah, zlasti maske v
kožuhih ("kožuharji"): na Estonskem "berači', na Letonskem in v Sloveniji (Zgornji Bohinj!)
"družim". Anglija ima svojo skupino "dušnih mask" (the soulers). Posebne skupine so
Glöcklerji v Avstriji, Röitschäggätä v Švici, chirigotas in zampanars v Španiji, caräos in
chocalhdros na Portugalskem, svoječasni regölös na Ogrskem, bušari v Baranji, džamalari v
Bolgariji in Makedoniji, surovakari v Bolgariji, kallikantsaroi v Grčiji. Posebnost vzhodne in
jugovzhodne Evrope so starci, pogosto dvojica kot starec in starka: ded i baba na Poljskem,
did i baba na Hrvaškem, djed i baba v Bosni, ded i baba na Kosovu; ista dvojica je znana tudi
na Portugalskem (os velhos). Starec sam nastopa na Slovaškem (dedo), v skupini na Poljskem
in v Rusiji, med oâlami v Srbiji (dediča), med vasiUčari v Makedoniji, kot mos ah mosul v
Romuniji, med badjari v Bolgariji (starci belogašti). V Angliji sta kot posebna antropomorfna
lika znana Mari Lywd (aH Grey Mare) in the Maid (skupaj s the Horn Dancers). Dvojica
mascaraô in mascarinha nastopa na Portugalskem. Celo "hudiS' se znajde med "rajniki" na
Češkem in v Rusiji.
Velika raznolikost preseneča. Vsak lik je problem zase za maskologijo, še posebno
za demonologijo. Ugaidce, ki se zastavljajo, so le deloma rešene, nekatere bodo verjetno
ostale nerešljive.
Znatni deli Srednje in Zahodne Evrope pa ne poznajo maskiranih sredozunskih
obhodov v toUkšnem številu kakor drugi. Zdi se, da so tam cerkveni krogi že zelo zgodaj
začeli izrivati "poganske" obhode in jih nadomeščati z obhodi duhovščine (s spremstvom),
ki je v božično-novoletnem času hodila po domovih vernikov in jih blagoslavljala.** Ti
obhodi so bili v navadi že v zgodnjem srednjem veku. Blagoslovne obrazce vsebuje
Sacramentariimi Gelasianirai, ki nosi ime po papežu Gelaziju (pontifikat 492-496).*'
Obhodi duhovščine z blagoslavljanjem domov so bili v navadi tudi pri nas.*'^ Obred
še predvidevajo starejši obredniki za ljubljansko škofijo, tako Küenburgovizleta
1706 in Petazzijev iz leta 1767.^° Znano je tudi poročilo o takih obhodih v Ljubljani iz časa
okoU let 1606 -1608. Na sveti večer, pred novim letom in pred praziükom sv. treh kraljev
48 v svoji knjigi Slovenska koledniška dramatika (Ljubljana 1986,14) in v svojem prispevku Domaa
in tuji delež v obrednih obhodih Slovencev (Traditiones 20,1991,70) navajam po Enulu Schneeweisu
podatek o božičnih obhodih češke duhovščine ok. 1.1000, ki da o njih poroča v svoji Kroniki ladškof K o z m a
iz Prage. Moja korespondenca s kolegom univ. prof. dr. Richardom Jerabekom (Brno) je imenovanega
pobudila k pregledu Kozmove Kronike. Zadevnega mesta v njej n i. Očitno ga je raknadno vpletel var^o
Bohuslav B a 1 b f n v svojem ddu Epitome rerum Bohemicarum ni/8, 1677,26, iz katerega je črpal Čenek
Z i b r t (Staročeške vy močni obyceje, 164, op. 42), podatek pa po njem povzel E.Schneeweis. Prof. J e r â-
b e k u gre zasluga, da je stvar dokončno razjasnil!
49 Gl. W e t z e r u. W e 11 e ' s Kirchenlexikon, V. Freiburg im Breisgau 21888, s.v Gelasitis (H o f 1 e r)
288, in Vm 21893 28-29. Prvi natisk je Zakramentarij doživel v Rimu 1680.
49a Na Kranjskem ga omenja že Valvasor (VU, 472), ki pa zmotno méni, da duhovnik blagoslavja
božično peko r\a mizi.
50 Obied se imenuje "Thurificatio Domorum in VigUia Nativitatis, pro festo Circumdsiorüs, & Viguia
Epiphaniae Domini."
Niko Kuret
je hodil duhovnik (nemško poročilo ga imenuje Weihpfaffe) po hišah blagoslavljat.''. G r u-
b e r j e v Rituale Romanum iz leta 1808 obreda nima več. Danica k temu pripominja:^''
"Kakor več drugih cerkvenih običajev, zatrla je cesarja Jožefa n. doba tudi navado, da so
duhovniki opravljah o sv. večerih hišni blagoslov. A po vseh škofijah ni preminil ta običaj.
Kolikor je znano pisalcu teh vrstic, traja še dandanašnji (1. 1904 ! Op. N.K.) v tržaški
vladikovini." Že prej, pred 1.1850, je N a v r a t i P"" vedel poročati, da so "po mestih,
tergih, gradovih in farah... hodih, kakor sem ter tje še zdej (1.1848 !), sveti večer duhovni
v vsako hišo kropit in kadit; po vaseh pa so to opravilo, kakor še dandanašni, sami
opravljah."
Duhovnika so verjetno spremljah cerkveni pevci ah dečki miiustrantje, ki so obisk
spremljah s petjem. Pesmi so büe pač božične, iz njih so nastale poznejše kolednice. Tudi
pri nas so se razvile in udomačUe pred reformacijo. Saj nam o njih poroča 1.1575 Primož
T r u b a r, ko piše: "... inu koledniki ob božiči pojo: mi smo prišU pred vrata, de bila božja
zlata."=2
Jezuitska protireformacijska pastorala je dala pobudo, da so božične kolednice
marsikje nadomestOi kratki peti prizori, kakršne so uvedH jezuitje pri božičnicah v svojih
cerkvah. Pri jezuitih šolani duhovniki in jezuitski dijaki, poznqe pa tudi podeželski učitelji,
ki so bih hkrati organisti in cerkovniki, so jezuitske namere v dokajšnji meri iiresničih.
Koledovanje s kolednicami in koledniškimi prizori (koledami) je poznejše
razsvetljenstvo prepovedalo. Nekatera besedila so bUa pozneje zapisana v pesemski obliki
in so jih do nedavnega prepevah na korih.^
Sredi 16. stoletja se je razvilo še trikraljevsko koledovanje z novmd, trikraljevskimi
koledniki. Ti so že maskirani, medtem ko se božičru koledniki nikoh niso maskirah in se
ne maskirajo. Prva slovenska trikraljevska kolednica (verjetno iz okoUce Devina pri Trstu)
je bila celo objavljena v tisku leta 1706 ('Ta svetla zvezda ta je vzešla").^ Prvič pri nas pa
se omenjajo trikraljevski koledniki na Slovenskem Koroškem leta 1641.^
Nič ni čudnega, če so se stari sredozimski obhodi na območjih z intenzivnejšim
dušnim pastirstvom zlasti v dobi protireformacije umaknih tako močnim pritiskom. Po
svoje je k temu pripomoglo še razsvetljenstvo. Sredozimski obhodi pa so se zlasti v
nekaterih odročnih alpskih krajih ohraiiih do naših dni. To priča o njihovi globoki
zakoreninjenosti.
51 Anton K a s p r e t, Aus dem Tagebuche eines krainischen Edelmannes (1606-1608), v: Mittheilungen
des Museal Veieins für Krain 8,1895,58.
51a R, Blagoslavljanje hiš o treh sv. večerih, v: Danica. Cerkven časopis za slovenske pokrajine, 2. Ljubljana
1904, št. 57,418419.
5lb (I.) N a v r a t i 1, Kako so stari Slovenci božič praznovali, v: Vedež 1, Ljubljana 1848,203-204.
52 Catechismus s dveima islagama. Vo Tubingi 1575,218. - Kolednica, katere začetek navaja Trubar,
je bila zapisana 250 let pozneje v Kanalski dolini: gl. Št r e k e 1 j, SNP m, št. 4730 "Sma prišli pred ne vrate, Bug
otu, de b ble zlate". Po zatrdilu Stanka V r a z a je büa kolednica ziwna po vseh slovenskih pokrajinah.
53 Gl. o tem mojo Slovensko koledniško dramatiko. Ljubljaiw 1986.
5* Era Gregorio A 1 a s i a da Sommaripa, Vocabolario italiano e schiavo. Udine 1607, 105. - Gl.
Štrekelj, SNP m, št. 4945.
55 Oskar Moser, Die Kärntner Stemsingbräuche. Beiträge zur Erforschung ihrer Vergangenheit und
Gegenwart, v: Lied und Brauch. Klageivfurt 1956 (= Kärntner Museumsschriften 8), 131 sl.
24
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
25
4. Bioenergetska "orenda"/"mana" in zakramentalni blagoslov
Kakršni so bili sredozimski pohodi pred prvimi zapisi tovrstnih izročil, ne vemo.
Med najstarejšimi so zapisi islandskih sag, ki poročajo o rajiükih, kako da v ' julskem"
času vstajajo iz grobov, se vračajo med žive svojce in morijo (!) ljudi in živali.^ Zivi jim v
strahu žrtvujejo, jim postrežejo z jedjo in pijačo, potolaženi rajniki pa jim prinašajo zdravje,
plodnost in srečo. Novejša poročila vedo povedati, da se ljudje v "julskih" nočeh vračajočim
se rajnikom umaknejo iz hiš ali pa jim vsaj prepiaščajo ležišča in prespijo na slami. Grozljiva
so izročila na Norveškem, prijaznejša so na Švedskem, zlasti pa na Danskem. Med
skrivnostnimi bitji, ki v "julu" prihajajo na ta svet, so tudi dobrohotna vilii\ska bitja {Elben),
neprijazni so Alfarji, baje sprva človeške duše, ki prebivajo v gomilah, in naposled truma
človeških duš, med njimi zlasti duše pozabljenih rajnikov.
Zdi se pa, da so se predstave o "demonih" različnega imena in različne narave
sčasoma spojile s predstavami o rajnih dušah. Najbrž so se prvotni divji pohodi prav zato
spremeruli v mirnejše obhode. V r\am znanih do danes ohranjenih sredozimskih obhodih
gre torej le še za duše rajnikov, skrite v preobleki, v maski, v kateri se je človek svojčas
identificiral z rajiükom. Vendar velja to v pretežni meri le za (davno) preteklost. Zavest o
takšni identifikaciji je največkrat že zdavnaj izginila, zavest o smislu in namenu obhodov
samih pa se ohranja še v naše drü.
Vera v nesmrtno dušo in češčenje rajnikove duše segata v začetke človeštv^a. Človek
pa je rajnika častil in se ga hkrati bal. Tega ne potrjuje le evropski sever, kakor sem pravkar
pokazal, potrjujejo vse celine našega planeta. Človek se je bal, da bi se rajnik vrnil na ta
svet. V manizmu (lat. manes "rapMyje s kultnimi dejanji in žrtvami pomagal rajniku,
da se je v onostranstvu ustalil, se "pobožanstvu", zato pa je od njega pričakoval pomoč.
Pobožanstvenega rajnika je klical nazaj, v kompliciranem ("prelogičnem") psihološkem
procesu se je v preobleki, maskiran, identificiral z njim in tak nastopal v obrednem obhodu.
Prihajal je kaznovat in blagoslavljat. Njegov blagoslov je veljal domačim m vsemu
gospodarstvu.'* Za kategorijo "blagoslova" se dosedanje generacije ruših narodopiscev
sploh niso menile. Pojav posebne "moči" pa vzbuja danes v drugačnih okolnostih (in pod
različnimi imeni) pozornost v širši družbi. Gre za posebno naravno moč, ki so z njo
obdarjeni posamezniki, v manjši meri morda vsak človek. Imenujem jo bioenergijo (v rabi
so tudi izrazi: dinamizem, emanizem, radiestezija idr.). Bioenergija ima pozitivne lastnosti
in lahko prehaja iz nosilca v drugega človeka. Z njo zdravijo nekatere bolezenske pojave
v človeškem organizmu. Zato zavzema čedalje vidnejšo vlogo v današnji (alternativni)
medicini.
Pojav je bil dolgo časa v senci. O njem se rü pisalo in komaj kdaj govorilo. Zadnje
čase pa je - deloma tudi zavoljo nemoči klasične medicine ob nekaterih boleznih - pobudil
pozornost širokih krogov. Vrsta ljudi je zdaj "spoznala", da imajo v sebi posebno moč, ki
lahko ozdravlja. Število "zdravilcev" s to močjo narašča. Priče smo dejanskim uspehom
in tudi šarlatanstvu.
56 Gl.Heilberg(lcakorop.4)29.
57 Funk&Wagnall'sStandardDictionary(kakorop.3).
58 Tam, Iqer mimičruh obhodov ne poznajo ali več ne pozrajo, je splošno razširjena vera, da se rajniki
nevidno oglašajo na svojem nekdanjem domu, kjer jim gori luč, jim toplo zakurijo in puščajo na mizi jed in
pijačo, da se okrepčajo. Za slovensko ozemlje gj. Niko K u r e t. Praznično leto Slovencev H, Ljubljana 21989,93-
95 in 102.
Niko Kiiret
26
O tej posebni moči govori že Evangelij, da je bila lastna Kristusu, ko pri Marku (Mk
5,10) beremo, da je krvotočna žena ozdravela, ko se je Kristusa samo dotaknila: "Jezus je
v sebi takoj zaznal, da je šla moč iz njega." Podobno Luka (Lk 8,46): "Nekdo se me je
dotaknil, čutU sem namreč, kako je šla moč od mene." In še Luka (Lk 6.19): "Vsak iz
množice se ga je poskušal dotakniti, saj je iz njega izhajala moč in je vse ozdravljala."'*'
V narodoslovju je bioenergija že nekaj časa znana. Odkrili so jo kot "mano"^^ v
Indoneziji, Polineziji in Mikroneziji. Odkritje ni imelo širšega odmeva. Nekaj pozneje so
odkrilibioenergijo pri indijanskem rodu Irokezov v Severni Ameriki. Imenujejo joorenda.
Veroslovec Pfisterjeonjej poročal leta 1920 in je pojem orendizem uvedel v veroslovje.*
Obe nahajališči sta dokaj daleč vsaksebi. To pa ne bi smelo zavesti k mnenju, da je pojav
izoliran samo v omenjenih dveh areah. Nasprotno. Gre za splošnočlovešM naravni pojav.
Skrivna moč - evangeliji jo imenujejo lat. virtus, grško dynamos - je lastna posameznikom
vseh narodov našega planeta. Orenda/mana je danes predmet znanstvenih raziskav, ki
odkrivajo različna območja njene učinkovitosti. Danes rmmreč že ločijo moč določenega
človeka, moč določene besede (zagovori), moč določenega predmeta (amulet, talisman), moč
določene živali (mačka idr.), moč določene rastline (netresk, sempervivum tectorum).
"Moč" nekega človeka je danes lahko nesporna, prav tako njena učinkovitost v
določenih okoliščinah. Druge "moči" so vprašljive in bolj plod izročila, ki ohranja vero vanje.®'
Nesporna je pač moč v posamezniku in v določeni skupini. Vera, da jo imajo
sredozimski obhodniki, se je ohranjala skozi tisočletja. Obhodniki naj bi prinašali splošno
blaginjo: srečo v družini in iispeh v gospodarstvu; obilen pridelek, prirejo pri živini. Ko
sem v petdesetih letih snemal novoletne šeme v Zgornjem Bohinju in smo morah zavoljo
stiske s časom kakšno hišo izpustiti, se je dogajalo, da je gospodinja razburjena in
prestrašena pritekla za nami: "AH vas k nam ne bo?" Bala se je, da bo v novem letu v hiši
in pri hiši vse narobe, če se šeme ne bodo oglasile kakor vsako leto.
Morda so biU obhodniki v sivi daviiini nosilci zelo močne bioenergije. Izkušnje z
njo so utrdile vero vanjo in iistvarile trdno izročilo. Kdo bo ugotavljal, aH izžarevajo
bioenergijo tudi današnji obhodniki?
Bohinjski otepovci sodijo kot antropomorfne maske že v drugo fazo maskiraiuh
sredozimskih obhodov. Prva faza obsega zoomorfne maske. Le-te so tam, kjer so se ohranue,
obdržale očitne obredne sestavine, ki naj bi posredovale družinski skupnosti orendistične
moči, dobrodošle in celo nujne za življenje v novem letu. To so biU predvsem simboHčni
prizori, ki so jih uprizarjaH maskirani obhodniki; imenujemo jih tudi dromena.^
58a Vseh izrednih Kristusovih dd, ki o njih poročajo evangeliji, pa ni mogoče pojasiüti z orendizmom.
So tudi taka, ki jih z naravninü močmi ni mogoče razložiti. To so čudeži, ki jih kristjan kot take sprejema.
58bHerbert T i s c h n e r (hrsg.), Völkerkunde. Frankfurt a. Main 1959,287 sl. (= Fischer Lexikon).
59 Gl. Friedr. P f i s t e r, ocena: S. E i t r e m, Opferritus und Voropfer der Griechen und Römer, v:
Berliner philologische Wochenschrift, Berlin, 10. Juli 1920, No. 27/28, 645-653. -
Isti, Der Glaube an das ausserordentlich Wirkungsvolle (Orendismus), v: Blätter zur bayer. Volkskunde.
München 11 (1927). - Izčrpno pa: HDA VI (1934-35) s.v. Orendismus (P f i s t e r) 1294-1305. - Znanost je sprejela
irokeški izraz orenai, ker bi se izvedenki iz mana kriU z izvedenkama iz lat. manes "rajniki" (manizem, manističen),
ki sta že udomačeru. Torej: orendizem, orendističen.
59a Pri zagovoru deluje poleg "vere" lahko še bioenergija zdravilca.
60 Veroslovec H. U s e n e r je že 1.1913 (Kleine Schriften 4, Leipzig-Berlin 1913) za "sveta" opravüa
(Heilige Handlungen) uporabil grški izraz drômenon (pl. drômena). Izraz je 1.1965 pobliže opredelila Katerina
K a k o u r i (Dionysiaka. Aspects of the Popular Thradan Religion of To-day Athens 1965): 'Dromenon is the
term given by contemporary religious study to sacral activities, but by andent writers to magical ceremonies."
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
27
Prvotna so büa dromena s fcozo." Ta dromena so na evropskem severu tudi
najpogostejša. To se tudi ujema z že omenjenim dejstvom, da je bila koza (s kozlom)
verjetno prva žival, ki si jo je človek udomačil. Nekdanja dromena so utonila v pozabo au
pa so ohranjena kvečjemu v fragmentih. Le-ti pa so še toliko povedni, da omogočajo
dostikrat rekonstrukcijo dogajanja. Kaj se je godilo? Kozo - pozneje tudi kako drugo
živalsko masko - je spremljal zbor obhodnikov. Obredna pesem, ki jo je pel zbor, je
opisovala dogajanje, ki ga je maskiranec (in njegov spremljevalec) mimično izvajal.
Vsebina: rojstvo, smrt in vstajenje - z namenom, da bi orendistična moč prinesla rodnost v
družini, plodnost na polju, uspeh pri živini, hkrati pa obujenje v sredozimskem času še
speče narave. Ta prototip je znan iz antike na evropskem jugu (Grčija: Dionizova smrt in
vstajenje) in na Bližnjem vzhodu (ista vloga Adonisa). Ekvivalentna so obredja na severu
Evrope.
K.Moszyiiski navaja kot primer obredje, dromenon, iz Vzhodne Belorusije.^ V .
njem nastopajo maskefcoze, maskirani "ded" in zbor obhodnikov. Obisk poteka v božičnem
času. Zbor zapoje:
Že kaza roham. Kjer koza z rogom,
tam žyta stokam, tam žito v stogu.
že kaza nahoj. Kjer koza z nogo,
tam žyta kapoj, tam žita na kupu.
Že /MZfl hazila Kjer koza hodi,
tam žyta razila. tam žito rodi.
Prizor naj bi z orendistično močjo koze pripomogel k obilni žetvi. V nadaljevanju
obredja ded kozo udari, kar zbor spremlja s pesmijo (O;, tidarju kazynku /pod prave uško...
Oj, udaril je kožico / pod desno ušesce...), koza "mrtva" pade na tla, toda spet oživi,
vstane in se prikloni gospodarju, medtem ko zbor prosi/moli:
... da zarazi, Bože, ... da zarodi, o Bog,
da našemu karalu dâ našemu kralju (= gospodarju)
žyto kalasiste klasastega žita,
da jedryniste z zrnjem bogatega,
/eč/nen kalason ječmena klasastega,
i haroh zamašom... graha bujnega...
Obhodna dromena so se sčasoma sekularizirala in so razpadla, ostali pa so obhodi
s sprva zoomorfnimi, pozneje tudi antropomorfnhni maskami, ki so izgubljale svojo
prvotno vlogo. Iz ljudskega spomina je izginjala zavest o pomenu, ki so ga imele. Se
najbolj seje nemara ohranjala predstava, da se z masko krijeta duša rajnika ali demon. A
tudi nejasna vera v posebne (orendistične) moči, ki da jih imajo maskiranci, živi še kar
naprej, kakor kaže moj zgoraj omenjeni doživljaj v Bohinju.
Ker nobena, zlasti pa ne zoomorfna maska ni nastala po naključju, je imela vsaka
svoj pomen, svoje posebno mesto v mitičnih predstavah naših prednikov. Veliko tega
ostaja neznanega. Saj tudi komaj kaj vemo o demonologijah, iz katerih so se rodile. Zato
tavajo današnji mitologi dostikrat v temi.
61 Moszyriski(kakorop.47)764sl.
62 Prav tam 988.
Niko Kuret
Kar zmorejo, je, da skušajo ugotavljati vsaj simbolni pomen posameznih likov, manj
jim uspeva odkrivati njihove posebne funkcije. Mislim pa, da smemo pri vseh
predpostavljati vsaj troje: 1. v vseh je treba videti like, ki da v njih biva duša rajruka ali
(htonični) demon, 2. vse so v posesti orendističnih moči, in 3. s svojim obiskom in vedenjem
v dromenih so opravljale funkcijo, ki je bila vseskozi naravnana na blagor živili, na njihovo
telesno zdravje in plodnost ter na uspešno gospodarstvo.
O kozi danes trdijo, da je veljala za mater sveta in za posrednico naravnih moa, ki
da prinašajo dobro letino in uspeh pri živini." Kozel je bil posebej simbol neugnane spobie
sle (latinski pesnik ga imenuje "Hbidinosus"), predstavljal pa naj bi tudi vrh zime, mraz
in temo.
Poleg koze in kozla je med sredozimskimi živalskimi maskami zelo pogost konj.^
V mitologiji zavzema izredno pomembno mesto. Trdijo, da izhajajo indoevropske
mitologije sploh iz hipomorfnih numenov. Konj je, pravijo mitologi, kot utelešenje
demonskega prvotnejši kakor antropomorfno obhkovaiü numen na konju. Prihaja iz teme
htonskega sveta, je numen smrti, vodi duše umrhh na oni svet ("psihopompos"). Tudi
duše se rade prikazujejo v konjski podobi, zlasti duše grešiukov, nasilno umrhh in
samomorilcev. Divji lovec je antropomorfni numen na konju, meče strele na zemljo v
podobi živalskega stegna (prim, pri nas "krvavo stegno"). Katera od teh mitičnih potez je
pobudila nastanek konjske maske v sredozimskih maskiranih obhodih, ne vem povedati.
Vsekakor je konjska maska med izredno razširjenhni ne le v Evropi, ampak tudi v Aziji.
Morfološko je dobila razhčne obhke: upodablja jo obod s pritrjeno konjsko glavo, ki ga
človek obesi nase ("cheval jupon"), ah samo pahca s konjsko glavo, ki jo človek zajaha
("hobby horse") ah pa tudi naši košuti ah rusi podobna oblika, ki jo predstavljata dva s
ponjavo zagrnjena človeka (lahko je tudi samo eden). Masko četveronožne živaU
imenujemo v maskologiji sploh "ekvidno" masko.
Pogosta je tudi maska medveda.^ Medved kot človeku podobna žival je bil človeku
marsikaj: numen, prednik, totem, sveta žival, umrlo božanstvo. Kot "dušna" žival je
predstavljal rajnega prednika, a bil je tudi plodnostni demon.** Ker zimo prespi in se
spomladi zbudi, velja (npr. v Rusiji) za glasnika pomladi.*' Mogoče je v sredozimskih
obhodih to njegova najbolj prijemljiva vloga, ki naj bi ji bile lastne magične moči. Za
njegovo morfološko podobo je značilno, da največkrat ni napravljen v (medvedji) kožuh,
marveč je ovit z grahovino (prim, nemški "Erbsenbär").**
Neredko srečamo masko/ekna.* Jelen je veljal po nekih predstavah za solarno žival,
bil je simbol svetlobe in vzhajajočega sonca, arhaična prispodoba dkhčnega obnavljanja
narave. Po drugih predstavah naj bi bü htonična žival m kot taka tudi on vodnik duš v
onostranstvo ("psihopompos").** Po nordijskih predstavah ima duša podobo jelena.**
63 Funk&Wagnali's,I(kakorop. 1)s.v.goat456.
M HDAVI (1934-35) S.V Pferd (S teli er) 1614sl., gl. tudi JeanChe v alier-A.Gheerbrant,
Rječnik simbola. Zagreb 1983,270 sl.
65 HDA I (1927) s.v. Bär (P e u C k e r t) 881-905.
« Funk&Wagnall's,I(kakorop. 1)124.
67 GI. Dmitrij Z e 1 e n i n, Russische (Ostslawische) Volkskunde. Berlin-Leipzig 1937,354 (= Grundriss
der slawischen Philologie imd Kulturgeschichte).
68 Chevalier-Gheerbrant(kakorop.64)226sl.
69 HDAIV(1931-32)s.v.Hirsch(Peuckert)86sl.
28
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
29
Keltski nimaen Cemimnos je imel jelenje rogovje kot naglavrü okras. Iz zgodovinsldh
virov vemo, da sta nastopali maski jelena in košute v sredozimskih obhodih na ozemlju
nekdanje keltske Galije, današnje Zahodne Nemčije, pa tudi severne Italije in Srednje
Evrope. Kot survival je ohranjena na Slovenskem košuta.'^ Cerkveni pisatelji in sinode
zgodnjega srednjega veka so se zgražali nad počenem teh mask, bilo jim je "sordidissima
turpitudo - na moč nedostojna ostudnost" (Caesarius iz Arlesa, 470-593).'^ Kakšno je bUo
to početje, ne vemo (verjetno obsceiu prizori).
O pomenu in vlogi drugih teriomorfnih mask v sredozimskih obhodih (vol, bik,
volk, ovca, pes, lisica, kamela) je še tako malo znanega, da je vsako spekulativno
razpravljanje o njih za zdaj še prezgodnje. Samo beseda, dve še o omitomorfnih maskah.
Njihovo vlogo v nekdanjih obhodnih dromenonih po svoje osvetljujejo odkritja antičnih,
zlasti iraitôkih izročil. Po njih naj bi bU ptič kot živo bitje starejši od človeka, 'kozmično
prabitje", pa da je imelo ptičjo postavo.^ Lik ptice-človeka je nastopal v nekdanjih mitičnih
dromenonih ob prehodu Lz starega v novo leto, ko se začenja "novi čas in novi svet" in se
mimično obnovi "zgodovina sveta" .'^
Zelo vidni sta danes maski žerjava^* in štorklje?^ Žerjav je simbol dolgega življenja
(izročilo pravi, da doživi sto let). Njegova selitev in vračanje simbolizirata imüranje in
prerajanje narave. - Štorklja je od nekdaj veljala za sveto žival, ki prinaša srečo. Hišo, nad
katero gnezdi, varuje pred strelo in požarom. Ljudje so se baje lahko spreminjali v štorklje.
Če se maska štorklje pri obisku v hiši dotakne žene ah dekleta, je pričakovati naraščaja.
Za masko žerjava smem domnevati, da je prinašala dolgo življenje in skorajšnji konec
zhne, štorklja pa je bUa nosilka sreče za vso hišo.
Ni pa nobenega dvoma, da noben terio (in omito)morfni lik ni nastopal kot iiaključna
domislica. Vsak ima za seboj večtisočletno izročilo. Danes je verjetno le še zanimivost, ki
se ohranja zavoljo ljudske konservativnosti, "iz izročila", ali pa celo kot folkloristična
posebnost. Za poznavalca pa so te maske potrdilo kontinuitete starodavnih verovanj in
obredij.
Antropomorfne maske sredozimskih obhodov naj bi se bile pojavue - po doslej
povedanem - za teriomorfnimi. Sledile so spremembam in premikom v vladajočih
demonologijah, ko si človek duše prednika - in predvsem nje - ni več predstavljal v živalski,
ampak že v človeški podobi, kot (določen) človeški lik.
Številne primere "starcev" (z dolgimi beUmi bradami in lasmi, navadno kot "bele"
prikazni) sem že pred leti poskusil razložiti iz tega izhodišča.^' Tako mislim, da je pojav
"starcev " relativno dokaj poznega datuma.
70 Gl. Niko K u r e t. Košuta - cervula, v: Arheološki vestiük 29 (1978) 459-504.
71 O tem gj. zlasti M. P. N i 1 s s o n, Opuscula seleda, I. Lund 1951,214 si.
72 Gl. Andreas A1 f ö 1 d. Der iranisdie Wdtriese auf ardiäologisdien Denkmälern, v: 4. Jahrbudi der
Sdiwdzerisdien Gesellsdiaft für Urgesdüdite. Basd 1940-50,25 sl.
73 Takšne obredne igre (dromena), ki so vsako leto prikazovale in s tem obnavljale bajko o začetku
sveta, so büe značilne za Babüonijo, gl. Niko K u r e t. Prestopni dan in novoletni kralj, v: Slovenski almanah
1978, Ljubljana 1977,38-42.
74 Chevalier-Gheerbrant(kakorop.64)821-822.
75 HDA vin (1936-37) s.v. Storch (S c h n e e w e i s) 478 sl.
76 Niko K u r e t. Liki "starcev" med maskami Jugovzhodne in Srednje Evrope, v: Traditiones 10-12
(1984), 61-74.
Niko Kuret
V večini ohranjenih sredozimskih obhodov so "starci" (dedi, dediče) poleg
teriomorfnih Ukov danes njihov bistveiü sestavni del, ki ohranja nepretrgani stik z arhaiko.
Vzporedno in hkratno nastopanje (starejših) teriomorfnih in (novejših) antropomorfnih
mask pa psihike arhaičnega človeka lü motilo in tako je ostalo skozi tisočletja.
Šele pozneje, ko so se sredozimska obredja začela sekularizirati, so se v obhode
vrinile tuje, predvsem pustne (karnevalske) maske, ki s starimi obredji niso imele nobene
zveze. Oboje maske so se pomešale in danes nastopajo kot enotna skupina. Izvira obhodov
se danes nihče več ne spominja.
V najtesnejši zvezi s tradidonahiimi obredji so antropomorfne maske, ki še danes
ohranjajo značilno ime ded, dediča, starac, (romun. mos). Kdo naj bi bil ta ded, ta starec, če
ne rajni prednik? Zavoljo starosti ima sivo brado in lase in kot prebivalec "onega sveta" je
bel, kakor je bela mrtvaška srajca.
Nastanek drugih antropomorfnih hkov v sredozimskih obhodih je malo raziskan.
V posameznih etnijah so se razvile samostojne, tudi samosvoje, za te etnije značilne
skupine, ki sem jih zgoraj že navedel. Takšna je npr. "družina" na Letonskem m v Bohinju,
takšni so "berači" na Estonskem, takšne so številne, značiko poimenovane skupine v
Španiji, na Portugalskem, v Švici, na Balkanu. Mnogim izmed njih se pridružujejo že
omenjeni starci (dedi, dediče, dziadi ipd.).
Mnogi liki so dokaj pozno prešh v sredozimske obhode iz pustnih obhodov - v
Rusiji strašila, vojaki, hudiči idr., na Letonskem cigani, židje, predstavniki raziuh pokhcev,
svatje, v Bohinju harlekin-pwâtoz. Očitni karnevalski hki so npr. na Irskem in v Anghji
izriiiih skoraj vse stare hke. S krščanskimi obhodi kolednikov so se spojih npr. "korindjaši"
v Vojvodini. Relikt nekdanjega maskiranja je v Baskiji fant, ki s počrnjenim obrazom
spremlja božične kolediüke.
Preoblačenje moških v ženske in obratno (androginija) je v božičnem času
priljubljeno na Švedskem (v pustnem času je razširjeno po vsej Evropi). Poročila o
androginji segajo sicer v Zahodni Evropi v zgodnji srednji vek, ko so jo cerkveiü krogi
strogo obsojah.'^
Kjer so na cerkveno pobudo o božiču (in novem letu) "kolediuški" obhodi duhomtkov,
pozneje laikov in mladine izrinlH predkrščanske sredozimske (maskirane) obhode, je
orendistične moči prekril (cerkveni) blagoslov. Le-ta z besedanü in/ah simbohčnimi
kretnjami ah z obojim skupaj pokhče darove božje milosti na vernike. Blagoslov se uvršča
med t.im. zakramentak, verske obrede (ah predmete), ki vernika posvečajo in mu prinašajo
duhovne in telesne koristi. Postavila jih je Cerkev že v prvih stoletjih (zakramente je
postavil Kristus sam!). Zakramental božičnega blagoslova domačije je torej obredna
prošnja za nadnaravno, božjo pomoč, za srečo, zdravje, obilje,'^' kar naj bi prinašale tudi
orendistične moči. Namen je isti, le izhodišče je drugačno: predkrščanski obhodi sproščajo
naravne (orendistične) moči, krščanski obhodi pa posredujejo nadnaravno, božjo moč.
77 Gl. Johann Fischer, Masken imd rituelle Androgynie in Salzburg im 17. imd 18. Jahrhundert, v:
Oesterreichische Zeitschrift für Volkskunde 20/69. Wien 1966,1-36 in 126.
77a Navaja Adolf F r a n z. Die kircHichen Benediktionen des Mittelalters, 1. Freiburg i. Br. 1909,604-
609. - Za primer obrazec pod št. 5: "Défende, quesumm. Domine, locum istimi et habitantes eius a minimis
usque ad maiores cum pecudibus ab igne, ab inflrmitate, ab ira ventura et ab omnibus tribulationibus atque ab
insidiis diaboli, ut tu sis habitator et custos istius lod."
30
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
31
Pri tem se spomnimo sklepnega dela naših kolednic, ki praviloma zmeraj vsebuje
dobre želje domačim in domačiji. Koledniki se obračajo na Boga s prošnjo, naj jih usliši.
Kadar obhoda ne vodi ali ne spremlja duhovnik, prevzemajo laiki (odrasli, pozneje
mladina) njegovo funkcijo. Obhod s tem izgubi značaj zakramentala. Vprašanje, koliko
so tedaj udeležene orendistične moči, puščam odprto.
5. Miklavževi obhodi
Tudi Miklavževi obhodi, kijih še danes pozna velik del Evrope, so v - sicer posredni
- zvezi s sredozimskimi obhodi. Le-te obhodnike je intepretatio christiam spremenila v
hudobne duhove, v hudiče. Iz pedagoških nagibov so jih pobudniki Miklavževih obhodov
od 10. stoletja dalje sprejeH med Miklavževo spremstvo.
Češčenje sv. Nikolaja^ je vzcvetelo v Zahodni Evropi po prenosu njegovih relikvij
v Bari 1.1087, poseben vzpon pa je doživelo v 12. stol. v Severni Franciji, kjer je samostan
sv. Nikolaja v Angersu v Normandiji postal izhodišče šege svetnikovih obhodov.
Podlaga šegi so bile igre samostanskih dijakov (Ludus episcopi puerorum, Festum
stultorum ali fatuorum - Fete des fous, ]eu de l'âne)P M. O. N i 1 s s o n *° razbira v njih
sestavine treh različnih kultur, ki so se v srednjem veku srečale v Evropi kot usedlina
propadle antike: rimskih satumalij, keltskega zoomorfnega maskiranja in orientalskega
"kralja norcev". Legende o svetniku so pripomogle, da je postal zavetnik samostanskih
dijakov in deUlec darov pridnim učencem. Samostansko življenje je temu dogajanju iz
prevzetih elementov spletlo okvir. Nastala je šega obhodov po samostanu, poznqe tudi
zimaj njega. Pri tem je kak klerik ali odrasel laik prevzel vlogo svetega škofa (episcopus
Nicholatensis). Stroga samostanska vzgoja, ki gojencem lü prizanašala s šibo, je poskrbela
za kaznovanje lenuhov. Za to vlogo se je našla posrečena rešitev. Na pomoč je prišlo
izročilo o "divjem lovu", ki v njem - po "krščanski" razlagi - hudiči gonijo duše pogubljenih
(in duše iz vic) ter nad njimi izvajajo božjo kazen. Obhodu sv. Nikolaja se je tako pridružil
najprej eden, sledila pa je lahko truma strašljivo maskiranih obhodiükov, dedičev starega
"divjega lova", peklenščkov. Oni naj bi strahovali nemameže in neubogljivce. Cerkev je s
tem del starih grozljivih obhodov usmerila drugam in jih tako ukrotila. Peklenščki so se
zanaprej v neki meri odpovedah svoji gospodovalni vlogi in se podrediH sv. Nikolaju in
njegovemu poslanstvu.
Tako so dobili tudi obhodi sv. Nikolaja svoje mesto v sredozimskem času veHkega
dela Evrope. Tudi oni so sprejeli izročilo "divjega lova", čeprav že povsem pokristjanjeno
in vsebinsko spremenjeno.
Vendar se vsi hrupiu obhodniki, nasledniki starega "divjega lova", niso povsod
pridružili sv. Nikolaju. Skozi stoletja so se ohranili sami po mnogih evropskih deželah.
Svoje nastope so pač pomaknili na dan pred njegovim godom in si celo ime sposodih od
njega. Hodijo in razgrajajo pa po svoje in sami.
78 Meissen(kakorop. 11)passim.
79 O tej in o naslednji igri gl. E. K. C h a m b e r s, The Medieval Stage, 2. Oxford 1908,298-306 (Wmter
Prohibitions). - M e u 1 i (kakor op. 8) 143 si. - K temu še: Karl Young, The Drama of the Medieval Qiurch, 1-
2. Oxford 21951, in sicer: 1,104-105 in 110 (Igra norcev), ter 2:169-170 (Oslovska igra).
80 Nilsson(kakorop.71)passim.
Niko Kuret
Na Frizijskih otokih'^ prireja odrasla mladina bučne obhode našemljenih strašil, ki
jim pravijo Sunderldazen ah Sinterklazen. Pridružijo se jim razhčne (karnevalske) šeme:
dimnikar, brivec, sirar, medved idr.
Podobne obhode poznata Holandska (Amsterdam) in Belgija (Bruges), pravijo jim
Klazen.
Nadaljujejo se v Nemčijo {Klause, BullerMause, Pelznickel) m v Avstrijo {Niklo, Niglo).
V Švici so znaiü Ijfelerji z vehkimi razsvetljenimi škofovskimi mitrami na glavi (od
lat. iiifula, škofovsko pokrivalo). Prevzeh so torej celo svetmkovo insignijo.
Na Sloveiiskem ni nič drugače.*^ V Ziljski dohni se fantje pred Miklavževim
napravijo v kožiihe, si nadenejo strašilna nahčja in z verigami razsajajo po vaseh. Pravijo
jhn mMavži (mkvvavža). Tudi po vaseh Spodnjega Roža se v nočeh pred Miklavževim
podijo tropi pošastno našemljenih strašil. Podobno v Podjuni, na lâanjski straiü pa -
osamljeno - po Poljanski dolini. Srečamo jih spet v Porabju, kjer jim pravijo rtiMoši.
Pri vseh teh pohodih o svetniku Nikolaju samem ni sledu.
Obhodi sv. Nikolaja so danes razširjeni^ v severovzhodni Franciji, po vsej Belgiji
(valonski in flamski), na Holandskem, v Kataloniji, v Švid (samo v Juri), v Zahodni Nemčiji
in vsej Srednji Evropi (Avstrija, Slovaška, Češka, Poljska, Slovenija; hrvaško podeželje jih
še ne pozna). Neznani so v Anghji in na Škotskem, v Itahji, na Portugalskem in v Španiji.
V delu Nemčije so po reformadji uvedh "Jezuščka" (Christkind) ah pa svetnika nadomešča
njegov spremljevalec, peklenšček, ki pa je privzel svetnikovo ime (BullerMas, Pelznickel)
Kjer se je razširil in ohranil obhod sv. Nikolaja, ima neke stahie oblike. V njem so
predvsem trije hki: svetnik sam v škofovski opravi (mitra, plašč, škofovska pahca), angel
(z darovi) in peklenšček. Tej trojid so se ponekod docela svojevoljno in kot krajevna
posebnost pridružih drugi hki: najprej nekaj več peklenščkov, z njimi pa šeme, ki s
svetnikom in njegovim poslanstvom nimajo nobene zveze. Omenjeno bodi, da je svetnik
ponekod prijahal na (belem) konju,*' posebno na Holandskem m v Severni Nemdji, tudi
na Švedskem, v Zgornji Šleziji in celo pri nas.
Obhode sv. Nikolaja (Miklavža) na Slovenskem sem svoj čas podrobno raziskal in
jih obširno opisal v svojih knjigah Maske slovenskih pokrajin in Praznično leto Slovencev
n.** Naj samo povzamem, da se obhodi sv. Miklavža niso zgodaj in hkrati uveljavljah po
vseh slovenskih pokrajinah in jih nekatere do nedavnega sploh niso sprejele.
Danes so Miklavževi obhodi znani povsod po Slovenskem. Prednjad alpski svet,
sledita mu Osrednja Slovenija m panonsko območje. Malo primerov ima Primorska, še
manj Bela Krajina. Vrhu tega so obhodi ponekod prenehah že pred 1.1941, še več so jih
zatrhpo 1.1945.
Najpogostejši je nastop sv. Miklavža z angelom in enim (ah več) "parkeljni" (iz
nem. Bartl). Sestava spremstva je ponekod, zlasti na Koroškem, znatno povečana,
pridružih so se mu števihu (tudi karnevalski) liki, ki s sv. Nikolajem nimajo nič skupnega.
81 Mei S S en (kakor op. 11) 450 sl.
82 Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, 2. Ljubljana 21989,224.
83 VanGennep (kakor op.30)2893-2984.
8* L i U n g m a n (kakor op. 2) 676.
85 Meissen(kakorop. 11)442.
86 a. K u r e t (kakor op. 7) 145-162, in i s t i (kakor op. 82) 220-243.
32'
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
33
Če naj verjamemo Jos. Š u m a n u, je*' prijahal Miklavž ponekod na konju (avtor, žal, ne
navaja ne kraja ne časa). Nezanesljiv se mi zdi podatek v graškem Ferkovem arhivu
iz konca 19. ali začetka 20. stole^a, ki pravi, da je Miklavž na belcu prijahal v Ljubljano.**
Verodostojno je poročilo Jožeta Vršnikaizl. 1971, ki govori o Mudavžu na konju v
Logarski dolini.*' O Miklavžu na belcu v Trstu 1.1490 (!) poroča Paolo S a n t o n i n o,""
vendar je podatek ostal osamljen. Peklenščki, "parkeljiü", ki spremljajo našega Miklavža,
so po zimanjosti in vedenju takšni kakor drugod po Evropi.'^
Hrupnosti starodavnih sredozimskih obhodov se niso otresli peklenščki
Miklavževih obhodov zlasti ponekod v Srednji Evropi, predvsem v njenem bajuvarskem
delu. Prizor s svetim škofom in njegovhn spremljevalcem, angelom, ostaja sicer osrednji
del, toda početje njegovih drugih spremljevalcev ("krampiisov") v drugem delu obiska
priča, da so naslediuki "divjega lova".'^ Ne samo, da renčijo in razsajajo z verigami,
napadalno se lotevajo izzivalnih fantičkov, predvsem pa lovijo domača dekleta. Tako se
dogaja na sosednjem nemškem Štajerskem pa naprej na Salzburškem in Tirolskem. Tod
se nabere včasih do štirideset "krampusov", ki se - ne meneč se za Miklavža - podijo po
vasi {Krampuslaufen). Na Južnem Tirolskem sv. Nikolaj {SantaUos, Sunmklas) kar izgine v
množici nekih strašil. Ponekod (na Zgornjem Štajerskem, na Tu-olskem in Salzburškem)
so znane in priljubljene ljudske igre o sv. Nikolaju, ki jih domačini igrajo po gostilniških
izbah.''
Obhodi sv. Nikolaja segajo naprej na Češko.'* Tu je svetmkovo spremstvo spet
izredno številno. Včasih sv. Mikulaš ni samo eden, ampak sta kar dva, eden jaha na belcu,
drugi na ekvidni maski koze. Ko bi v nekaterih čeških obhodih sv. Mikulaša ne bilo njega
samega, bi sprevod ne bü ruč drugačen od pustnega. (Najstarejše poročilo o Mikulaševem
sprevodu na Češkem je iz 1.1761.)
Na Poljskem" hodi sv. Mikulasz z angelom in peklenščkom. Posebno priljubljen je
pri šlezijskih goraKh. Tod poznajo "črne" ki "bele" mikulasze. Črni so skupina mask, ki
predstavljajo cigane, dinmikarja, berače, peklenščke idr., beli pa obdajajo sv. Mikulasza
87 Josip š u m a n. Die Slowenen. Wien u. Teschen 1891 (= Die Völker Oesterreich-Ungams 10/1).
88 Niko K u r e t. Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah, v: Slovenski etnograf 30 (1979)
53,1.12.
89 Gl. Jože v r š n i k. Stari Hesnik, v: Haninski vestnik 71 (1971) 19.
90 G. V a 1 e, Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Camiola. Qtta del Vaticano 1943,81, op.
3. Na navedeno mesto je opozoril Gaetano P e r u s i n i, Mascherate rituali in Friuli, v: Alpes Orientales 4
(Firenze 1966) 102-103.
91 O miklavževanju na Slovenskem imamo prvo poročilo - in sicer v nemščini: J. Buchenhain
(= Jože Babnik), Das Nikolai-Fest in Krain, v: Camiolia 2, Laibach 1839. Prvi opis kmečkega miklavževanja pri
nas je objavil J. T o m š i č, Na sv. Miklavža večer na kmetih, v: Šolski prijatel 1, Celovec 1852,404-405.0 prvem
nastopu sv. Miklavža v mestnem okolju (v Novem mestu) poročal I. N a v r a t i 1, Slovenske narodne vraže in
prazne vere, v: LMS1885,154.
92 Slikovito jih opisuje Leopold Kretzenbacher, Lebendiges Volksschaiispiel in Steiermark. Wien
1951 (St. Nikolaus und die Rauhen, 187 sl.).
93 O njih razpravlja Hans Schuhladen, Die Nikolausspiele des Alpenraumes. Ein Beitrag zur
Volksschauspielforschung. Innsbruck 1984 (= Schlemschriften 271). - Prim, tudi Young (kakor op. 79) 2,307-
360 (The Miracle Plays of Saint Nicholas).
94 Izčrpen opis je objavil Č. Z î b r t (kakor op. 33) 459471 .Gl.šeR.Jerabek (prav tam) in J. T o m e š
(prav tam).
95 R e i n f u s s (kakor op. 35) 134-141.
Niko Kxiret
34
(predvsem angeli). Le-ti smejo v hišo, čnu pa ostajajo zunaj, uganjajo norčije in razsajajo.
Slovanski pravoslavrü vzhod časti sv. Nikolaja, ne pozna pa njegovih obhodov, saj
ni razvil izročila samostanskih šol, značihiega za srednji vek evropskega Zahoda.
6. Maskhana Sredozhnka
Ime Sredozimka se v znanosti uporablja za ženskega demona, ki po ljudskih
predstavah z razhčnimi imeni nastopa v sredozimskem času, je znan po vsej Evraziji in
ga ponekod mimično predstavljajo kot maskiran lik.
Slovencem je Sredozimka znana kot Pehtra (baba), Pehtma (baba), Pjerhta, Perhta,
Perta, Pirta, a tudi kot Torka in kot Lucija.^
Naša Sredozimka ima sorodnike na nemškem jezikovnem ozemlju, predvsem na
Salzburškem in Bavarskem, sega pa tudi k Čehom in Moravanom."'
Na vseh teh območjih nastopa Sredozimka še danes kot maskiran hk.'*
Drugod v Evropi (in Aziji) je Sredozhnka znana le še v pripovednem izročilu. Pred
več kot 50 leti je Šved Waldemar L i u n g m a n poiskal Sredozimke na prostranem
ozemlju od Bhžnjega Vzhoda do Atlantika." Niso mu pa bile znane raziskave ruskih
etnologov, predvsem M.S.Andrejevaiz dvajsetih let našega stoletja,™ ki so segle do
Osrednje Azije. Znjiminas je 1.1953 seznanil avstrijski etnolog Robert B1 e i c h s t e in e r.™
V zadnjem času so se tako zbranim podatkom pridružili izsledki madžarskih etnologov,
ki odkrivajo izročilo o Sredozimki med svojimi rojaki Ugri na območju Kavkaza m celo v
daljni Sibiriji.^"^
O slovenski Sredozimki sem pregledno poročal 1.1967,'°' obširne opise sem uvrstil
v svoje "Praznično leto Slovencev" 1.1970 oz. 1.1989.'°* Sredozhnka se je ohranila kot
maskiran hk v matični Sloveniji le še Pod Korenom v Zgornji Savski dohni (kot Pehtra
96 Predstavil sem jo v predavanju na slovenjegraškem sestanku Alpes Orientales 1967 (Die
Mittwinterfrau der Slowenen, v: Alpes Orientales V. Ljubljana 1969,209-239).
97 O njih je izčrpno pisal Richard W o 1 f r a m v spremni študiji k zemljevidu v avstrijskem narodopisnem
atlasu (Percht und Perchtengestalten. Wien 1979,1-122 ad Oesterreichischer Volkskundeatlas 6. Lieferung, 2.
Teil, Bl. 112-114). Upošteval je tudi slovensko gradivo po mojem prispevku, gl. op. 96.
98 Drugod je ohranjen spomin nanjo le v pripovednem izročilu - med Nemd kot Holk ali HoUa, med
Francozi kot Tante Arie, med Italijani kot Befana itd. Tudi slovenska Torka je znana le iz pripovedk.
99 Gl. op. 2,569-704.
H'OM.S.Andreev,Po etnografii tadžikov. Nekotorie svedenija. (Iz sbomika Tadžikistan, izdannogo
Obščestvom dlja naučenija Tadžikistana i sopredeljnih stran, naseljenih irancairü, 151-177). Taškent 1925. -1 s t i.
Iz kratkogo otčeta po etnografičeskoj elcspedidi pod rukovodstvom M. S. Andreeva v Tadžikistanu v 1925 g.,
I. (Izdarüe Obščestva dlja izučeiuja Tadžikistana i sopredeljnih stran, naseljenih irancami.) Taškent 1927. -1 s t i.
Po etnologu Afganistana. Dolina Pandžmir. (Materiali iz poezdki v Afganistan v 1926 g.) Taškent 1927. -
Tadžikistan. Sbomik statej... pod redakcii N. L.Korženovskogo. Taškent 1928,151 sl.
101 Robert Bleichsteiner, Perchtengestalten in Mittelasien, v: Archiv für Völkerkunde 8. Wien
1953,58-75. - Njegove irJormadje so ostale skoraj brez odmeva.
102 Gl. članek v Magyar Néprajzi Leksikon, Budapest 1982,512 - še prej pa razpravo Sândorja S o 1 y m=
o s z y j a, A vasorru baba es mitikus rokonai (Vasorru baba in njeni mitičru sorodniki) iz 1927, ponatisnjeni v
zborniku razprav istega avtorja pod istim naslovom (Budapest 1991). Za posredovanje informadj sem hvaležen
ge. dr. Mariji Kiss (Magyar Tudomanyos Akadémia, Budapest).
103 Gl. op. 96
104 Gl. op. 82, prva izdaja 1970, IV. 267-280 in druga izdaja 1989, n. 461-648.
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
baba), nastopa pa še danes med koroškimi Slovenci v Podjuni, Rožu in Zilji (kot Pehtra
baba, Pehtma baba, Pjerhta, Perhta) zvečer pred praznikom sv. treh kraljev (5. januarja),
na "pemahti". Plod svojevrstne metamorf oze Sredozimke so maske, ki tudi danes še hodijo
na Vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju in so do nedavnega hodile tudi v Porabju pod
imenom Lucija (Licija, "po Lidji hoditi") zvečer pred godom sv. Lucije (12. decembra). Po
prvi svetovni vojski so nehale hoditi Pirte (Perte) v Zgornji Soški dolini, Pehtre pa v
Zgornji Savski doliiü od Kranjske gore do Jesenic.
Kot Pehtra baba hodi danes Pod Korenom fant v beU preobleki s počmjeimn
obrazom in palico v roki. Najprej podi otroke po vasi, potem ga otroci z oglušujočim
truščem zvoncev naženejo iz vasi. Temu pravijo "Pehtro babo jagati" {nem. jagen, poditi).
Šega sega naprej v Kanalsko dolino, kjer se fantje in možje z zvonci podijo po vasi.
Poznali so jo tudi v Ziljski dolini, Iqer so fantiči na podoben način "zver gonili" ali "volka
podili".
Na skrajnem koncu slovenskega etničnega ozemlja, na Brdu v Ziljski dolini, jePerhta
hodila po hišah do prve svetovne vojne. Büa je črno napravljeno strašilo s tesarsko sekiro
in burklami v rokah. Še danes pa hodijo v Pjerhte napravljeni fantje po Spodnji Ziljski
dolini. Oblečeni so v narobe obrnjen kožuh, prepasani z verigo, ki na njej vise zvonci.
Grozljiva "larfa" jim zakriva obraz. Z zbirališča zimaj vasi prihrumijo v vas in se oglašajo
po domovih. Strašijo predvsem ženske in otroke, skušajo jih mazati s sajami. Pred
odhodom se v veži prelevijo v božične kolednike.
Grozljivo je napravljena Pehtra baba okoU Št. Lenarta pri sedmih studencih. Tudi
ona se z bučnim spremstvom oglaša po hišah, na koncu pa vošči srečno novo leto.
Ziljska Perhta je svojčas samo odprla duri in "uspela" v izbo sadja, orehov in drugih
dobrot. Isto počne Pehta okoli Št. Štefana.
V beljaški okolici podijo fan^e z zvonci - kakor Pod Korenom - Pehtro babo po vasi.
Lov za Pjerhto se nadaljuje po Rožu. Na meji med Züjo in Rožem že "Pjerhto jahajo
(jagajo)". Tu je nosila svoje dni grozljivo larfo z dvema paroma kozjih rogov. Danes si
povezne pokvečen šbrokokrajen klobuk na glavo in si podenj natlači slame. Oblečena je v
starinsko žensko obleko. Fantiči jo v mraku čakajo na koncu vasi in jo, ko se pokaže, z
vpitjem zasledujejo, dokler ne izgine. Podobno se godi Pehti okoli Bekštanja.
V Rožu in Podjuni se v Pehtro babo napravi starejša ženska. Tod je ne podijo po vasi,
ampak pride sama v hišo, oblečena v starinsko črno obleko. Otroke sicer straši, nazadnje
pa jih obdari s krhlji (kloci) in orehi. Svojčas je nosila larfo, danes si obraz namaže s
sajami ah si ga zakrije s črno "hadro".
Posebnost je Pehtma v Selah in na Obirskem. Ni namreč črna, grozljiva, marveč
"bela", prijazna. Ob vstopu v izbo razsuje po tleh orehov, klocev in sladkorčkov, nato pa
opravi poseben obred: s sekiro simbolično razreze ("razseka") božične hlebe, nato pri
vratih vse domače s sekiro blagoslovi in odide.
Bele in ljudomile so bile tudi bovške Pirte {Perte), ki so tako ohranjale podobo
prvotne, lepe Sredozimke. Niso se sicer mogle odtegniti vplivu poznejšega krščanskega
okolja, saj so se pridružile trikraljevskim kolednikom (Log). V najčistejši obliki (tri belo
oblečena dekleta) so se ohranile do zadnjega v nekaterih vaseh pod Mangrtom. "Bele"
Sredozimke niso samo naša, ampak tudi alpska posebnost.
Na vmesnih območjih je Sredozimka strašilo, ki jo podijo ("jahajo" = jagajo) po
vasi, so pa tudi območja, kjer so v navadi hrupni obhodi brez Sredozimke, in tudi taka.
Niko Kuret
kjer kot odvima prikazen sama hodi po vasi in pride v hišo. Izroalo pozna izrazito strašihie
obiske. Nikjer pa ne odide brez darov otrokom. V Sredozimko se je v Zilji svojčas napravil
fant ali mož, danes jo predstavljajo starejši šolarji. V Bistrici in Zahomcu je Sredozimka
mlajši fant, njegovo spremstvo se nazadnje spremerh v božične ah novoletne kolednike.
V Rožu in Podjimi je Sredozimka navadno (starejša) ženska.
Koroška Sredozimka je opustila vse svoje nekdanje funkcije: predic ni več, zato
nima koga nadzirati, po požeruhih ne vprašuje, zato z gastrotomijo ne grozi rükomur.
Samo sekira tesarica spominja na njeno vodilno vlogo v nekdanji divji jagi. V Selah in na
Obirskem je njena obrednost že povsem krščanska.
Sredozimka se pač nikjer m mogla izogniti spremembam, ki jih je preživljala družba
skozi tisočletja, zato se je spreminjala tudi sama. Spreminjale, odpadale so njene funkcije,
izgublja se celo spomin nanje. Danes je le še šega brez vsebine.
"Panonska" različica Sredozimke je spremenila ime in termin. Njeno prvotno
(neznano) ime je izginilo pod imenom svetnice Lucije, obhodi pa potekajo zvečer pred
njenhn koledarskim godom, 12. decembra.'"' Tako po vzhodnem delu Slovenskih goric
in v Prekmurju še danes "po Liciji hodijo". V Slovenskem Porabju so šego opustih. Svojčas
so se v Lucije napravljala dekleta - dva ah tri -, oblekle so belo obleko, si nataknile belo
masko Çlaflo"). S seboj so nosile apnen belež s čopičem in skušale ljudi ohsati. V Slovenskih
goricah in v Prekmiuju sta se v prejšnjih časih napravila dva moška ah dve žeriski v
"Liciji", ena je bila "črna", druga "bela!'. Le-ta je bila strežnica prve, ki je bila prava Licija.
Licija je nosila v eni roki krožnik in na njem dvoje svinjskih očes in vuice, v drugi roki pa
burkle. Strežnica je imela v erii roki zvonček, v drugi košarico z darovi za otroke. V
Prekmurju so ju ponekod spremljah parkeljni. Licijina naloga je podobna Miklavževi:
prihaja v hišo, kjer so otroci in od njih zahteva, naj mohjo. Upomežem zagrozi z vihcami
in burklami. Nazadnje pa strežnica vse obdari. Danes "črne" Licije ni več. Danes hodita
dve prikazni po vasi, ena je Licija, druga je njena "sprevodiüca". Obe sta belo oblečeni,
obraz jima zakriva tančica ah pa si ga oprašita z moko. Nekatere si ga rajši namažejo s
sajami. Slejkoprej nosita krožnik s svinjskima očesoma, vihcami in nožem pa zvonček in
bvirkle. Po raznih krajih se šega tudi spreminja. Ponekod hodijo tri Licije, dve od njih sta
strežnici.'*
Usoda Sredozimke je pri nas sicer podobna usodi, ki jo doživlja drugod, o čemer
bom govoril v nadaljevanju. Značilno pa je, da je med Slovenci ohranila še precejšnjo
mero arhaičnosti., ki jo je ponekod čisto izgubila. Pozornost vzbuja predvsem "bela" Sredo-
zimka, ki je drugje lü več, pa tudi njen razhaü nastop: ponekod jo podijo po vasi,
drugod prihaja sama v hišo. Časovne spremembe so ji odvzele eno glavnih prvotnih
funkcij: nadzor nad predicami.
Gastrotomije ni več. Nekdanja okrutnost se je pri Lucijah zreducirala na grožnjo
105 Kakor op. 104:11970, IV. 47-48 in 21989, n. 246-248.
106 Poizvedbe zadnjih let so zajele 95 krajev in pravijo, da so Licije ohranjene še v 34 krajih, izgimle so
v 60. a se jih domačini še spominjajo. Gl. Niko Kuret, Naše panonske Licije, v: Razprave n/14 SAZU.
Ljubljana 1991,165-183.
I06a Mislim, da je "svetla" Sredozimka prvotna, ko je bila še numen. Slovend smo jo pozruli kot "Zlato
babo" (gl. H i C i n g e r. Novice 16,1858,269). Jakob G r i m m je opozoril na pomen nemškega imena Frau
Berchte, ki ga izvaja iz stvn. perahta "die leuchtende, glänzende" (sijoča, svetla), kar se semantično ujema z
"Zlato" babo (gl. Jakob G r i m m, Deutsche Mythologie, I. repr. Basel 1953,226). Numen se je pozneje demonizir«/.
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
37
očem. Vse naše Sredozimke, tako Pehtre kakor Lucije, pa nosijo darove (za otroke).^'*''
Drugačne so obhodne Sredozimke v naši bližnji in bolj oddaljeni soseščini.
V sosednji Avstriji'"' so Perchtln v doliiü Aniže (Ennstal) kaj skromne. V večernem
času prideta v hišo dve dekleti v belih oblekah, z razpuščenimi lasmi čez obraz, molče
pospravljata po hiši, čeprav je že pospravljena, in molče odideta. Podobno hodijo okoh
Ausseeja Perigln. Na sosednjem Salzburškem (Rauris) hodi "kljunata" Perhta
{Schnabelpercht) z naramnim košem, velikimi škarjami aU metlo od hiše do hiše in stika za
smetmi. Drugod poznajo Perchto na hoduljah (Stelzenpercht).
Pozornost vzbujajo pohodi Perchtov™ v salzburški pokrajini Pongau, ki jih
prirejajo vsako leto izmenoma v Badgasteinu, Bischofshofnu, St. Johaimu im Pongau
in Altenmarktu. Prireditev je danes zgolj folkloristični spektakel, namenjen tujcem
in zabava za domačine. Demonskega ni na njej nič več, ostala je samo paša za oči.
Stari pohodi Perchtov so zamrli že v drugi polovici prejšnjega stoletja (zadnji je bil
menda 1. 1867). ObnoviU so jih okoU 1. 1900. Stari tek Perchtov je bil demonski in
nevaren, divji in hrupen. Zbralo se je okoH 50 do 60 fantov (npr. okoli Schwarzacha-
St. Veit), se našemilo s platnenimi naličji, potegnilo nase srajce iz hodničnega platna,
se opasalo s širokimi jermeni z zvonci na njih. Jedro je bila skupina 12. fantov, ki so
bih pravi Perchti. Pokrivala so imeU iz jazbečje kože, obraz je zakrivalo leseno naUčje
z dolgimi zobmi, rogovi, tudi kljuni. Oblečeni so bih v črne ovčje kožuhe, na pasu je
bila pritrjena vrsta zvoncev. Taki so skakali, tekah od kmetije do kmetije. Če sta se
srečali dve skupini iz različnih vasi, sta se stepli - kakor svojčas naši koranti ah
bolgarski kukeri. Pogosto so katerega ubih. Ni imel pravice do krščanskega pogreba.
Še dolgo so o kakem znamenju pripovedovali, da leži pod njim ubit Percht. Današnje
"Perchtenlaufen" je ohranilo samo ime. Sodeluje pač 70 do 80 fantov in mož. Poleg
različnih pustnih likov pa so glavnina Perchti. Med njimi so "grdi" (die schiachen
Perchten) in "lepi" (die schönen Perchten). Nič niso našemljeni, postavljajo se samo s
skrajno domiselnim in bogatim, s tudi težkim naglavnim okrasom (Kappe). Njegove
oblike so različne: npr. trikotnik in kvadrat, postavljena in pritrjena drug nad drugim
tudi poldrug meter visoko. Vse skupaj je olorašeno s cvetjem, koraldami, bleščicami,
verižicami, trakovi, zrcalci, tehta pa do 40 kg in še čez. Moški s takim pokrivalom
(tafelpera) potrebuje tujo pomoč, da si "kapo" nadene in obdrži na glavi. "Grdi" Perchti
si okrasijo pokrivalo z mrtvimi podganami, mišmi in kačami. Posebna vrsta pokrival
ima visoko koničasto obliko {Turmpercht).
Posebnost teh Perchtov je, da se vanje napravljajo moški. Zato se tod tako tudi
imenujejo {der Percht).
Bavarska je imela svoje dni obilo Perchtinih obhodov. Hans M o s e r jih je za čas od
l06b Vinko Möderndorfer piše v IE. delu svojih Verovanj, uver in običajev Slovencev (Celje 1948)
30, da hodijo "Lidje" (!) tudi v Št. Vidu v Podjuni in navaja kot vir svoje zapiske. Piše pa tudi, da poznajo Ludjo
še v Rožu, in se sklicuje na J. Š a š 1 a (- Fr R a m o v š a) Narodno blago iz Roža (Arhiv za zgodovino in
rwrodopisje, n. Maribor 1916-17). Prva navedba utegne biti pomota v zapiskih, druga pa je popotaoma brez
podlage - S a š e 1 o Ludji v Rožu sploh ne govori! Kako bi tudi mogel, saj Lidje iz i\ašega panonskega območja
niso segle lukamor drugam!
107 Dokaj laksno informira Paul Kaufmann, Brauchtum in Oesterreich. Feste, Sitten, Glaube. Wien-
Hamburg 1982,60 sl. Ko omenja obhode Pehter na Koroškem, ne pove, da potekajo med Slovend!
108 Gl. W o 1 f r a m (kakor op. 97) 65 sl. - hne Percht se tod uporablja v moškem spolu, torej der
Percht!
Niko Kuret
18. do 19. stoletja iz sodnih aktov dokumentiral bhzu 2.000."" Pohodi pa so danes močno
uplahnih, celo pripovedno izročilo o Perchti se ohranja le še na omejenem ozemlju (med
Kiifeteinom in Rosenheimom). Tudi opisov ni kaj prida znanih. Skopo poročilo Friedricha
Panzerjaizl. 1855"° ve povedati samo, da so okoh Werdenfelsa hodile po tri Perchte
od hiše do hiše. Opis iz 1.1903 pozna pohode iz okohce Berchtesgadna. Tedaj je že nekaj
otrok namesto poprejšnih 30 do 40 fantov v dolgih belih srajcah, prepasanih s pasom z
zvonci, hodilo od hiše do hiše. Eden izmed otrok je predstavljal "gospo Perchto", bü zakrit
z vehko belo tančico in nosu nahčje z dolgim nosom. Danes je števuo krajev, koder Perchte
še nastopajo, zelo majhno.'" Bad ReicherüiaU je ohranü Perchtine obhode v dveh svojüi
občinah. V eni nastopajo samo nad 15 let stari fantje, napravljeni v dolge bele srajce,
prepasane s širokhn jermenom, na njem je 3-5 zvoncev. Vodi jüi "die Perschtfrau", zakrita
je z belo kopreno in na glavi nosi mitri podobno pokrivalo. V drugi sme skupina šteti
samo 12, vsaj 16 let starüi fantov. Na glavi imajo čepico s cofom (Zipfehnütze), ki jo pred
hišo potegnejo čez obraz, nosi jo tudi "die Perschtlfrau". Nekaj krajev južno od Rosenheima
je imelo še v našem stoletju Perchtine obhode. Tod je "Peascfitt" strašua otroke. V zadnjem
času se obhodi obnavljajo.
Sredozimko poznajo kot Perechto, Šperechto ipd. tudi Čehi in Moravaiü.'" Že neki
rokopis iz 1.1418 omenja Perchto, ki da ima "zlato glavo, kositrne oči, medeninasta ušesa,
železen nos, srebrno brado in svinčen vrat".
Toda na južnem Češkem una Perechta podobo kobile (khbne, podobno naši rusi ah
košuti). Taka se sprehaja v božičnem času (in v pustnih dneh) z drugimi šemami vred po
vaseh. Prava Sredozimka pa je Šperechta na severnem Češkem in na Moravskem. Tod
nastopa kot strašuo v ženski podobi, ki grozi z gastrotomijo predicam, če v četrtek predejo,
m otrokom, če nočejo mohti, posebno pa, če so si privoščui preveč božičruh dobrot. Rekel
bi, da je Urban J a r n i k, ki je imel dobre zveze s Češko, to funkcijo češke Sredozhnke
svojevoljno prenesel na koroško Pehtro babo, ki da - kakor njena češka vrstnica z vretenom
ah nožem - "bučne vampič z vüami, tih k so zlo nasiteni". Češka Sredozhnka nastopa v
mnogih razhčicah. Prihajala je ena sama, prihajah sta dve, büo pa jüi je tudi pet do šest. V
Perechto so se napravljah moški ali ženske. Njena naloga je bUa, kakor že omenjeno,
predvsem ta, da bi strahovala otroke, ki pri jedi ne poznajo mere. Le izjemno jüi obdaruje
z orehi, jabolki, sladkarijami, posebno, če znajo lepo mohti. Požrešnežem grozi, da jhn bo
razparala trebuh in vanj nabasala grahovine, slame ah pa nasula plev. Ponekod je pazüa,
da so se ljudje držah "svetega posta". Prestoprüke bi, tako so pravih, celo skiüiala. Če sta
büi Perechti dve, je büa ena "bela", druga "črna". Bela sije oblekla žensko spodnje krilo m
moško srajco. Obraz si je pobehla z moko, ki si jo je puhmla vanj, aH pa si je imtakmla
nanj nahčje, ki je büo vselej strašuno: dolgi zobje, izbuljene oči, celo iztegljiv dolg rdeč
jezüc. Črna je bila podobno napravljena, obraz si je počrnila z ogljem aH s sajami ah pa si
109 Gl. Hans Moser, Neue archivalische Belege zur Geschichte des Perchtenlaufens, v: Bayer. Hefte
für Volkskunde 12, München 1940,62-65. - K temu: Hans Schuhladen, Zur Geschichte von Perchtenbräuchen
im Berchtesgadener Land, in Tirol und Salzburg vom 16. bis zum 19. Jahrhundert, v: Bayer. Jahrbuch für
Volkskunde. München 1983-84,1-29.
HO Friedrich Panzer, Bayerische Sagen und Bräuche. Beitrag zur deutschen Mythologie, H. München
1855,115-119.
111 Gl. Hans S c h u h 1 a d e n. Bayerische Perchtenbräuche im 20. Jahrhundert, v: Bayer. Jahrbuch für
Volkskunde. München 1955,1-23.
112 a. Z i b r t (kakor op. 33), 87-107.
38
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
39
je iwtaknila nanj grozljivo naUčje. Če so bile Perechte tri, je bila ena bela, druga črna,
tretja pa rdeča. Če jih je bUo več, so bile različno napravljene. Tudi narobe obmjen kožuh
so potegnile nase ali pa so se kratko in malo ogrmle z belo rjiiho. V rokah so nosile zvonček,
(lesen) nož, šop grahovine aU slame, tudi škafek, paUco, metlo, razUčno po različnih krajih.
Na Češkem dozdaj ni znano izročilo mitične Sredozimke. Obhode Peruchte,
Šperechte idr. so prevzeh iz nemške soseščine ah nekdanjih nemških jezikoviuh otokov.
Mojo pozornost je vzbudila češka otroška igra s Hrirribabo ("hra na Hrimbabu"), v kateri
igra protagonist(ka) vlogo zeliščarice."^ Ustavil sem se najprej ob hnenu: Hrimbaba je
vendar Baba Gromaonica (hfim, grom), ki jo hotGuldur Mom, "Mamo Gromovnico", poznajo
npr. Tadžiki. Znano je tudi, da je propadanje izročila spremenilo Sredozimko v staro
zeliščarico (tudi v čarovnico, prim. Pehtro babo v MežakH !). Danes je med Čehi hrim-
baba une zdravilnega zelišča (belega vratiča, Tanacetum), ki se uporablja menda pri
ženskih boleznih. Te dozdaj še nejasne zveze mi vzbujajo slutnjo, da so nekoč tudi Čehi
imeli svojo mitično Sredozimko, Gromovnico, Hrimbabo, ki pa je povsem utonila v
pozabo. Mâchai Hnmbabe ne pozna, tudi današnja češka mitologija je ne omenja. Na
vrsti bi bili češki mitologi, da povedo svoje mnenje.
Druge evropske Sredozimke (npr. nemškafrau Holle ahHolda, francoska Tante Arie)
kot mimični obhodni Uki niso znane. Imam osamljen podatek, da so v Rusiji poznah
obhode Bane ]age. Ruske kmetice so se menda v času med božičem in novim letom
napravljale v Babo Jago."' Vsaka je hotela biti čim grša. Podrobnosti, žal, ne morem
ugotoviti.
Izročilo alpske Sredozimke se razkraja. Demonska prikazen doživlja neizbežno
sekularizacijo. Stara obrednost je zamrla aU pa zamira in privzema nove (krščanske)
sestavine. Predpostavljam, da je mimični hk Sredozimke spočetka "igrala" ženska. To
pravilo je povsem omajano. V mnogih primerih jo namreč predstavlja(jo) moški. Izročilo
je tudi že tolikanj oslabelo, da so njeno vlogo mnogokje prevzeH otroci, šolarji, do 15-letni
fantiči. Namesto ene Sredozhnke nastopajo tu in tam dve, tudi tri. Le redkolqe se je ohranila
demoiučnost Sredozhnkinega nastopa. Njene prvotne funkcije so iz zavesti izginile,
ohranja se samo še zunanji videz, saj so jim spremenjene družbene in gospodarske razmere
spodmaknile Üa. Njeni nastopi, koder so še ohranjeni, so krajevne navade in živijo zavoljo
konservativnosti okolja. Njihov smisel in namen lüsta problematioia. V alpski Sredozimki
prevladuje negativni, "temni" značaj. Njeno vedenje je večinoma strašihio. Temu ustreza
zimanjščina, zlasti grozljive maske. Le malokje je ohranjena prvotna pozitivna, "svetla"
podoba Sredozhnke v značaju in zimanjščiru. V Avstriji je mimična Sredozimka ženska
aH moški, na Bavarskem jo predstavljajo danes večinoma fantje-najstniki, moški aH ženska
je na Češkem in Moravskem. V Avstriji so nastopi demomkega značaja že zelo redki
(Sredozimka pregleduje snago v hiši). Grožnja z gastrotomijo izginja na Češkem in
Moravskem že zato, ker preje skoraj ni več, ostaja pa Sredozimka kot strah za otroke.
113 Gl. S. P. O r 10 v, Hry a pisne deti slovanskych. Praha 1928,278-280. - Sicer^a je (h)rimbaba rastiin-
sko ime, znano v ljudskem zdravilstvu. - Po prijaznem sporoälu prof. dr. Richarda Jerâbeka (Brno) piše V.
M a C h e k, Ehrmologicky slovnik jazika českeho a slloverakeho. Praha 1957,435, samo, da je beseda nmbaba
(staročeško hrimbaba), nejasno. - Slovnik spisovneho jazika českeho, H. Praha 1989, 105 ravaja kot pomen
besede hrimbaba 1. zdravilno vrsto ivanjščice, beU vratič, 2. zdravega krepkega človeka, navadno otroka.
iw Npr. Zdenek V a n a. Svet slovansky ch bohu a demonu. Praha 1990.
U5 Podatek je osamljen, navaja gaA.M.Afanassiew, Russische Volksmärchen. E)eutsch von Anna
Meyer. Wien 1906,68.
Niko Kuret
40
Pozornost vzbujajo slejkoprej veliki sprevodi Sredozimk v Avstriji (Pongau), vendar o
kaki demoničnosti ali skrivnostnosti tam ni več sledu. Nastopajo samo moški v navadni
praznični noši, a z bogato okrašenim naglavnim okrasom. Vez s pristnim izročilom je
pretrgana, ostaja zgolj paša za oči, f olklorizem. Na Bavarskem so obhodi Sredozimk močno
ponehali. Danes jih obnavljajo, a spet le iz folklorističnih nagibov.
Sredozimka Lucija je doma v dinarskem, panonskem in predalpskem svetu. Njeno
mitično izročilo je poniknilo, poznamo jo le kot mimični lik, ki nastopa v obhodu zvečer
12. decembra, pred cerkvenim godom sv. Lucije.
V Hrvaškem Primorju, Iqer je bila, je sicer ni več,"* zato pa jo srečujemo severno od
Velebita, v Liki, pa naprej v Medjimurju in Slavoniji."' Povsod nastopa kot strašilo.
Fant si pripravi izvotleno bučo, postavi vanjo gorečo svečo, se ogrne z rjuho m si jo
potegne čez glavo, nanjo pa si posadi bučo. Tak hodi po vasi od hiše do hiše, posebno ^a,
Iqer so otroci in dekleta. Postavi se pred hišo pod okno in jih z razsvetljeno bučo ski^a
prestrašiti. Matere namreč že nekaj dni prej grozijo porediiim otrokom z Lucijo. Tu m
tam v Slavoiüji nosi Lucija otrokom tudi darove. Na Ludjino je še danes preja prepo-
vedana. Še en spomin na Lucijo živi v Slavoniji: otrod nosijo po hišah krožnik z dvema
volovskima očesoma, češ da bodo zato ženske "laglje živele."
V rjuho ogmjeni fantje z razsvetljeno bučo na glavi hodijo tudi po Medjimurju.
Bučo nataknejo tudi na drog in kakor v Slavoniji nosijo volovske od po hišah.
Na avstrijskem"* ozemlju je Ludja znana v delu vzhodnega nemškega Štajerskega,
po srednjem m južnem Gradiščanskem m v koščku južnega dela Spodnje Avstrije. Marsi^e
je oatna njena sorodnost s Perchto, saj hodi tu m tam na dan pred sv. tremi kralji, tudi na
božič, predvsem pa seveda zvečer pred godom sv. Ludje.
Na Štajerskem jo hnenujejo navadno Pudeltnutter ah Pudelfrau, na nemškem
Gradiščanskem je LutzeZ/rau, Luz, Luži, Lutscherl, Lutschi. Štajerska Pudehnutter/Pudelfrau
nastopa večinoma zvečer pred praznikom sv. treh kraljev. Kot starka, zavita v rjuho, stopi
v izbo, strese darove po tleh in izgine. Včasih otroke tudi straši, a jih nazadnje obdaruje z
jabolki, orehi, suhimi shvami, ki ji lete izpod širokih kril. Ponekod samo malo vrata
odškme, strese darove po tleh m izgine. Povsod pazijo, da je v izbi vse snažno, ni pa
strahu, da bi se znašala imd predicami. Zato velja za "svetlo", dobrohotno.
Čisto drugačna je Ludja na nemškem Gradiščanskem."' Tu je hudobna, "temna".
Pravijo, da je "divja, debela, razcapana in da hna gosje noge". Otrokom, ki se neradi
umivajo, da odreže pete na nogah ("Fersenlutzel"). Prihaja najrajši 12. decembra zvečer.
Gradiščanski Hrvati sicer poznajo Ludjo, vendar ne kot mimični obhodni lik. V
izročilu je pogostejša "baba" (Lizababa, Zurababa). V pripovedih z njhna strašijo otroke.
Grozljive so tudi češke in moravske, ne pa slovaške Ludje.'^ Znadhio zanje je, da
bdijo nad snago v hiši.
116 Gl. predvsem Leopold Kretzenbacher, Santa Luda und die Lutzelfrau. Volksglaube und
Hochreligion im Spaimungsfeld Mittel- und Südosteuropa. München 1959 (= Südosteuropäische Arbeiten 53).
117 Gl. Milovan G a v a z z i, Godina dana hrvatskih narodnih običaja, 2. Zagreb 1939,6 sl.
li8Gl.Kretzenbacher(kakorop. 116).
119 Leopold Schmidt, Beichtengestalten im Buigenland, v: Burgenländische Heimatblätter 13.
Eisenstadt 1951,147 oz. 149.
120 a Z i b r t (kakor op. 33) 477484, tudi Hanuš M â C h a 1, Nâkres stovanského b^eslovî Praha 1891,204 si.
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
Obhode Ludj ('hoditi s Luckou, Loud, Luciî') poznajo po vsem Češkem. Luchi je bila
r«vadno vehka bela žerm z nožem ah metio. Požrešnežem je grozila, da jim bo razparala
trebuh, lene predice je ošvrkala z metlo. Včasih se je več deklet (3-6), starih od 12 do 19
let, napravilo v Lučke: oblekle so belo obleko in si z belo tančico zastrle obraz (potresle so
si ga tudi z moko). S seboj so nosile gospodinjsko orodje: krtačo, metlo, čopič za beljenje.
V hiši so čistile, brisale, "belile". Ena je pestovala pimčko iz cimj, zadnja je bila napravljena
v duhovnika in je mohla in kropila. Zelo zrmčilni sta Lučki, ki si iz dveh daljših trsak
napravita nekakšen kljim.
Tudi moravski Luci sta belo iwpravljeni, nosita pa strašilno masko z veUldmi, iz
repe izrezanimi zobmi. V košarid imata orehe in z njimi tolčeta nemarne predice po
prstih. Luca nosi s seboj tudi pezdir, vreteno in nož, ki ga ves čas brusi. S tem straši
poredne otroke. Ponekod se v Luce napravijo trije fantje, ki nosijo s seboj vedro z vodo,
metlo in krtačo pa po hiši molče "čistijo". Ko "opravijo", dobijo dar, pokimajo in gredo. _
Na Moravskem velja na Ludjino prepoved preje. Na Valašskem hodi Luca ah Lucka
kakor Miklavž in obdaruje otroke. Znana je bila tudi bela Luca, ki si je na glavo dala lesen
krožnik aU poveznila gohdo in vse skupaj pregmila z rjuho. S kuhalnico je nemarno
predico kresnila po roki.
Na Slovaškem'^' se na Ludjino ni smelo ne presti ne šivati ne ped. Slovaška Luca je
navadno dobrodušna in šaljiva. Otrok sploh ne straši. Tiho pride, jih obdari in odide.
Nekaj posebnega je, če si na glavo natakne sito ah rešeto in vse skupaj pokrije z rjuho. V
roko vzame kuhalnico aÜ metHco. Staro in mlado mora moHti, sicer koga tudi mahne.
Češko-moravska posebnost so Barbare {Barborky),^''^ ženske obhodne prikazni, ki
družijo v sebi Perhto in Ludjo. Barborky hodijo zvečer pred godom sv. Barbare (3.
decembra) in so v očitni zvezi s starimi (baročnimi) ljudskimi igrami o priljubljenih
svetnicah (sv. Ludja, sv. Barbara, sv. Doroteja) in svetnikih (sv. Gregor), ki so se ohranile
v ljudskem življenju dolgo v 19. stoletje. Njihova dediščina so obhodi sv. Barbare ('chodivat
se sv. Barbarou"). V obhodih Barbork se družijo spomini na Sredozimko, zlasti Ludjo, in
na Miklavža, pridružijo se jim pa tam celo Uki iz pustnih obhodov.
Na Češkem se napravi ponekod žena v belo, drugod tudi v črno obleko, in si razpusti
lase čez obraz. V desnid drži metiico, okrašeno s pentljicami. Z njo grozi obrokom, ki
neradi mohjo ah ne ubogajo. Spremlja jo angel, ki v košarid nosi darove. Zveza z
Miklavžem je odtna. Včasih si Barborka obraz napraši z moko. Vstopi v izbo, otrokom
samo zagrozi z methco in izgine. Vse pogosteje se v Barborke napravljajo dekleta, 2 do 3,
tudi do 6. Oblečejo si belo (spodnje) krilo in si čez obraz potegnejo tandco. To so prave
kolednice. Ena nosi košarico z darovi za otroke. Zapojo pesem (kolednico) o sv. Barbari,
malo pomohjo in odidqo. Drugod jim obraz zakrivajo razpuščeni lasje, na glavi pa imajo
venček aU kronico. V disnid imajo metlo, v levid pa košarico z darovi za otroke. Nekaj
posebnega je sprevod do 30 fantov. Dva ah trije so napravljeni v belo in imajo obraz
imprašen z moko. Ti so prave Barborky. Celo gohdo si posadijo im glavo in jo prekrijejo z
rjuho. Tudi te držijo v eni roki metlo, v drugi košarico. Ena prenaša izvotleno in od znotraj
razsvetljeno bučo m glavi. Med njuni so še parkelj ('čert") in koza (podobna naši rusi ah
košuti). V tem načinu so se združile sestavine miklavževanja, obhoda Lucij in
121 Gl. Emilia Horvâthova: Maskenbrauchtum in der Slowakei, v: Archiv 64,22-28, in Richard
J e r â b e k, Maskenbrauchtum in der Slowakei, v: Archiv 64,1-21. (Gl. op. 17!)
122 a. Z i b r t (kakor op. 33) 449-454.
41
Niko Kuret
sredozimskega obhoda. To velja posebno za Moravsko. V Šleziji sta hodih dve Barborky
m z njima parkelj. Njihov obisk je bil docela podoben Miklavževemu.
Danes so obhodi Barbork ponehah.
Še ena češka posebnost je Ambrož,'^ ki na svoj godovni dan (7. decembra) podi
otroke okoh cerkve. Na glavi nosi črno koničasto kapo (püeus !) s spredaj pritrjeno tančico,
ki mu zakriva obraz. Na sebi ima dolgo belo srajco, na rokah bele rokavice. V desnici drži
z belim papirjem prelepljeno metlo, v levici pa culo s sladkorčki. O mraku se prikaže pri
cerkvi, Iq'er ga otrod pričakajo z glasnim vriščem. Ambrož strese iz cule nekaj sladkorčkov
na tla, otrod planejo nanje, nakar jih Ambrož napade z metlo in jih podi okoh cerkve. To
se ponavlja, dokler niso vsi brez sape. Šega je ponekod ohranjena še dandanes.
Na Ogrskem'^* je dobro znano izročilo o Sredozimki (Vasoiru-baba), obhodov pa ni.
Obširno območje Ludj se konča na Bavarskem.'^ Spomin nanje gme. V Ludjo se je
napravil fant ah mož. Bavarska Ludja je bila med vsemi najodumejša, bila je zgolj strašilo.
Ničesar ni prmašala. Danes najbrž rhkjer več ne nastopa. Okoh Berchtesgadena jo je
nadomeščala njej podobna Čaroviuca {die Hexe), ponekod jo je spremljala koza {die
Habergeiss), naši rusi ah košuti podobna maska z grozljivo kozjo glavo.
Na daljnem severu, na Švedskem,"* so v letih po drugi svetovni vojski iwvezah na
že pozabljeno izročilo nekdanjih Ludjinih obhodov. Uvedh so obhod "Neveste Ludje"
{Lussibrud). Šega se je razvila v lepotno tekmovanje deklet. Vsako leto izbirajo najlepšo,
da potem 13. decembra v spremstvu belo oblečenih dečkov m deklic v dolgi beh obleki,
z zeleiiim vencem ah diademomna glavi, ki na njem gorijo tri ah štiri sveče, prinese v
hišo praznično pogačo. Šega je čista inovadja, je pa čedalje bolj priljubljena m vsako leto
deležna obširnih poročil m sükovnih reportaž po vseh švedskih občihh.
Dinarsko-panonsko-predalpska Sredozimka, ki bi jo bil prekril lik svetnice Ludje,
hodi le še deloma v osrednjem delu pasu, v katerem je bila razšhjena. V hrvaškem Primorju
m na otokih je ru več, naprej na hrvaškem ozemlju (Lika, Medjhnmje, Slavonija) je zgolj
poenostavljeno strašilo z izvotleno in znotraj razsvetljeno bučo. Dokaj ohranjena je na
ozemlju panonske Slovenije (vzhodno Štajersko, Prekmurje), lü je več v Slovenskem
Porabju. Kjer še hodi, je po Miklavževem vzgledu prevzela "katehetsko" vlogo, grozi pa
še z živalskimi očmi m z vihcami na krožniku. Na nižjeavstrijskem in gradiščanskem
ozemlju jo poznajo dobrotljivo, na vzhodu pa kot izrazito strašilno prikazen, ki grozi s
krvavinü kaznimi (rezanje pete). Gradiščanski Hrvati obhodne Lucije ne poznajo več.
Staro fmikdjo Sredozimke so ohranile moravske m češke Ludje: pregledujejo snago v
hiši in ocenjujejo marljivost predic, požrešnežem pa grozijo z gastrotomijo. Slovaška Ludja
je dobrodušna. Na Ogrskem obhodov Sredozimke ne poziwjo več. Tudi na Bavarskem so
obhodi Ludj skoraj povsem ponehah. Tod je bila Ludja vseskozi okrutaa in celo krvava.
Ludjin spomin je oživel po drugi vojni na Švedskem, ne pomeni pa nadaljevanja izumrlega
nekdanjega izročila.
123 Kakor op. 122,478.
124 Heinrich v. W1 i s 1 o c k i, Volksglaube und religiöser Brauch der Magyaren. Münster 1893
(= Darstellungen aus dem Gebiete der nichtchristlichen Religionsgeschichte 8), 14 sl.
125Kretzenb acher (kakor op. 116)67-68.
lîfiKretzenbacher (kakor op. 116)9.
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
43
7. Sklgp
Razprava o sredozimskih maskah je pokazala nepričakovano razsežnost,
nevsakdanje ozadje in izredno trdoživost pojava, ki doslej po krivid ni bil deležen posebne
pozornosti narodopiscev.
V resrüd gre za pojav, ki je globoko segal v ljudsko življenje davnine in je v njem
zapustil sledove do današnjih dni. Vera v izredno vlogo sredozimskih (maskkanih)
obhodov je spremljala rod za rodom, dokler jih krščanstvo ponekod ni nadomestilo z
obhodi duhovnikov. Predkrščanske mimične obrede, ki naj bi posredovaU blagodejno
bioenergijo in so büi do nedavnega živi zlasti na slovanskem severu, je ponekod prekril
zakramental cerkvenega blagoslova, ki naj bi imel isti namen, le da bi naj ga dosegal z
nadnaravnhni močmi.
Kjer zavoljo zgodovinskih aU krajevnih okoliščin obhodov lü več vodil duhovnik,
so njegovo vlogo prevzeli laični koledniki, sprva odrasU, danes v glavnem otrod. Značilno
se vse kolednice končujejo z željami za srečo domačije. Do danes živi vera v skrivne
moči, ki da jih prinašajo obhodniki, in strah, da v hiši v prihodnjem letu ne bo sreče, če se
obhodniki ne oglasijo.
Iz srednjeveških šolarskih šeg nastalemu obhodnemu Uku sv. Nikolaja se je pridružil
potomec divjega lova, hudič, sam ah v družbi vrstnikov. V spremstvu dobrodelnega
svetnika opravlja(jo) pedagoško službo strahovanja nemarnih otrok. V škofovski omat
napravljeni svetnik in v grozljivi opravi nastopajoči hudič(i) sta/so tudi po terminu
nastopanja v bolj rahU zvezi s sredozimskinü maskami, vendar hudič svoje zveze z
nekdanjim divjim lovom ne more zatajiti.
Kot povsem samostojen pojav se pridružuje sredozimskim maskam maska, ki
predstavlja skrivnostnega ženskega demona, znana v Evropi in Aziji. Pod razUčnuni imeni
nastopa zlasti v Srednji in Jugovzhodni Evropi kot ostanek že zdavnaj izginulih družbenih
struktur in je v tisocle^'ih izgubila svojo prvotno vlogo. Živi zgolj iz izročila in zavoljo
konservativnosti ljudskih plasti. V naši soseščini je njen nastop pogosto le še turistični
spektakel. Sredozimka, kakor jo imenujem s skupnim imenom, je danes zgolj relikt brez
vsebme.
Sredozimske maske z Miklavževimi obhodi in s Sredozimko vred so del naše
kulturne dediščine. Mikajo nas kot loiltumozgodovinski pojavi in terjajo znanstveno
raziskavo.
Niko Kuret
ZUSAMMENFASSUNG
DIE MITTWINTERMASKEN
Ein Kapitel vergleichender Volkskunde
Die Maskenforschung vernachlässigt zu oft die phänomenologischen Unterschiede
zwischen Faschings- und Mittwintermasken, obwohl die letzteren tatsächlich
vorherrschend imd emer eigenen Untersuchung wert smd. Die Unterschiede bestehen
sowohl m der Funktion als auch m der Typologie der Masken.
1. Die Zät der Dämone und der Toten. - Der düsteren Mtterung der Mittwmterzeit
entspricht der alte Glaube an das Auftreten der Dämonen imd die Wiederkehr der
Verstorbenen. Sie erschehien zumeist zur Zeit der Zwölften, da die Wüde Jagd durch die
Lüfte braust. Durch die Interpretatio christiana wiu'den die heidiüschen Dämonen imd
die Geister der Ahnen umgedeutet. Die Dämonen wurden zu bösen Geistern aus der
Höhe, die Ahnengeister zu "armen Seelen" aus dem Fegefeuer imigewandeh.
2. Mimische Umgänge. - Mit dem Aufkommen der Maskierimg nahmen die
VorsteUungen der Dämonen und Ahnengeister Gestah an. Das erste bekaimte Beispiel
davon ist das Erlebnis des normannischen Priesters Gauchehn, worüber Ordericus ^^talis
(um 1100) berichtet. Der Priester begegnete dem wUden Umzug der "HeUequins". Die
Umgänge, die m Frankreich m die "diableries" ausarteten, nahmen mit der Zeit ruhigere
Formen an. Maskierte Personen identifizierten sich mit den Totengeistem und setzten
die Umzüge m der mittwmterlichen "Seelenzeit" fort. Die Auftrittstermme der
verschiedenen Maskengestalten smd m verschiedenen Ländern verschieden und reichen
vom Michaelsfest ün September bis zum Georgstag im April. Der Verfasser steht die
verschiedenen Maskengestalten der Mittwinterzeit zu verschiedenen Terminen m Europa
vor, von Norwegen bis Griechenland.
3. Die Typobgie der Mittwintermasken. - Im Werdegang der mittwmterüchen Umzüge
treten als erste zoomorphe Typen auf, zunächst die Ziege und der Ziegenbock. Es folgen
der Bär, der Auerochs, der Stier, das Pferd, der Hirsch u.a. Omitomorphe Typen sind
selten. Im zweiten Zeitabschnitt treten anthropomorphe Typen auf, besonders
Pelzgestalten mit verschiedenen Namen bei verschiedenen Völkern Europas.
Teüe Mittel- und Westeuropas kennen heute keine Mittwmtermasken mehr. Es ist
anzunehmen, dass die Kirche sie mit üiren Umgägen verdrängt habe. Den vorchristiichen
Besuchen maskierter Umgänger folgten nämhch Umgänge von Priestern, die die Häuser
der Gläubigen besuchten und segneten; die ältesten Segensformeln enthält das
"Saaamentarium Gelasianum" aus dem 5. Jahrhundert. Die kirchhchen Umgänge smd
bis zur Zeit des Rationahsmus bezeugt. Die mittwinterhchen Umzüge vorchristiichen
Ursprungs haben sich besonders in Nord- und Osteuropa bis heute behauptet.
4. Bioenergetische Orenda und kirchliche Benediktion. - Nach überhefertem Glauben
vermittehi die mittwmterlichen Umgänger den Hausinsassen durch ihren Besuch
"wirkimgsvoUe Kräfte", die Verfasser als "Bioenergie" auffasst und von denen schon m
den Evangehen die Rede ist. Durch Fr. P f i s t e r ist für sie der hokesische Name Orenda
m der Wissenschaft übernommen worden. Der europäische Norden und Osten weist
orendistische Kräfte zunächst den Umgängen mit der Ziegenmaske zu, ähnhch sollten
44
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
45
auch andere zoomorphe Masken derartige Kräfte besitzen (Pferd, Bär, Hirsch, Kranich,
Storch). Von den Umgängem in anthropomorpher Verkleidung dürften besonders den
"Alten" "wirkungsvolle Kräfte" zugeschrieben werden. Ist die "bioenergetische" Orenda
als "natürhch" aufzufassen, so übermittelt der sie ersetzende kirchhche "Segen" als
Sakramental "übematürÜche" Kräfte zvan Wohl der Meiischen.
5. Die Umgänge des hl. Nikolaus. - Einen eigenen Platz nehmen die Umgänge des hl.
Nikolaus ein, zu denen ein (oder mehrere) Vertreter der einstigen Wilden Jagd
hinzugetreten ist/sind, die nach der Interpretatio Christiana mmmehr als Höllengeister
auftreten und denen die pädagogische Aufgabe des Bestrafens imartiger Kinder
zugewiesen ist. In dieser Rolle tritt der HöUengeist in einem grossen Teil West- imd
Mitteleim)pas auf. Daneben ist er aber mancherorts auch selbständig und gruppenweise
anzutreffen als furchterregender Nachkomme der Wilden Jagd, wobei er sich den
verbaUhomten Namen des Heihgen beigelegt hat und in den Mittwintemächten auf dem .
Lande sein Unwesen treibt.
6. Die maskierte Mithvinterfrau. - Die in deutschen Landen als Bercht oder Percht,
auch als Holda, bei den Slowenen als Pehtra baba, auch als Torka, bei beiden auch als
Luzia, auch andernorts im eurasischen Raimi bekannte maskierte Mittwinterfrau tritt als
Maskengestalt heute nur hn mitteleuropäischen Bereich auf. Als solche erscheint sie im
Salzbrngischen, bei den Tschechen imd Slowaken, bei den Kärntner Slowenen und in
ihrer Nachbarschaft. Im dinarisch-panonisch - voralpinem Gebiet ist sie "verchristhcht",
worden, hat den christhchen Namen Luzia angenommen, ohne ihren vampyrhaften
Charakter einzubüssen. Als Maskengestalt ist die Mittwinterfrau eine furchter regende,
hässKche, aber auch eine gutartige, HebUche Erscheinung, imd bloss auf einer begrenzten
Area verbreitet. Als Wesen versimken er geseUschafthcher Strukturen verdankt sie bloss
dem Konservatismiis des Volkscharakters ihre bis zur Gegenwart behauptete Anwesenheit
in der volkstümhchen ÜberUeferung.
7. Schluss. - Als Nachfolger des Wilden Heeres offenbaren die Masken der
Mittwinterzeit eine sehr grosse Verbreitimg, eine eigenartige Wesensart und einen
geheimnisvollen Sinn. Es handelt sich um ein Phänomen, welches im Volksleben zutiefst
verankert ist. Die Umgänger in ihren vorchristHchen Erscheinimgsformen und mit dem
Glauben an die orendistischen Kräfte, die sie vermitteln, sind im geschichtiichen Verlauf
mancherorts dem kirchUchen Sakramental gewichen, welcher dieselbe Wirkung
bezwecken soll.
Eine Gestalt des Wilden Heeres - oft mehrere davon - hat sich der aus
mittelalterUchem Schülerbrauch hervorgegangenen umgangsgestalt des hl. Nikolaus
zugesellt imd verbleibt mit einer pädagogischen Funktion als "Teufel" bei ihm. Der Heihge
im bischöflichen Omat und der Böse als furchterregendes Gesperrt sind eigenthch
Aussenseiter der Masken der Mittwinterzeit, doch bleiben sie mit der Überheferung der
Wilden Jagd verbunden.
Als richtige Mittwintermaske darf wohl die maskierte Mittwinterfrau angesprochen
werden. Als umgehende Maskengestalt treibt sie zwar in einem begrenzten Raum ihr
Wesen, sie ist jedoch kultisch entleert, ein ReUkt längst vergangener Zeitläufte der
menschhchen Geschichte und bloss kulturhistorisch interessant.
Pisec nemškega povzetka
je bil Niko Kuret
Niko Kuret
SUMMARY
MIDWINTER MASKS
A chapter from comparative ethnology
The research of masks quite often disregards the phenomenological differences
between carnival masks and midwinter masks, though the latter actuaUy prevail and
certainly deserve special research. These differences are obvious in the function of the
respective masks as weU as in theh typology.
1. The Time of the Demons and the Dead - The gloomy weathers of midwmter
correspond with the ancient behef in demons and in the return of the dead. They mostly
appear during the 'Twelve Nights" (between Christmas and Epiphany) when the mad
hunt rages across the skies.The Christian era reinterpreted the pagan demons and the
ghosts of the forefathers: the demons came to be evU ghosts out of hell, and the ghosts of
the forefathers "poor souls" from purgatory.
2. Mimic processions. - The emergence of masks gave concrete forms to people's
ideas of demons and ghosts. The first knovm incidence is the experience of the Norman
priest Gauchehn, described by Ordericus Vitahs (aroimd 1100). The priest encoimtered
the mad himt of the "Heheqviins". These processions which degenerated m France mto
"diableries" took on more gentle forms in the course of time. Masked people identified
themselves with the ghosts of the dead and continued the procession during the nüdwinter
"Hoiir of the Souls". When exactly these different masks appear differs from coimtry to
cotmtry, and the time of appearance ranges from St. Michael's in September to St. George's
in April. The author introduces us to the varioiis characters identified with midwinter
masks which appear aaoss Europe, from Norway to Greece, at different times .
3. The Typology of Midwinter Masks. - The development of nüdwinter processions
first saw zoomorphic types, initiaUy nanny and biUy goats. These were later joined by
bears, aurochses, biiUs, horses, stags and other animals. Omito-morphic types are rare.
During the second period anthropomorphic masks emerged, especiahy furred characters
which have different names with the diJEferent peoples of Evuope.
Midwmter masks have become obsolete in some parts of Central- and West-Europe,
presiunably because the church and its processions superseded them. The pre-Christian
visits of masked figures were mdeed replaced by priests who visited and blessed the
homes of the faithful; the oldest wordings of benedictions are quoted m "Sacramentariimi
Gelasianum", dating from the 5th century. Visits performed by the church are recorded
vmtU the Age of Rationahsm. Nevertheless, midwinter processions of pre-Christian origm
have survived to ovir days, especiahy in North and East-Europe.
4. Bwenergetic Orenda and ecclesiastical benedictions. The tradition has it that by visiting
a household the midwmter ghosts hnparted "effective forces" on its members. The author
holds these forces, which are mentioned aheady in the Gospel, to be a form of "bioenergy".
Due to the efforts of Fr. Pfister science has endorsed the Iroqmoan name Orenda for these
forces. The North and East of Exirope initiaUy attributed orendic forces to processions
featuring goat masks. Sürülarly, other zoomorphic masks (representing horses, bears,
stags, cranes, and storks) were alleged to possess such forces. Among the anthropomorphic
46
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
47
masks "effective forces" are mostly attributed to the "Old Men". Whereas the "bioenergetic"
Orenda can be imderstood as something "natx^al", the ecclesiastical saaamental bene-
diction which substituted the Orenda bestowed "supernatural" forces to the benefit of
the people.
5. The Processions of St. Nicholas. - St. Nicholas's processioris occupy a special place,
the saint being accompanied by one (or more) representative(s) of the one-time savages.
After the Christian interpretation the latter now act as ghosts from hell and have the
educational task to pimish naughty children. The ghost from hell appears in this role in
major parts of West- and Central-Europe. In many places, however, he also appears -
either as a single person or in a group - as a terrifying descendant of the mad hunt; he
then assiunes a corrupted form of the saint's name and terrorizes the coxmtry dimng the
"Twelve Nights".
6. The masked midwinter woman. - The midwinter woman is known in German lands
as Bercht/Percht or Holda, with the Slovenes as Pehtra baba (or Torka), and with both
peoples as Luzia. Though the masked midwinter woman is known also elsewhere in
Eiu-asia, today she appears as a masked character only in Central-EiKope: in the Salzburg
region, with the Czechs and Slovaks, the Carinthian Slovenes and in tiie neighbouring
areas. In the Dinaric, Pannonian and Subalpine regions the character has been
"christianized" and bears the Christian name Luzia, but this has not the least affected its
vampire-hke character. As a masked character the midwinterwoman is a horrific, hideous,
but at times also goodnatured, lovely character and restricted to a limited area. Being a
creature which belongs to long- past social structures she owes her presence in folk
tradition to the conservatism of folk character.
7. Conclusion. - Being successors of the "mad aowd" midwinter masks are widely
spread and show a specific character and mysterious meanings. The phenomenon of
midwinter masks is deeply rooted in folk hfe. The visitors in their pre-Christian forms of
appearance, enhanced with the behef that they bestow orendic power to the people, have
in many places mcreasingly made way for the ecclesiastical sacrament which envisages
the same effect.
But at least one character of the mad crowd - and sometimes there are more of
them - has stayed with the character of St. Nicholas. Deriving from medieval school
practices he remams at St. Nicholas side as a "devil" performing an educational function.
Both Saint Nicholas in his bishop's robes and the Evil One as a horrific ghost may be
outsiders among midwinter masks, but they do remain linked to the tradition of the mad
chase.
A true midwinter mask is the masked midwinter woman. Her visits as a masked
character are, however, restricted to a limited area, and the cult has become void. It is but
a remainder of long forgotten times in human history and attracts om attention merely
because of its cultural-historical aspects.
Iz nemščine prevedel
Franc Smrke
Niko Kuret
RESUME
LES MASQUES HIVERNAUX
Un chapitre d'ethnologie comparée.
L'étude des masques négUge trop souvent les différences entre masques de Carnaval et
masques "mi-hivernaux" (masques que l'on rencontre durant la période du solstice d'hiver)
bien que ces derniers soient pour le moins prépondérants et méritent une recherche qui leur
soient propre. Ces différences résident tant dans la fonction que dans la typologie des masques.
1. Le temps des démons et des morts- La ténébreuse période de l'hiver se prete a la vieille
croyance en la manifestation des démons et des revenants. Ils apparaissent le plus souvent,
durant les 12 nuits qui séparent Noël de l'Epiphanie, lorsque l'on peut entendre le mugissememt
de la chasse sauvage pourfendre les airs. Llnterpretatio Christiana a dévié le sens premier
que véhiculaient les démons et les esprits des ancetres. On remplaça les démons paiens par
des esprits échappés de l'Enfer et les fantômes des ancetres par les "âmes en peine" du
purgatoUB.
2. Les corteges mimiques.- C'est avec l'apparition du déguisememt que la représentation
des démons et des esprits prit une forme concrete. Le premier exemple connu en est l'expérience
du pretre normand Gauchelin, rapporté par Ordericus VitaÜs (aux environs de 1100). Le pretre
rencontra la horde sauvage de T'IMequins". Ces corteges qui dégénérerent,en France, en
"diableries", prirent progressivement une apparence plus mesurée.
Les persoimes masquées s'identifiaient aux esprits des morts et poursuivaient ces
manifestations tout au long de l'hiver,"la période des âmes".
Les dates d'entrée en scene des différentes manifestations divergent selon les pays et
s'étendent de la fete de la Saint-Michel en septembre au jour de la Saint-Georges en avril.
L'auteur indique que ces masques hivernaux apparaissent sous forme différente et a différents
moments en Europe, de la Norvege a la Grece.
3. La t]/pobgie des masques d'hiver. Dans les divers étapes que connut l'évolution des
corteges hivernaux, on vit en premier Ueu le type zoomorphe, proche de la chevre et du bouc.
Puis suivirent l'ours, l'auroch, le taureau, le cheval, le cerf, etc. Les types omitomorphes sont
rares. Une seconde période vit l'apparition de types anthropomorphes, essentiellement des
personnages portant des fourrures auxquels les populations dans leur diversité ont donné
des noms différents. Dans une bonne partie de l'Europe centrale et ocddentale/an ne trouve
plus ces masques hiveniaux. Il est probable que l'Eglise les ait évincés par ses propres
processions. &i effet, les visites effectuées par les corteges masqués de l'ere pré-chrétienne,
furent bientôt remplacés par des processions de pretres qui visitaient et bénissaient les maisons
des croyants. La forme de bénédiction la plxis andenne contient le "Sacramentum Gelasianum"
datant du Veme siede. On atteste la présence de ces processions jusqu'a l'époque du
Rationalisme.
4. U Orenda bioénergéticjue et la bénédiction cléricale. Selon la croyance traditionnelle, les
membres du cortege procuraient, en visitant les maisons, des "Forces vives" que l'auteur tient
pour bioénergétiques et que relate déja l'évangile.
Depuis les travaux de F. Pfister, il fut admis dans les miheux sdentifiques, de leur attribuer
le nom iroquois a'" Orenda". Le Nord et l'Est de l'Europe pretent ces f oros orendiques aux
48
Sredozimske maske - Poglavje iz primerjalnega narodopisja
49
orteges de masques en forme de chevre, les autres masques zoomorphes bénéficiant d'un
pouvoir semblable ( cheval, oius, cerf, grue, cigogne). Dans la version anthropomorphe, on
attribuait ces "Forces vives" au personnage du "vieillard". Si l'on peut concevoir la
bioénergétique Orenda comme naturelle, la bénédiction cléricale qui la remplace est im
sacrement qui transmet des pouvoirs "surnaturels" pour le bien du peuple.
5. Les manifestations de la Saint-Nicolas. Les manifestations de la Saint-Nicolas tiennent
une place particuliere. C'est un ( ou plusieurs) représentant de la chasse sauvage qui entre en
scene. Mais depuis l'Literpretatio duistiana, il fait désormais partie des esprits infernaux et, a
ce titre, lui est imparti le rôle pédagogique de punir les enfants pas sages. L'esprit malin
apparaît dans ce rôle essentiellement en Europe de l'Ouest et centrale. Cependant, on le
rencontre dans beaucoup de régions, seul ou en groupe, sous la forme effrayante d'im
descendant de la chasse sauvage. Tout en s'arrogeant l'appellation déformée du saint, il hante
les campagnes lors de ces douze fameuses nuits d'hiver.
6. La femme mascjuée de la mi-hiver. On la trouve sous le nom de Bercht ou Percht dans les
pays germaniques, chez les Slovenes sous celui de Pehtra Baba et de Torka, chez les deux
peuples sous le nom de Lvizia également. Alors que cette célebre femme masquée apparut
aussi dans d'autres contrées de l^urasie, aujourd'hui, comme masque de perscnmage, on ne
la rencontre pliis que dans certaines parties d'Europe centrale. On peut voir ce personnage
masqué a Salzbourg, chez les Tchétchenes et les Slovaques, chez les Slovenes de Carinthie et
dans les régions environnantes.
Dans les régions dinaro-panoniennnes et préalpines, elle fut christiannisée et prit le
nom de Luzia sans perdre pour autant son aspect de vampire. Le masque de la femme d'hiver
est effrayant, hideux, mais peut aussi paraître avenant et annable, est-ce aussi simple ? En
fait, cette figure est répandue dans im espace Ihnité.
Essence de structures sociales profondes, elle ne doit sa siuvivance actuelle qu'au
caractere conservateur des personnages et des traditions populaires.
7. Conclusion. Successeurs de 'Tannée infernale", ces masques hivernaux font montre
d'une grande étendue quant a leur présence et d'vm caractere spécifique aux significations
mystérieuses. Il s'agit d'im phénomene ancré au plus profond de la vie des peuples. Ces
visiteurs sous leur apparence pré-chrétienne ainsi que la croyance aux forces orendiques qu'ils
transmettaient, céderent la place au coiirs de l'histoire des différentes contrées au sacrement
cléricale qui devait tendre aux memes effets.
Néanmoins im personnage de 'TArmée infernale", voire pliisieurs d'entre eux souvent,
s'est associé au personnage de Saint-Nicolas depuis les processions scolastiques du Moyen-
Age, il s'agit d'un "diable" qui demeure a ses côtés et qui occupe une fonction pédagogique.
Le saint accoutré en éveque avec sa bichope et le " Mal" incamé par un spectre effrayant ont
une place a part parmi les masques de la" mi-hiver", ils demeurent cependant rattachés a la
tradition de la chasse sauvage.
Qu'est qu'im véritable masque hivernal alors ?
La femme masquée y correspond tres bien. Cette figure masquée de la" mi-hiver" en
continuel déplacement, manifeste sa présence dans im espace drconscrit et s'est de plus vidée
de tout culte ; en somme, c'est la relique d'un passé lointain de l'Histoire de l'himianité dont
l'intéret n'est autre que culturel.
Iz nemščine prevedla
Patricia Harnisch