Novo leto.
Kamor koli se človek ozre ob dnevu novega leta, od vseh strani ga pozdravljajo voščila: „veselo novo leto! srečno novo leto!'' Naj bi novo leto srečno bilo in blagoslovljeno , to tudi je nas klic, naša iskrena želja, kajti preteklo leto bilo je britko večini onih, ki v znoji svojega obraza obdelujejo mater zemljo, obetalo je mnogo tudi narodom slovanskim, al z obljubami skoro vse jim na dolgu ostalo. Naj novo leto izbriše dolgove preteklega!
8 tem zaupanjem stopimo v novo leto. In zakaj? Zato, ker ona stranka, ki si je prilastila lažnjivo im6 „ustavoverske^' in je kraljevala toliko let v Avstriji, je koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovira in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v propad, — onemu silovitemu zmaju strta je glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gosposki strla si je ta stranka zadnje dni minulega leta sama svojo glavo, kajti v zbornici poslancev je razpela nemško-na-rodni program, in s tem proklamirala, da v mnogona-rodui Avstriji ima veljavo samo nemški narod, in v upor se je stavila celo dinastiji. Tako si je ta stranka sama z obraza strgala masko, pod katero je dosihmal veljala za ,,stranko državno*^ In kakor v zbornici poslancev , tako se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da je šla v tabor tistih, ki državi hočejo podvezati žile obstanka 8 tem , da vladi odreko pobiranje državnih dohodkov, in na ta način se drznila skruniti veljavo kroni.
Taki stranki, ki ne prizanaša ne državi ne dinastiji, odločno nasproti stopiti ima zdaj grof Taaffe popolno pravico in sveto dolžnost
To izpoznanje tudi v viših krogih nam so prinesli zadnji dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave.
Ce je grof Taaffe dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je zdaj, ko se je usta-voverska stranka na vse strani osramotila in vladanja nezmožna skazala, nova pot mu odprta, to je, pot, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in veljave na vzunaj. Blizo dve leti je uže in tudi grof Taaffe ni še izpolnil cesarjevih besed: „naredite mi mir med mojimi narodi^'. Skrajni čas je, da se to zgodi.
Kes je sicer, da z ozirom na ne še rešena važna vprašanja na iztoku ne dopuščajo ministerstvu Taaf-feovemu brezobzirnega postopanja zato, da, če bi bilo Slovanom avstrijskim preprijazno, bi razdražilo Ma-gjare, ki se zdaj drže bol) pasivno in ne delajo neprilik Taaffe u, ki bi pa brž zopet v zavezo stopili z nemškimi centralisti, ako bi se Taaffe preveč naslonil na Slovane.
Avstrija potrebuje krepke roke, ki drži za vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega miru. Rane, ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zacelit^ s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba.
In tacih radikalnih sredstev odločno se poslužiti, ne bo težko stalo ministra Taaffe-a, ki se je v blizo 2 letih prepričal, da trdno na njegovi strani stoji večina zborova, za  to večino pa večina narodov avstrijskih.
Naj bode ta zavest vodilo prihodnji politiki grofa Taaffea, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne žabi, da je veliko odgovornost na-se vzela, ko je izvoljena od ljudstva stopila v državni zbor, da se na tem vzvišenem mestu bo-ruje za blagor posameznih dežel ravno tako, kakor za blagor skupne države, pa vlado le tdko podpira, katero je resna volja vresničiti vse to, kar je po prestolnem govoru sama narodom obljubila.
In če se to zgodi, bode leto 1881. srečnejše od leta 1880. za Avstrijo in njene narode.   V to pomozi Bog!
List 1.