Flerinova Olga        ^H
i.                   
*fp*o je bila stara deset let in je bil njen god, je šla ^jk Flerinova vOlga k lcti. Teta je bivala dve uri od
_Radeč, v vasi Žlebovice.
^fe Solnce je stalo visoko na nebu, ko sta šli Olga fn mati po cesti iz trga. Neprijetno je žgalo in pri-pekalo, curkoma je tekel Olgi pot s čela.
 KOlga je bila vesela. ,,Mama, ali jc teta še vedno v tisti hiši?" ,,Še, Olga." ,,Ali jc sama?" ,,Hm, ne vem."
Samo zato je bila Olga vesela, ker je vedela, kaj da bo pri teti. Pozno bo, in takrat bosta vstopili Olga in mati v izbo.
,,Dober vcčer!"
In teta se bo dvignila izza mize, odložila bo velika očala.
 *,,Bog daj dober večer!" Takrat bo zapazila še Olgo. „0 Olga, ti   tukaj?  — Ti   majhna! Saj je danes tvoj god .. ."
^L       In jo bo prijela za roko in jo odvedla k polni mizi. ^B       ,,Na, jej Olga! Pomaranče. fige, rozine .. .'"
S2   117   VS.
Tako je mislila Olga med potjo in je bila vesela.
Veselo sd zrle njene mlade, sanjava oči, in lica so se smehljala vsa pomladna.
Okrenila se je k materi.
,,Ali je še daleč do Žlebovic?'
Mati je postala.
,,Še eno uro 1"
,,Še eno uro," je pomislila sama pri sebi Olga.
,.Še eno uro! — — To je daleč, daleč . . ."
Zasmejala se je naenkrat in prijela mater za rokav.
,.Jaz imam teto tako rada!"
,,Olga !"
,.Res, mama!"
,,No, prav, Olga!"
Stopaii sta naprej . . .
Visoko na nebu je pa gorelo solnce in je pri-pekalo na zemljo: lilo je v polnih tokovih in je po-p/avifo s svojo fopfoto rn fučjo cfofgo cesto.
11.
Zvečer sta dospeli Olga in mati v Žlebovice, tiho, mirno vasico za potočkom tik gozda. Sredi vasi je stala majhna hišica in v hišici je bivala Olgina teta. Stara je bila in sključena, opirala se je na palico, če je Šla v cerkev ali kam drugam.
Olga je zagledala že od daleč hišico in obstala.
,,Glej, mama! Smo že tu!"
Mati se je ozrla.
,,Saj res!"
Iz hišice je že brlela skozi okno majhna. lučka. Mati je stopila v izbo, Olga pa za njo.
,,Dober večer, tetka !"
,,Oh, Lojza, si prišla!-------In Olga!"
Podale so si roke. Teta se je hitro zasuknila in je prinesla kruha na mizo.
,,Vsedita se! In jejta!"
Mati  je  odložila  culico   in jo položila na klop.
,,Prinesla sem ti nekaj jajc, sestra; drago je vse dandanes, veš . . . Oh, tudi jaz sem že stara . . ."
Izvlekla je \z cule jajca in se je smehljala.
,,Glej, danes je god naše Olge!"
sa  118 es
Teta je obstala.
,,Ah, Olgica!-------Čestitam!"
Segla ji je v roko. Vsa stara je bila in pa roka kakor sama kost in koža.
Olga se je smehljala.
,,Tetka! Jaz vas imam tako rada!'1
Teta se je sklonila in jo je pobožala.
,Ji Olga!';
Nato je odšla teta iz izbe.
Mati in Olga sta pa seli na klop za mizo in Čakali.
Izba je bila prav lična, lepo barvana, svete po-dobe ob stenah.
V kotu pa velik križ, za križem pa rože in sveče.
Sredi izbe pa miza, stoli, šivalni stroj - vse lično...
Olga se je spomnila na tetko in se je smehljala v svojem srcu lepim sanjam.
111.
Odprla so se zopet vrata, in vrnila se je teta V roki je držala podolgasto posodo, polno kave, v pred-pasniku pa tiščala na enem kupu same dobre reCi: potico, pomaranče in fige.
Vse to je odložila na mizo in je odnesla kruh nazaj.
nSaj je tvoj god, Olga!"
S širokoodprtimi očmi je zrla Olga na teto in na mizo; smehljalo se ji je in jo vabilo.
,,Jej, Olga!"
Olga je videla na mizi kavo in potico, pomaranče in fige in je bila vesela.
Jejta! Sestra, jej! — -  Olga!"
»Kako si dobra!"
Mati je šla in je jedla. Jedla je tudi Olga in je bila vsa rdeča v lica. Teta je pa pospravila jajca in jih jc položila v skrinjo.
,,Zalo, da ne segnijejo."
Olga se je zasmejala.
,,Tetka! Saj jajca ne segnijejo!"
Toda teta je ni slišala; zakaj njcne oči so se smehljale in lica, vsa stara in zgrbljena, so bila vesela.  .
33   119   FS
Tako je bilo, ko je bila stara Flerinova Olga deset let in je bil njen god.
In njena tctka v Žlebovicah — s kako Ijubeznijo se spominja še sedaj na njo !
Vse je bi)o takrat lepo; na mizi je sta)a posoda kave, zraven je ležala potica in poleg potice pomaranče in fige, Olga je pa sedela za mizo in se je smejala 7. veselimi očmi. . .                                Cvetinomirski