kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 19 HRENOVA GRBOVNA PLOŠČA V KOZARJAH BOŽO OTOREPEC Pred mnogimi leti mi je pokojni prof. France Stele dostavil s svinčnikom popisan list papirja, na katerem sta bili dve precej grobi skici oz. risbi očitno nekega grba. Na prvi je bil v pravokotnem okviru levo dvo- glavi orel na nekakšnem trikotniku, desno pa naprej tj. na desno vzipenjajoči se lev na ena- kem, na konici stoječem trikotniku. Druga risba istega grba se je od prve razlikovala le po tem, da sta bili nad levom nairisani zgo- raj dve sonci z žarki na trikotnih zavesah. Pod omenjenima skicama je pisalo: »Grb svo- bodnih kmetov pri Dolinarju (vulgo Kocjan), Kožarje, onkraj mostu proti Dobrovi na ob- cestni enonadstropni stavbi, vzhodna stran.'< V spremnem dopisu je prof. Stele navedel, da mu je risbo oz. list dostavil neznanec. Me- nil je, da je dvoglavi orel na levi strani plo- šče grb samofjtana v Bistri in samostanskega gospostva, Ikar bi mi lahko služilo kot napo- tilo pri identifikaciji grbovne plošče, ki bi me utegnila po mnenju prof. M. Kosa zani- mati in pomagala razrešiti uganko o »grbu svobodnih kmetov«. Prof. Stele je spregledal, da je bil grb samostana Bistre avstrijelki grb tj. bela prečka v rdečem polju, preko kate- rega je bila položena velika črka F kot kra- tica za nemški naziv Bistre — Freudenthal, kot je upodobljen na več slikah Bistre.^ Kamnito ploščo sem si takrat takoj ogle- dal. Danes je še vedno na isti stavbi, le da ima,i sedaj že del mestnega naselja Ljublja- ne, hišno oznako Cesta dolomitskega odreda 122. Že na prvi pogled je bilo možno spo- znati, da gre za grbovno ploščo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597—1630), o čemer priča tudi dobro vidna letnica 1616, ki pa na omenjeni preprosti risbi ni bila zarisana,'kot se je tudi sicer močno razlikovala od resnič- ne podobe in vsebine grbovne plošče. O tem sem takoj poročal prof. Steletu in pri tem je takrat tudi ostalo. Sama plošča, ki je bila izdelana v obliki kasnorenesančne-zgodnjebaročne kartuše, je ob zunanjem robu močno poškodovana. Lena levi strani spodaj in odkrušeno zgoraj je še videti sledi zavitega robnega okrasja. Osred- nji del grbovne plošče zavzemata dva grba, ki sta nekako oblikovana v enega. Zalto sta ščita po dolžini stisnjena in nekoliko zožena. Levo polovico zavzema grb ljubljanske škofi- je, kot ji je bil podeljen ob ustanovitvi leta 1461. Prevod latinskega opisa v ustanovitve- ni listini se glasi talkole: »Grb je ščit, čigar polje je zlato, in ima dvoglavega orla, okra- šenega z dvema diademoma. Desna polovica orla (gledano heraldično, sicer leva) je cesar- ski orel, leva pa enako velik orel oz. grb Voj- vodine Kranjske; za orlom je srebrna pastir- ska palica.«^ Podoba na naši grbovni plošči v glavnem ustreza temu opisu. Kranjska polovica orla ima vidno preko prsi položeno polovico Sa- hir ane zaponke (ali polmesec oz. srp) z 12 po- lji, cela je običajno iz 22 srebrno-rdečui polj. Obe glavi orla imata nimba, kot je to sicer imel cesarski dvoglavi orel,^ kranjski pa ni- ma cesarske krone, kot jo je ob »zboljšavi«; kranjskega grba kranjskim stanovom leta 1463 dovolil cesar Friderik III.* Med obema glavama je dobro viden na desno zavit zgor- nji del škofovske pastirske palice. Običajno je orel v grbu ljubljanske škofije z dobro vidno pokončno črto razdeljen na obe polo- vici, iz katerih je sestavljen, tukaj pa ta črta ni vidna. Desni del plošče zavzema grb škofa Toma- ža Hrena, kot ga skoraj enakega poznamo že pri njegovem očetu Lenartu Hrenu. Ta jebU med 1553—1582 večkrat ljubljanski mestni Hrenova grbovna plošča Iz 1616 v Kozarjah (foto Damjan Prelovšek) 20 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 sodnik in župan in s tem tudi kranjski de- želni odbornik.' V barvah ga ima Valvaisar v svoji rokopisni knjigi grbov, samo risbo brez barv ipa tudi v Slaivi Vojvodine Kranjske.« Po Valvasorju je bil Hrenov grb Uipognjena plava konica v črnem, obložena z levom, v črnem pa zgoraj dve zlati šesterokraki zve- zdi. Šlkof Hren pa, ki je bil po funkciji knez, je imel v svojem grbu s knežjo krono krona- nega leva. Klesar naše plošče je ptri. izdelavi tega Hrenovega grba dal očitno večji pouda- rek konici Z levom, saj je ta heraldično pre- velika, če jo primerjamo z drugimi Hrenovi- mi risanimi ali klesanimi grbi. Tudi obe zve- zdi sta iprecej neheraldični, poleg tega pa še osmokraki. Prostor med obema zavojema grbov spodaj je klesar uporabil za letnico 1616, ki nedvomno pomeni letnico nastanka grbovne plošče. Talkih Hrenovih kamnitih grbovnih plošč je še danes ohranjenih več, tako v Ljubljani in Gornjem gradu, pa tudi pri Trstu.' Naj- starejša datirana je iz leta 1602 v Gornjem gradu. Izdelana je iz peščenca, ima grb ljub- ljanske škofije, kot je opisan zgoraj.. Hrenov grb pa je tu postavljen kot središčni ščit na orlove prsi.8 V tem času je Hren uporabljal taiko obliko obeh grbov, saj. nam je že leto prej ohranjen opis pečatnega prstana, ki mu ga je izdelal pečatorezec Abel Degen kot »škofijski grb z našim ščiukom (tj. grbom) na prsih«.' Naslednja datirana grbovna plošča je iz 1609 tudi v Gornjem gradu, in sicer na Hrenovem nagrobniku, ki ga je dal izklesati še za svojega življenja. Kranjski orel tudi tu nima ikrone.*" Iz istega leta je druga plošča v Gornjem gradu na tistem delu rezidence, ki jo je sam pozidal.'' Na tej je škofijski grb že močno poškodovan. Iz 1612 je dobra risba obeh grbov tiskana v Hrenovih Evangelijih in Listih, iz kasnejše dobe pa risba, Iki jo brez navedbe vira objavlja Gruden.'^ Tem bi kronološko sledila grbovna plošča v Kozarjah z letnico 1616. Njej bi po starosti sledila grbovna plošča na Hrenovem spome- niku oz. križu na Ambroževem trgu v Ljub- ljani z letnico 1622. Nedvomno najlepša je ohranjena grbovna plošča iz leta 1629, vzida- na danes na hodniku prvega nadstropja nad- škofijske palače v Ljubljani.Na njej ima kranjski orel na glavi dobro vidno cesarsko krono. V podporni zid hiše na Ciril Metodo- vem trgu 9 je vzidana še danes manjša plo- šča, ki ima vidno letnico 162., zadnja številka pa je odbita ali pa je zaradi obzidave iz 1972 nevidna. Tu je na prsih orla iz grba ljubljan- ske škofije postavljen Hrenov grb kot sre- diščni ščit, enalko onemu iz 1602. Naipis pod grbom pove, da je ta oporni zid, potem ko se je bil zrušil, dal postaviti Hren: »Thomas IX episcopus Labacensis collapsam erexi- mus«. Te grbovne plošče je Hren očitno po modi časa vzidal v vse večje gradbene objekte, ki jih je dal sam pozidati ali popraviti; izdelo- vali so mu jih razni kiparji in kamnoseki, tako npr. Jurij Skarnos, za katerega imamo podatek, da mu je Hren naročil izdelavo kcimnitega grba za Koronej pri Trstu." Pri podrobnejšem ogledu teh grbovnih plošč je tako z likovne kot s heraldične plati zlahka možno ugotoviti, da niti dve od njih ni izdelala ista roka, temveč da gre pri vsaki za drugega klesarja oz. kiparja. Vsekakor je zgoraj omenjeno v Kozarjah izklesala naj- slabša izmed njih. Drugo je seveda vprašanje, kako je prišla omenjena grbovna plošča na sorazmerno skromno stavbo v Kozarjah. Zelo verjetno gre, sodeč ipo vseh dosedanjih analogijah, za stavbo, ki je s pripadajočo kmetijo bUa last ljubljanske škofije oz. bila zanjo kupljena v času škofa Hrena tj. leta 1616, ali pa je bila morda taikrat pozidana. V srednjem veku je bila v Kozarjah pre- težno deželnoknežja posest, ki jo je uprav- ljal kranjski vicedom v Ljubljani. V začetku 16. stoletja so bile Kožarje sedež posebne vi- cedomske župe s kmetijami v Kozarjah, Gra- dišču, Radni, Brezovici, Logu, Lesenem brdu in Horjulu." Od začetka 16. stoletja pa se je ta posest začela drobiti in leta 1726 je večino te župe kupilo mesto Ljubljana.'* V urbarju s popisom zemljiške posesti ljub- ljanske škofije iz leta 1572 v Kozarjah še ne najdemo nobene kmetije, ki bi ji pripadala." Toda v urbarju iz let 1671—1673 najdemo eno kmetijo v Kozarjah, ki je bila v tem času podložna škofiji. Na tej kmetiji je bil takrat kmet Jakob Marin.'« Usoda te kmetije je zelo zanimiva. Svo- bodniške temelje ji je dal Martin Smrekar, po domače Marin, ki je proti koncu 16. sto- letja dobil tu svobodniäko imenje. Konec 17. stol. je bilo skoraj odpravljeno svobodništvo, kajti sosednje gospostvo Bokalce so to kmeti- jo pogodbeno podvrgle svojemu gospostvu.'* Začel pa se je ta razvoj verjetno že prej, saj se kmetija v škofijskem urbarju omenja kot navadna podložna kmetija, pa katero smemo domnevati, da je bila za škofijo kupljena po letu 1572, verjetno ravno 1616, ko je Hren dal tja vzidati svojo grbovno ploščo. Kaisneje je bil 1702 takratni lastnik Marinove kme- tije Gregor Robežnik zopet vpisan med svo- bodnike in kljub poskusom Bokale podvreči si to kmetijo, je bila 1708 dokončno vpisana KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 21 Hrenova grbovna plošča iz 1629, vzidana na hodniku prvega nadstropja nadškofijske palače v Ljubljani (foto Damjan Prelovšek) , med svobodniška imenja. V 19. stoletju je posest propadla, ostala je le majhna bajta.-" Toda spomin na nekdanje svobodnike je ostal še dolgo živ. Iz konca 19. stoletja nam o tej kmetiji poroča krajevni zgodovinar A. Lesjalk: »Drug tak svobodnjak (poleg Zerov- nika v Gabrju — op. B. O.) je bil posestnik neznatne hišice v Kozarjah hišna številka 3 vulgo Marin (Mahren) imenovan. Ta hiša je sedaj močno zapuščena in jo zovejo Seunigo- vo bajto (Seunigi so bili od ok. 1820 lastniki Bokale^'), ljudje pa še vedno pravijo pri Ma- rinu. V bližnjem gospodarskem poslopju pa se še sedaj skonca nahaja grb z letnico 1616. Tudi vedo ljudje ipovedati, da je imela ta hi- ša nekdaj posebne pravice. Tako je bil, pra- vijo, prost vojaščine tisti, kateri je pribežal na vrt tega gospodarja, kadar so lovili mla- deniče za vojaščino. O nekdanjem gospodar- ju te bajte pripovedujejo, da se je prav rad tožaril. Enkrat je šel celo na Dunaj kar peš k cesarju nekoga tožit, nazaj pa ga je pri- nesel rogatec ter ga stresel na gnojni kup na dvorišču. Se več druzega se o njem pripove- nuje. Leta 1805 sta Žerovnik in Marin še ve- ljala za taka svobodnjaka.. .«^ Iz povedanega torej sklepamo, da je ugan- ko o tem, kako je grbovna plošča z grboma ljubljanske škofije in škofa Hrena ter letnico 1616 prišla na omenjeno stavbo v Kozarjah, razložiti pač tako, da je Hren tega leta kupil omenjeno kmetijo za škofijsko posest in v spomin na to pridobitev dal vzidati na po- slopje, ki je bilo morda takrat tudi na novo pozidano, svojo grbovno ploščo. V teku časa pa je zbledel spomin na Hrena in škofijo, grbovna plošča pa je ostala in burila domiš- ljijo Kozarjanov, ki je iz svobodniške tradi- cije nekdanje Marinove kmetije in imenit- nega grba z orlom in levom naredila »grb svobodnih kmetov«. i OPOMBE 1. M. Zadmikar, Srednjeveška arhitektura kar- tuzijamiov in slovenske kartuzije, 1972, str. 294. — 2. Listina 1461, december 6. Gradec, objavlje- na v Zgodovinskem zborniku, 1, 1888, str. 22. — 3. F. H. Hye, Der Doppeladler als Symbol für Kaiser und Reich, Mitteilungen d. Instituts f. osterr. Geschichtsforschung, 81, 1973, str. 73. — 4. Listina 1463. januar 12. Dunajsko Novo mesto v Arhivu SR Slovenije v Ljubljani; prim. J. Ma! Grb in barve dežele Kranjske, 1916, str. 9—10. — 5. V. Fabjančič, Knjiga sodnikov in županov Ljubljane I (1269—1592) str. 241—243, rokopis v Zgodovinskem arhivu Ljubljane. — 6. J. W. Val- vasor, Opus insignium armorumque... v Sve- učil. biblioteki v Zagrebu, sign. MR 160, fol. 63; isti, Die Ehre des Herzogthums Kradn XI, 700 in IX, 117. — 7. J. Turk, Tomaž Hren, Bogosl. vest- nik, 8, 1928, str. 24. — 8. A. Stegenšek, Deka- nija Gomjegrajska, 1905, str. 141. — 9. A. Di- mitz. Historische Notizen aus den in Museal- Archive aufbewahrten Kalendern des Bischofs Th. Chrön, Mittheilungen des Historischen Ve- reins für Krain, 17, 1862, str. 19 (sub 1601, april 2.). — 10. J. Gruden, Zgodovina slovenskega na- roda, str. 872. — II, Turk o. d., str. 24. — 12. Gruden o. d., str. 863, 821. — 13. Turk o. d., str. 24. — 14. ravno tam, str. 21, 24. — 15. P. Blaznllc, Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Raz- prave zv. 2, 1971, str. 47. — 16. ravno tam, str. 65. — 17. ravno tam, str. 43. — 18. Nadškof, ar- hiv v lijubljani. Škofijska pristava fase. 1, ur- bar št. 2 (1671—1673). — 19. Blaznik o. d., str. 66. — 20. ravno tam, str. 66. — 21. Anton Les- jak, Zgodovina dobrovske fare pri Ljubljani, 1893, str. 36. — 22. ravno tam, str. 24—26.