Pavšalni Iranko v državi SHS.
38. itev.
Izbyir.' rasen eiedelj En praznikov v s a h »San ob 10. vri dopoijžjse.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
V Mubiiani, v Četrtek 17. februarja 1921.
Posamezna itev. 1 K.
Leto V.
MkiM-
wšSk
M M':
■/V-.'-' ■
Glasilo li£gos(ov. soclialno - demokratldne stranke.
Telefonska SL 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ca ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo ie v Liubljani Frančiškanska ulica št.G^L, Učiteljska tiskarna.
Telegrami.
RADIKALNO - DEMOKRATSKA POSVETOVANJA.
LDU Belgrad, 16. febr. Danes je bil v dvorani skupščine sestanek radikalcev in demokratov. Prisotnih je bilo okrog 20 predstaviteljev obeh klubov. Razpravljali so o taktiki in o bodočem delu za podrobne debate v ustavnem odseku ter o postopanju glede razpravljanja o ustavnem načrtu.
VLADA STOJI TRDNO-----------
LDU Belgrad, 16. febr. Pregovori z zemljoradničkim klubom so se pričeli danes popoldne. Potem Pridejo na vrsto pogajanja z muslimani, s stranko dr. Korošca in z Narodnim klubom.
NOV predsednik ustavo-tvornega odbora.
Ker je dr. Vesnič podal ostavko «ot predsednik ustavnega odseka, se bo jutri vršila volitev novega predsednika. Kot najresnejši kandidat se omenja dr. Momčilo Ninčič. Na jutrišnji seji bo govoril v imenu vlade minister za konstituanto dr. Marko Trifkovič, nakar se bo vršilo glasovanje, ali naj se vladni ustavni načrt sprejme kot podlaga podrobni debati v ustavnem odseku.
RADIČ PRIDE V BELGRAD.
LDU Zagreb, 16. febr. »Marnji list« poroča iz Belgrada, da pride v kratkem tjakaj posl. Radič, ki bo imel na iniciativo srbske repu-
blikanske stranke politično predavanje. Prihodnjo nedeljo priredi republikanska stranka v Belgradu shod, na katerem bo govoril Radič.
Dr. 2r|av govori.
LDU Beograd, 15. lehr. Na -včerajšnji seji usta veza odbora je po govoru Feliima Kurbegoviča govoril dr. Žerjnv (demokrat). Izjavil ie, da ne prizna plebiscita enega posameznega kraja, one občine, ali er<o pokrajine, pa tudi ne priznava plebiscita enega plemena v vprašanja ureditve države, ker je ta zemlja nedeljiva lastnina vsega našega naroda. Potemtakem je tudi vprašnnje ustave In uToditve državo tista stvar, ki jo mora reševati ves narod. Volitve v Sloveniji so izkazale veliko antisepa-ratistieno večino. Dosedaj še ni bilo slišati resne kritike demokratske koncepcije deeeiitrallznc-ije in administracije. Dr. Žerjav se je izjavi za decentralizacijo v širšem smislu besede »samouprava«. Okrajem (srezom) je fakultativno treba dati avtonomijo. Kar najodločneje Je treba pobijati vsa centrifugalna teženja, ker ima ustava
edinstveno BBSpodarsIto:Življenje, Šole morajo biti glavno » sredstvo, ki Wslužilo' zedinjenje. Čo njegovem mnenju se ne smejo dopuščati verski boji. Dokazuje, da Jc bil D’Annmizio naklonjen federalistični in separatistični ureditvi države. To še danes želi Italija !n dunajsko časopisje. De-ceniralistična ureditev države bi našim nasprotnikom prav prišla. Dr. Žerjav izjavlja, da bo glasoval za kar najpopolnejšc narodno edinstvo in za to, da se v podrob-n' debati razpravlja na podlagi ustavnega načrta vlade, ki je dober za vso državo. Seja je bila zaključena ob devetnajstih In pol
Zanimivi govori v ustavotvorni skupščini.
Govor s. Etbina Kristana v ustavo-tvornem odboru.
V	popoldanski seji ustavotvorne skupščine je govoril včeraj posl. Etbin Kristan (socialni demokrat), ki je izjavil, da predlagajo socialni demokrati svoj načrt ustave, ker e“,atirai° ustavni načrt, predložen od vlade, za nesposoben, da bi tvoril Podlago specijalui debati. Socialni demokrati bi bili zadovoljni s tem, da se predloži ustavni načrt,
bi ga tudi v sedanjih razmerah niogle sprejeti vse skupine, ki hočejo resno delati na socialnem napredku.
Nadalje je govoril, kako |e nastal kapitalizem in da je že prišel čas, da izgine. Pravi, da bi moral kapitalizem vseeno propasti, četudi bi na svetu ne bilo nobenega socialista in komunista. Kapitalistična evolucija pomenja čimdalje večjo koncentracijo kapitalizma. To se onaža v tem, da so male tovarne spodrinile malo obrt, male tovarne Pa so morale podleči velikim. Kdor je proučeval gospodarstvo in prejšnje reforme glede na kapitalizem ter razvoj v kapitalizmu samem, mora priznati, če je objektiven, da je edina možnost, ako se nadaljnji razvoj nalašč ne zavede na stran-pota, da prevzame kaka socialistična organizacija v svoje roke kapitalistično gospodarstvo ter ga adaptira v korist vseh članov človeške družbe. Ce gre za poslednja dejanja, potem se menda tudi s komunisti nočemo prepirati, ali imamo tudi tu svoje motive. Zmaga delavskega razreda je odvisna od tega, da dobi delavstvo večino, ki jo bo imero samo tedaj, ako bo znal ta razred toleranten. Obstoja gotova socialna znanost, ki se Imenuje omunjzem, toda govornik jo mziva -solektivizem. Nadalje pravi govornik, da temelj socialnodemokratski ustavni načrt na načelu, da Izhaja vsa oblast od naroda, ki'ima v vsakem momentu pravico, da izdela svojo organizacijo tako. kakor Sam hoče, da živi.
Kadar se govori o suverenosti konstituante, se ni treba spuščati v
kritiko krfske deklaracije, adrese, odgovora na adrese i. t. d. Ako narod hoče nekaj izpremeniti ali urediti, ni nobene suverenosti nad narodom.
Nadalje je izjavil, da so socialni demokrati republikanci, nc sicer zato, ker bi ne hoteli dinastije Ka-ragjorgjevičev, temveč zato, ker se ne morejo strinjati s principom monarhije.
Kar se tiče edinstva naroda, je izjavil, da je dovolj razlogov, da ni utemeljen strah, da bi se to edinstvo razbilo. Ve, da ni resnih elementov v tej državi, ki bi zahtevali kaj drugega kakor edinstvo naroda in države, v kateri ta narod živi.
Kar se tiče avtonomije, sodi, da je važnejše od vprašanja, kolike agende naj bi imele posamezne upravne celote, to, kako bo ljudstvo vplivalo na celotno politično in gospodarsko življenje v tej državi in na njeno delovanje, vsied tega je treba, dokler ihiamo parlamentarni sistem, zavarovati parlamentarizem, da se bo izražala samo volja naroda in da bo ta volja naroda suverena. Socialni demokrati zahtevajo v svojem ustavnem načrtu svobodo vere in prepričanja, ki mora biti prava in neprivilegirana.
Vse vere naj imajo pravico, da se organizirajo kakor vsaka druga društva. Imajo naj pravico do svobodnega tiska, izdajanja knjig, grajenja cerkva i. t. d.
Nadalje zahteva socialnodemokratski načrt ustave, na se odpravi smrtna kazen za vse slučaje.
Zatem je izjavil govornik, da ie zanj najvažnejši gospodarski in socialni de!, ker nc vodi politika gospodarstva, nego nui sledi. Od te ureditve je odvisen naš položaj na znotraj in zunaj.
Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Svoboda“.
LDU Belgrad, 15. febr. Ustavni odsek je imel danes svojo enajsto sejo. Podpredsednik dr. Tomijeno-vič je naznanil, da je snoči prišla ostavka dr. Milenka Vesniča, s katero je ta odložil čast predsednika ustavnega odseka. Ker pa v svoji ostavki ne omenja članstva v usta-votvomem odseku, se smatra, da ostane član še nadalje in da se je zahvalil samo za mesto predsednika. Koncem seje se bodo stavile na dnevni red volitve novega predsednika.
Preden se je prešlo na razpravljanje o ustavnem načrtu vlade, je povzel besedo poslanec dr. Ante Dtilibič (Jugoslovenski klub) in zahteval osebnih pojasnil. Ugotovil je, da dr. Tomljenovičeva trditev, da je ljudska stranka v vsem podložna papežu in Rimu, ni resnična. Pučka stranka se razvija popolnoma svobodno in še nihče od strani Kima ni poizkusil vplivati nanjo. Nato pobija izvajanja dr. Tomljenoviča, češ da je on v imenu vsega naroda protestiral proti temu, da Belgrad jemlje svobodo v pogledu avtonomij.
Nato je govoril demokrat Pavle Angjelič, ki je naglašal, da nas vera ne sme razdvojiti. Ustava mora kronati zjedinjenje. Kritiziral ie »ob-znano« vlade, katero ie vlada izdala. Vlada pa takrat, ko je izdala ob-znano ni priložila nikakih dokumentov. S tem se je samo mnogo uradnikov odslovilo iz službe in to je bil edini uspeh vše te akcije. On je za diktaturo oblasti, če ima ta oblast za svoj cilj delovanje proti diktaturi proletarijata. On odklanja težnje po srbski hegemoniji. Tudi se ne strinja z določbami o senatu, ker ustavni načrt vlade ne jamči ženskam njihove politične pravice. Potrebna je svobodna ustava, a taka ustava je mogoča le tedaj, če sc zdnižita levica in desnica.
Nato govori poslanec Nastaz Petrovič (radikalec), ki v začetku svojega govora izjavi, da govori v svojem imenu. Po njegovem mnenju je napačno, če se hiti z izdelovanjem ustave, ker nimamo popolnih podatkov o vseh težnjah, ki bi se morale sporočiti ustavnemu odseku, da bi se na ta način dognalo pravo tendenco. Treba je točno stiliziranih predlogov o ustavi. Takih predlogov Pa nista predložila niti zemljoradnički niti Jugoslovenski klub. Misli, da je nastala naša država kot produkt vojne In revolucije. Naša država je popolnoma pravno utemeljena, oejkar se je sporazumno določila ustava. Konstituan-ta ni suverena in nimamo pravice sklepati, ali naj bo naša država monarhijo ali ne, ker je ta stvar že rešena. Ce bi se dozualo, da je konsti-tuanta suverena, tedaj bi se morala anulirati tudi krfska deklaracija in določba o zjedinjenju od dne 1. decembra 1918. Država ne more biti centralistična. Centralizem je demokratski ideal. y^ada najbrže zato zahteva centralistično ureditev države, ker se Srbi boje, da ne bi na eno stran gravitirali Hrvatje, na drugo Slovenci in na tretjo Srbi. Ugotavlja, da ie centralistični problem zamislila demokratska stranka in da je predlog vlade reakcionaren, kakor Je bila ustava iz leta 1869. Vendar pa bi se morebiti še dal popraviti načrt ustave, ki ga je sestavila vlada. Radi tega pristaja na to, da se o vladnem načrtu ustave podrobneje razpravlja v načelni in podrobni debati. Ce se načrt popravi, izjavlja, da bo gotovo glasoval zanj.
Naslednji govornik posl. Juraj Demetrbvič (demokrat) jc poudarjal. da je treba posvetiti pozornost mednarodni orientaciji in da se mora sprejeti demokratična ustava.
Nadalje ie kritikoval sovjetski sistem. Sovjetizein pomenja v gospodarskem oziru dostrukdvnost. Pot za rešitev socialnih problemov predstavljata v sedanjem času zadružništvo in kooperativa. V ustavo je treba vstaviti socialno - gospodarske momente. Tudi sovjetska republika ni nasprotna centralizmu. Naša koncepcija obstoji v tem, da nočemo niti boljševiške niti komunistične reakcije, temveč politično in socialno evolucijo na principu demokracije. Ker to zahtevamo, stojimo na stališču demokratičnega parlamentarizma. Ako bi se parlament sestavil na podlagi poklicev, potem bi se s tem povzročil razredni boj, H bi mogel ogrožati našo državo. Treba je, da hodimo po poti, po kateri gre demokracija vsega sveta in ki je parlamentarizem, kakor ga zamišlja naš ustavni načrt.
Govornik jc nasproten senatu, vsled česar zahteva, da se ustvari ena sama zbornica in da se vse narodno in politično Življenje osredotoči v enem samem zakonodajnem telesu, izvoljenem na principu demokracije. Naša ideja ie iugoslovcn-ski unitarizem. Bodi Srb, Hrvat ali Slovenec, mi imamo eno politično idejo,. ki je ideja jugoslovenskega
unitarizma. Težišče kritikov centra-lizma ni v vprašanju centralizma in deccntralizma, temveč, ker se Cutf pri nas potreba in želja po dekoncentraciji uprave, ker se želi, da imajo tudi lokalne oblasti možnost vršiti gotove upravne posle.
Želi se, da bi ne bilo treba voziti se za vsako stvar in malenkost v; Belgrad in da bi sc take stvari re-< sevale takoj pri podrejenih oblasteh, ni pa razloga, da bi se tem Željam ne šlo na roko. Glede samouprave pravi govornik, da ima svoje oseb« no stališče ter nima vanjo zaupanja« ker ne pričakuje mnogo od nje. Tre-< ba je. da imajo vse stranke pred očmi samo svojo domovino, svojo deželo in enostavno svojo državo, bodisi v Bosni, kakor v vseh drugili krajih. V vprašanju, kakšna naj bo naša državna enota, se ne moremo sporazumeti, ker obstojata dve mir« selnosti in dve stališči, kakor je to priznal posl. dr. Laginja.
Posl. Demetrovič se Je nadalje bavll z govorom posl. Nastasa Pet troviča, ki jc imenoval vladni ustav-, ni načrt reakcijonaren. Pravi, da ni bilo nikdar v demokratičnem 2ivi ljenju reakcije. Nastati pa more, akci bo to potrebno za naš narod in na« rodno edinstvo, pri čemer smatra, da bi se s tem izvršilo najvestnejša in nerevolucljonarno delo. -— (Seja se je nato prekinila ob 12. ter nada-* ijevala ob 16.
Predvojni spomini.
Pred dvajsetimi leti je živel svet popolnoma mirno. Res se je tu in tam pojavila kakšna mala nezadovoljnost, če sc je kava podražila za en ccl krajcar, ampak drugače je šel svet za svojimi posli m je spoštoval zakon in postave.
Tako nekako okrog I. 1908. pa so se pojavili »§ubversivni« elementi. Nihče ni vedel, odkod so prišli. Zadostovala je činjenica, da so bili tu. Ti ^subverzivni« elementi na našem jugu so bili Srbi, na severu za Rusi.
Kakšna je bila gonja, katero so uprizorili oni na Dunaju proti Srbom in Rusom, nam je še vsem v predobrem spominu.
Srbi so imeli svoja društva. Društva so kot državi nevarna razpustili, oni na Dunaju. Denar so pobrali. Zbirati so začeli dokazilen materi jal.
Tega pa ni bilo tako lahko dobiti. Zato ga je bilo treba narediti. Se danes mi je. živo v spominu, kar mi je pripovedoval visok gospod uradnik — Slovenec. K temu Je prišel njegov kolega s prošnjo, naj mu prevede neko srbsko brošuro, da mu pove, če jc kaj »nevarnega« v nji. Na negativen odgovor, je nem-škI gospod pripomnil: »Also auf-putzen, aufputzen, et\vas muss he-rauskommen!«
In prišlo je. S takim »napucanlmc materijalom so se začeli veleizdaj-niški procesi. V Zagrebu, v Sarajevu, na Dunaju. Kakšen je bil rezul-
tat. vemo tudi še vsi. Diktiralo se je na stotine let ječe.
Javnost se Jc zgražala nad gr« dim početjem veleizdajnikov. Za« kal se je morala javnost zgražati, tega takrat ni še nihče niti v sanjah slutil I
Nato se je začela tajna kontrola pisem, kakor je to odkrito priznal grof Pejačevič v Friedjungovei« procesu.
In tako dalje — in tako dalje, dokler ni prišel usodni Vidov dan 1, 1914.
Takrat so dovedli oni na Dunajti zgražanje do vrhunca.
Iz tega zgražanja in iz brezbroj-» nih tajnih kontrol se ie rodila sve* tovna vojna, zapori, internacije« Mnogi čutijo posledice tega zgra-» žania še danes v svojih kosteh.
Svetovna vojna je divjala nad štiri leta. Bog Oče ni videl neizmer-« nega gorja, ni slišal groma topov in prasketanja pušk, ni slišal plakanja mater, udov in sirot, ker je nekolik ko zadremal.
Ko je pa pogledal zopet na sveC in videl, kaj počenjajo njegovi raz* posajeni otroci, se je ujezil, stopil je v kot in zagrabil najtežji bič.
Ošinil je z vsegamogočno roko po hrbtu one, ki so napravili na ze-» mlji nemir in nered. Prevrnil je lepo število pozlačenih stolov in razmer tal daleč na okoli vse polno kron.
Ko je pa z debelim koncem za« mahnil po ljubljanski cenzuri, se mu je gajžlovnik zlomil!
Zato jo imamo še danes.
Sto odstotkov zatajene produkcije
premoga.
Govore in pišejo. Trboveljska premogokoj)na družba je zatajila sto odstotkov svoje produkcije, da bi s tem dokazala, kako slabo se rentira premogovnik in kako pada produkcija premoga, čeprav je zaposlenih razmeroma več rudarjev •kakor jih je bilo pred vojno. Ta manipulacija premogokopne družbe pa najbrže ne datira od zadnjega mezdnega gibanja, marveč že iz prejšnjih časov.
Spominjamo sc tisto slavne kun-čije. ki še sedaj ni pojasnjena, katero je napravila deželna vlada za Slovenijo s trboveljsko družbo ta-
krat, ko se je zvišala delniška glav* nica trboveljske družbe in so se ne« f/merno povišale cenc premogu. Takrat smo neštetokrat vpraševali klerikalno deželno vlado za Slove-* nljo, kaj se napravi z velikansko glavnico, ker se nam ie zdela veli-! ka. in zakaj se morajo cene premogu tako silno zvišati. Klerikalno čašo« pisje je takrat zagovarjalo stališče vlade, trboveljsko družbo in povit šanje cen premogu. Nikakršnega po-* jasnila nismo dobili drugega in šelei. sedanja komisija je baje dognala, da je družba zatajila sto odstotkov produkcije. Avtentičnega poročila
Stran 2. ! ----------
Za to vest še sicer nimamo, ali vsekakor je vest zanimiva, ker je doslej še ni nihče preklical.
Za nas je sedaj važno eno vprašanje. Radi bi namreč vedeli, na pod'agi kakšnih podatkov je takratna klerikalna vlada v Sloveniji dovolila zvišanje cen premogu in kakšen načrt, oziroma proračun je takrat trboveljska družba predložila vladi da je dovolila zvišanje in porabo glavnice. Ali ni morda bila že v načrtu domnevana manipulacija, za katero je takratna vlada vedela, ali pa je vlada nasedla napačnim informacijam, ter ustregla horendni zahtevi. Eno ali drugo je bilo tu, zukaj takratna vlada, oziroma klerikalno časopisje je takrat z vso odločnostjo zagovarjalo podraženje premoga in investicijsko akcijo trboveljske družbe.
Na to vprašanje takrat nismo dobili odgovora, in danes je to vprašanje zopet aktualno, ker pišejo listi o zatajitvi produkcije, ki je ni nihče preklical. Zdi se nam, da bi bila morala to stvar vlada že takrat poznati.
Torej, ali jo Je poznala ali ne?
Prošnja do vseh.
SptoSna delavska izobraževalna zveza Svoboda ima 25 podružnic v mestih In aa deželi Nujna prošnja ta potreba teh podružnic Je, da >1 ustanove svoje knjižnice tn čitalnice, kar pa Je v današnjih težkih razmerah, v katerih se nahaja zlasti delavstvo, nemogoče. Obračamo se zato na vse sodnice in prijatelje resornega kulturnega dela s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč. Vsakdo ima doma pre&tano knjigo, katero lahko utrpi in žrtvuje v ta namen. spioSnosti zlasti pa pouka željni delavski mladini pa pripomore s tem do knjižnice. Zlasti Vam InteUgentom ta deSavcem ve*Ja la prošnja. Prispevajte s knjigami k ustanovitvi delavskih knjižnic la čitalnic, delavno ljudstvo obiskovalcev Vam bo hvaležno. Knjige Je poSHJatf na naslov: Knjižnica Splošne delavske Izobraževalne meze Svoboda, Ljubljana, Sdenbumgova ulica 6-11,	Predsedstvo »Svoboda«.
Politične vesti.
'+ Občinske volitve v Slovenlfl. I* Belgrada poročajo, da se bodo vrtfle v prvi polovici aprila meseca občinske volitve •V Setven®. Ne pravimo, da Je to prekmalu, ali ne verujemo pa vendar 5e ne, da bodo v Belgradu tako točni, ker Je stališče sodanje vlade negotovo, če pride le majhna sapica, pa odnese sedanji kabinet ta vprašanje Je, kdaj se bodo potem vr£3e občinska volitve. Za Slovenijo so bili klerikalci IzposlovaSl poseben volilni red, po katerem bi volile v občinah tudi vse žena. Sedanja vlada pa Je ta načrt, ker se boji klerikalnega vpliva zavrgla in dotočila, da naj se vrše občinske volitve v Sloveniji po istem vol Ur etn redu, kakor so se vršBc za konstftuanto. V čem pridobe demokrati In samostojni, ni prav Jasno, če se Vrše volitve po njihovem načrtu. Ootovo pa Je, da bodo delovni ta tnalokmetlSki volile! morali napeti vse sile, če hočejo priti do primernega zostopstva v občini. Nedvomno bodo vladajoče stranke nastopala nasilno, zvijačno, kakor vedno pri volitvah. Zaradi*ega Je dolžnost organizacij po vse] Sloveniji, da se temeljito pripravijo na te volitve.
+ Neresnično poročilo Je prinesel včeraj »Slovenec« iz ustavotvomega odbora,
iv	katerem pravi: »Na popoldanski sel’ <dne 15. t. m.), ki se je pričela ob po! 4. uri. Je govori Etbln Kristan, ki Je izjavi, da socialisti zato niso predložiti svojega ustavnega načrta, ker nimata večine. Polemiziral Je s komunisti ta priporočal delavcem, nad bodo v svofih zahtevah zmerni Govornik ni proti dinastiji Karagjorzle-
vičev, a Je načelni republikanec.« — Kdor j prečita to »Slovenčevo* poročilo, ve, četudi ni bogvekak® duhovit, da je poročilo navadna foparila, ki nima ne glave ne nog. Danes objavljamo govor s. E. Kristana, kakor ga je sporočil dopisni urad.
+ Točna in jasna uradna poročila. Prvo: Včeraj je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od petnajstih do osemnajstih in pol popoldne. Na tej seji se Je razpravljalo o tekočih poslih v državi — Drugo: Predsednik vlade Nikola Pašlč Je bil danes popoldne ob šestnajstih sprejet pri regentu v avdijenco. Ministrski predsednik Je regentu poročal o političnem položaju. — Zdaj vemo vse.
+ Kaj pomeni unitarizem? »Beograd-ski dnevnik« je takole razložil pomen te besede: Unitarizem pomeni samo, da obstoja država, politična teritorijalna organizacija: toda ta organizacija Je lahko zgrajena na federativni osnovi kot Zedinjene države Ameriške ali na centralistični osnovi kot Francija. Katera teh dveh držav je za »demokrate« simpatičneje urejena? Unitarist Je tudi g. Korošec, brezdvonmo; in unitarist je tudi g, Prfbfčevič, brezdvormio; toda kakšna grda razlika je med torna dvoma unitaristoma? Prvi je unitarist-avtono-mist, drugi Je unitarist-centralist t
+ Trije škofje v Belgradu. Te
dni so se mudil v Belgradu trije jugoslovanski škofje dr. Jeglič, dr. Bauer in dr. Aksamovič. Klerikalno časopisje je poročalo, da so ti cerkveni knezi obiskali tam v državni metropoli razne ministre in se priglasili tudi za avdijenco pri regentu. Kaj so hoteli, tega časopisje ne obravnava preveč obširno. Šli so pač
v	avdijenco ta se predstavili. Tako bi mislil navadni zemljan, ki ve, da so obiski med vladajočimi krog! prav tako običajni, kakor obiski med prijatelji delavci ali prijatelji ene stranke. Toda ta obisk ni bil take narave. Obisk Je veljal povsem političnemu vplivu katoliške cerkve. Zaradi svoje nespretne politike in pa ker je katoličanstvo v Jugoslaviji v manjšini, so katoliške stranke bile potisnjene iz vladnih strank. Naravno je, da se potem protikatoliške politične stranke ne ozirajo na razne zahteve cerkve, ki jih večina državljanov ne mara. ker hočejo uveljaviti v prvi vrsti svoja načela ter upoštevajo zahteve nasprotnih strank šele takrat, če jih k temu prisilijo razmere. Vpliv katoliških poli-tičarjev je torej silno padel, zato so šli v Belgrad knezi katoliške cerkve, da tam protestirajo proti preziranju klerikalnih strank In njih zahtev. — Ker so klerikalni politiki zaigrali svojo politično vlogo, treba je bilo poslati v Belgrad cerkvene avtoritete. da restavrirajo ugled politične stranke. V Avstriji je to pomagalo, tu pa menda ne bo.
Dobro Je naredil g. župan dr. Tavčar. Na zadnji sedi občinskega sveta Je poročal, da Je bB osebno povabljen na slavnost visokega odlikovani* mesta Beograda s strani francoske vlade, da se pa teh slavnosti ni mogel udeležiti. Ker so ga radi tega nekateri Usti napadali, koostatlra, da bi bilo dvomljivo, ali M mestni svet so hotel udeležiti tega siavlja, ko Je vendar znano, da bi bfla rapaflska pogodba, * katero Izgubimo velik del našega naroda, drugače izpadla, če bi bila Francija stala na naši strani — Naš svet pa leta za Francozi kot nor.
.+ Novo poslaništvo. Vlada je sklonila ustanoviti poslaništvo na Reki — Kakor se govori, bo treba kmalu zasesti tudi mesto poslanika v Pragi ker Je padel baje g. Ivan Hribar v Belgradu v nemilost.
+ Odpuščeni učitelji komunisti. Minister prosvete Je doslej odpusti v Srbiji lz državne službe 8 učiteljev ta Sttri vpoko-jU. Ti učitelji so bfll ob voiltvl čuvarji skrinjic, a nekateri Izmed njih so tndl kandidirali — To ni politična svoboda!
H* Tudi to ima svoj političen pomen!
Udružetije pariških dijakov je pod častnim predsedništvom prosvetnega ministrstva pripravHo svečan sprešem delegaciji jugo-slovenskih visokošolcev, ki so prišli v Pariz. Med drugim je podpredsednik pariške občine čestital jugoslovenskim dijakom za njihovo plodonosno delo za mir po herojskem boju. Neki jugoslovanski dijak se mu jj« prisrčno zahvalil za pozdrav.
+Viadna kriza ua Švedskem. Švedski kabinet je odstopil. Povod v to je bil odstop finančnega ministra.
+ Angleži posredujejo. Romunski zunanji minister je poslal Cičerlnu sporočilo, kjtr Izraža željo po medsebojnih dobrih od-nošajih. Vsaka izmed držav nag se odrečeta vmešavanju v notranje zadeve druge. V to svrho je romunska vlada predlagala, naj se odpošljejo v Rigo delegati, ki naj predloZe vprašanja, ki se bodo rešila pri pogajanjih. Po drugi vesti se je Anglija ponudila, prevzeti iriogo posredovalca.
+ Berlin kot središče komunistične propagande. Kakor se govori, se bo berlinsko zastopstvo sovjetske Rusije Izpre-menllo. Pred vsem se bo zastopstvo razdelilo na več samostojnih oddelkov. Berlin bo postal središče komunistične propagande v vzhodni Evropi. Politično zastopstvo bo Imel, kakor doslej Viktor Kopp.
,+ Zaplenjeno rusko zlato. Listi poročajo iz Napolja: Policija Je zaplenila na krovu ladje »Ancona«, ki je prišla iz Rusije 160.000 rubljev v zlatu, ki so bili skriti v neki kabini Denar Je deponirala do konca preiskave pri italijanski državni banki
rf Kautsky na Dunaju na socialističnem zboru. Soc. literat Karel Kautsky je vsled malarije pretrgal svoje bivanje v kavka-ški republiki Georgiji ter se je pripeljal te dni na Dunaj, kjer se udeleži socialističnega kongrsa. Začetkom marca se odpelje v Berlin.
+ K zboru madžarsko socialne demokracije. Na dan 14, In 15. t. m. Je bil sklican deželni zbor madžarske soc. demokratične stranke. Zbor bo odločil nadaljnje stališče stranke k političnemu življenju na Madžarski. 2e minuli teden je poslala stranka »Narodni skupščini« poslanico, v koji kaže na vso socialno bi gospodarsko situacijo v deželi ter poudarja dejstvo, da je socialni mir neobhodno potreben za obnovo dežele. Vlada pa dosedaj v tem oziru ni še ničesar storila. Dalje se pritožuje stranka zlasti še na zasledovanje socialno demokratične stranke.
+ Ameriške strokovne organizacije, v katerih je organiziranih nad 2 milijona industrijskih delavcev, so dne 26. pr. m. odposlale k senatnemu odseku za zunanje zadeve v Washingtonu svojo deputaeljo in so zahtevale takojšnjo otvoritev trgovine z Rusijo. Ameriška vlada naj bi takoj sklenila z Rusijo trgovsko pogodbo kakor so Jo sklenili Angleži, da bo odpravljena velika brezposelnost ameriških delavcev, katerih je danes nad 2 in pol milijona brez dela. — Z zadevo se bo senat obširnejšo pečal.
+ V tajništvu HI, Internacionalo so ustanovili tudi žensko tajništvo, ki mu pripada Klara Zetkinova.
Dnevna kronika.
Čudne reči so to, čudne . . . Pred nekaj dnevi smo omenili, da sedi šel monta-fidsttčnega urada g. dvomi svetnik Pirnat 5« vedno na svojem mestu, čeprav se Je nad njim nagrmadilo toliko grehov tn tež-kBi očitanj, da bi bB v državi, kjer Se neicaj dajo na redno tn čisto upravo, že zdavnaj moral izvajati posledice on sam ali pa vlada, 5e ne bi hotel Ul on sam. Ml ne bomo ponavljali vseh očitanj, katera Je zabeležil svodečasno naš list, tudi ne bomo pogrevali prodbacivanj, katera mu Je naložil »Si Narod«. Imena:	Moste,	celjska	cinkarna,
Trbovlje, Lissauer ttd„ da ne omenjamo samoobtožbe, govore tako glasno, da bi morala odpreti svoja ušesa tudi vlada. In vendar, kaj se Je zgodilo do danes? Nič! Molle, trdovraten molki Ta molk postaja že več kot zagoneten! Zagoneten v toliko, ker vemo, d« le sedanji vodja deželne vta-de mož poštenjak ln skrajno vesten uradnik, lcl bi gotovo ne trpel takega uradovanja v enem njemu podrejenih resorov, če . . .! A ravno ta »če«! če je vodja vlade vesten, kar Je tudi brez najmanjšega dvoma, in vendar se nič ne zgodi, potem sledi iz tega dejstva logično, da mora Imeti gospod dvorni svetni nekje jako močno zaslombo, tako močno, da mu tudi sam predsednik deželne vlade ne more do živega. Sedaj pa nastane vprašanje: Kje hi odkod izvira tista močna opora? To Je zelo zanimivo vprašanje! Zanimiv bo pa tudi odgovor.
K stanovanjski aferi Na zahtevo državnega pravdniStva je bil aretiran na svojem stanovanju v šentpeterskem predmestju bivši pisarniški kandist stanovanjskega urada Drago Besov zaradi znanih manipulacij s stanovanji. Pri napovedbi aretacije Je bil popolnoma miren. Tiho je sledil detektivu kriminalnega oddelka. Ko Je odhajal v zapor in ko so se za njim zapirala vrata zaporov, je hladno pripomnfi: »Slede še drugi!«
Novo povišanje železniških tarliov. Na današnji seji strokovnjaškega sosveta državnega prometnega ministrstva se jo sklenilo predlagati povišanje tovornih tarrtov za povprečno 45 odstotkov. — To povišani« bo imek> za posledico zopet novo skakanje cen, ker trgovci tega povišanja ne bodo trpeli sami, ampak ga bodo prevalili na konsumente.
Preprečen vlom, Ker so kriminalni organi in policija koncentrirali vse svoje sfle na Izsleditev »roparja« Pollakovega fantka, so nekateri vlomilci računali na mimo hi nemoteno svoje nočno poslovanje. Včeraj okoli 9. ure zvečer so skušali vlomiti v usnjarsko trgovino Pečenko na šentpeter-sJd cesti. Policija Je ta vlom preprečila ln vlovUa dva viomfica to ju spravila na varno v zapor,
Ljudsko štetje v Ljubljani je končano. Končni rezultat štetja se bo objavil na podlagi revizije popisnega materijala, ki se prične dne 17. t. m. v navzočnosti popisnih komisarjev. Stranke, ki bi še do danes ne bile prejele in izpolnile osebnih popisnlc za ljudsko štetje, naj se takoj zglase v veliki dvorani mestnega magistrata, da se ugotovi točno Število prebivalstva v Ljubljani in Spodnji Šiški.
Zanimiva statistika ljudskega štetja v Ljubljani Od ljudskega štetja od 1. 1900 do 1. 1910 je prebivalstvo Ljubljane naraslo za ca 7500 prebivalcev tn za 350 hiš. Od ljudskega štetja 1910 do letos pa je naraslo prebivalstvo za ca 6500 prebivalcev in le za 83 hiš. (Letos je vSetat celo še Šiška.) Zgradilo se je l 1911 45, i 1912 14, 1. 1913 9, I. 1914 14 hiš, 1. 1915 do i 1919 pa prav nobena Mša. L. 1920 Je dograjena le ena sama hiša. — Ta statistika nam Jasno kaže, da se prebivalstvo Ljubljane v 10 le-tih pravzaprav ni prav nič pomnožilo ia je cavktezni prirastek le vsled tega, ker se je mnogo tujcev, pred vsem beguncev priselilo v mesto. Prirastek tvori poleg tega tudi mnogo priseljeniškega uradništva, do-čim je treba konstatirati, da se delavsko ljudstvo ni prav nič pomnožilo, temveč se ga je celo mnogo izselilo, ker ni zadostuo dela in so v Ljubljani tudi sicer živijenski pogoji delavskega ljudstva slačšl kot kjerkoli. če pojde tako dalje, bo Ljubljana le še eldorado pijančkov in verižniško zabavišče.
Kako smo reševati Koroško? O tem hi nam znal lepo ln čedno pripovedovati fašist In »proštov«ec«, »revolucionar« Cn »akademik« Joca Oalkiavič iz Spitta, ki se Je udeležil znane ekspedicije na dan plebiscita na Koroškem ter Je reševal domovino okoli Vrbskega jezera. Pozneje te
skušal ta junak organizirati nekako legi;o za osvoboditev Koroške. Galinoviča pa sedaj išče ljubljanska policija, kajti ta mož J« razne imenitne osebnosti in bogatirje oguljufal za prilično 1.200.000 kron. Qa!in> vlč Jo je popihal . . .
\ ojniin invalidom v Sloveniji. Po dopisu Gozdarskega oddelka deželne vlade za Slovenijo. Odsek: ravnateljstvo drž. gozdov in domen štev. 217 od 8. februarja 1.1. se bode otvoril pri gozdnem in grajščm-skem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem trimesečni tečaj za gozdne čuvaje začetkom marca tekočega leta. Za službo gozdnega čuvaja se zahteva sledeča fizična sposobnosti noge, vid in sluh popolnoma v redu, pljuča in srce dobra. Manjše poškodbe na rokah ali drugod dopustne, vendar se zahteva sposobnost vporabe orožja in orodja za znatnenovanje lesa. Vsi invalidi, ki ne izvršujejo in ne morejo izvrševati nobenega poklica in bi prišli vpoštev, naj nemudoma vloža prošnje pri	podpisanem oddelku,
najdalje do 26. februarja tek. leta z zdravniškim	spričevalom, da so
sposobni za	službo gozdnega ču-
vaja. — Deželna vlada za Slovenijo. poverjeništvo za socijalno skrb, invalidski oddelek.
Opozorilo vojaškim beguncem. Pred-sedništvo deželne vlade za Slovenijo je dne 12. t. m. izdalo pod št. 229 nastopni razglas: Vedno češče se pojavljajo primeri vojaških beguncev na Slovenskem. Po neodgovornih hujskačih zapeljani vojaki pobegnejo iz vojaške službe in se mnogokrat vrnedo domov, nevede, kakšne težke posledice povzročajo za sebe ln za svojce, če Jih ti skrivajo pri sebi. Ako jih zasači vojaška ali civHna oblast, se kaznujejo po vojaškem kazenskem zakoniku z večletno ječo. Pa tudi tisti, ki vojakom nalašč pomagajo Pri begu, se po § 97. srbskega kriminalnega zakonika, ki velja tudi za Slovenijo, kaznujejo z Ječo do treh let Zato resno svarimo vse prebivalstvo, naj vojaškim beguncem ne daje potuhe s tem, da ja skriva. Posebno velja to o rodbinskih članih. Po členu 12, odstavek 3. zakona o ustroju voj si e, ki velja od 19. avgusta 1919 tudi za Slovenijo, je hišni gospodar dolžen prijaviti vsakega vojaškega begunca županstvu, ki pa mara o tem takoj obvestiti njegovo poveljstvo. Ce hišni gospodar tega nc stori tekom 24 ur, ali če ga župan no odvede na komando, se kaznujejo vsi, Ce kazensko sodišče ne poseže vrneš, z globo od 50 do 300 dinarjev odnosno z zaporom od 10 do 30 dni. Kazen se takoj izvršb Dolžnost vsakega državljana, ki je sposoben za vojaško službo je, da to vojno službo pošteno odsluži in s tem pomaga svoji domovini. Ako imajo vojaki pritožbe radi nepravilnega postopanja z njimi, naj Jih javijo svoiim predstojnikom, ki bodo gotovo te upoštevali, če so upravičene, sicer pa se je treba v vojaški službi premagovali j| so podvreči strogi disciplini.
Ponarejene 1000 dinarske novčanice. Kraljevi generalih konzulat v Pragi objavlja: Ker so se pojavil! falziflkati v praški banki, noče nobena banka več menjavati naših 1000 dinarskih bankovcev, vsled česar se poživljajo vsi jugoslovanski državljani id potujejo v češkoslovaško, naj no nosijo s seboj bankovce po looo dinarjev, ker Jih na Češkem ne bi mogli izmenjati.
Prepovedan uvoz jugoslovanskih nov-čanic v Češkoslovaško. »Beogradski dnevnik« poroča, da je češkoslovaška vlada prepovedala uvoz jugoslovanskih novčanlc po 50 par, 1, 10 in 20 dinarjev v republik* Slovenski prevod carinske tarlle. Delegacija ministrstva iinanc v Ljubljani Je dala natisniti slovenski prevod sedaj veljavnega zakona o splošni carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami ter praviH o tari Knjiga obsega 23 pol velike osmerke in stane 80 kron. Pri naročilih po pošti naj se denar ne pošilja na na-
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Oolar.
(Dalle.)
Šesta glava, v kateri so kmetje iz vasi Prelepnlca pa tudi pisatelj tega romana v zadregi vsled dogodka, povedanega v prejšnji glavi.
To ni mala stvar: Anica je ušla la pustila sina Miliča. Razburil se Je pop, razburil se pisar, razburil šta-cunar, razburil se načelnik, a razburil se je, verujte, sam pisatelj tega romana. Nazadnje stvar tudi ni take enostavna; četudi je dete mala stvar, pa vendar zadošča, da spra-
vi	človeka v zadrego.
Stvar bi bila drugačna, da je to dote že kolikor toliko odrastio. Poltem ni nič lažjega; daš ga česa učiti, pa mirna Bosna! In odrasel otrok je tudi razumnejši; njemu bi lahko na primer pop kaj pametnega nasvetoval. Poklical bi gai
»Mali, pojdi seml« Pobožal bi ga po glavi in mu rekel blago in po
očetovsko:
»Veš mali, res je sicer, da si rojen v naši vasi, ampak tl sl pameten in sprevidiš, da je najbolje zate, ako greš po svetu. Kaj pa hočeš tukaj v vasll Vas je majhna, in mnogo lepše je v mestu. Tu imaš, mali, dve kroni, pa pojdi, pojdi kar jutri 1«
Ce bi pa to ne pomagalo, ga čisto navadno nadrviš. To že pisar tako uravna; obdolži ga česarkoli že, ga zapre, potem pa nažene iz vasi. Ali kaj če s takšnim otrokom 1 Pisar je rekel županu, naj gre na lice mesta, in on je res odšel k Ani-čini hiši, kot smo to videli v prejšnji glavi. Ali kaj to pomagal
Ta večer so se zbrali vsi v krčmi: Pop, župan, pisar in štacunar Jova, in so se začeli i>osvetovati. Spodili so krčmarja pred vrata, da jih ne bi poslušal in da pazi, ako bi kdo prisluškoval.
Župan da za pijačo, a pisar noče niti izpregovoritl, dokler se. s pijačo dobrQ ne razsrdi.
Župan poda prvi predlog:
»Dolgo sem premišljeval in mislim, da bo to, kar vam bom povedal najbolj pravo, in da nič drugače ne more biti.«
»Pa česa si se spomnil?« vpraša štacunar.
»Jaz pravim, naj tega otroka vrani e cerkev in ga varuje in neguje kot cerkvenega otroka.«
»Kakšna cerkev?« vzkipi pop. Ali je že kdaj in kje cerkev varovala in negovala otroke, in kaj če cerkev z otroci!«	.
»Ali kasneje bi utegnil biti prav dober cerkveni pevec,« nadaljuje počasi župan; »tudi rajni Alempij je bil dober pevec.«
»Cerkev ne more niti z odraslimi priti na kraj, pa kam bi z otroci 1 To ne more biti, povej kaj drugega, ako imaš kaj v glavi,« ga poseka pop zelo odločno.
»Jaz ne vem ničesar drugega; mogoče se je pisar česa spomnil.«
»Ako sem se spomnil, se bo to že zvedelo v svojem času!« doda pisar mirno in potrka, da mu prine-. se še_ kozarček takile*
»Jaz pravim,« začne pop, ko vidi, da vsi molče, »naj ga vzame občina.«
»Tako je, poskoči štacunar Jova, »pa naj bo zapisan v proračunu kot občinski pisar.«
»E, ali sl neumen, Jovo,« ga prekine pisar in se začne z grohotom smejati.
»Zakaj neumen, jaz tako mislim! Mi smo se tukaj zbrali, da se posvetujemo, pa tudi jaz povem svojo.«
»Jaz mislim,« dopolni pop svoj predlog, »da mi vzamemo tega otroka, kot občinskega rejenčka.«
»Tudi to ni slabo,« opomni hitro štacunar Jovo. »Samo kakol Ali naj ga smatramo kot svojino cele občine ali samo občinskega odbora In potem, ali ga je treba vpisati v inventar«?	.
Pisar zopet vdari v smehj a Jovo hitro naroči še en kozarček ra-kije, da bi ga s tem ublažil m pridobil zase.
»Ne mislim, da ga smatra občina kot svojino,« nadaljuje pop mirno, »nego da ga vzdržuje kot svojo, si-i roto.*
Župan komaj dočaka, da konča pop svoj govor; potem ga postrani premeri in vzame besedo:
»Nemogoče! Mi sami nismo ob-! čina! Mislite li. da bo občina pristala na to, da držimo občinskega otroka! Mislite li, da ne bo tega Rado Krnja razbobnal po svetu, pa bo šlo vse to prav do predstojnika pa bog-rne celo v časnike 1 Kar ne more biti, ne more!«
»E, pa kaj naj bo potem!« se vmeša nestrpno štacunar. »Cerkven otrok ne more biti, občinski ne more hiti na kaj naj bo! Glej, tajnik, tl sl
pameten ilovek. daj, reci, kaj ti misliši«
»Hm!« rece pisar; »nič, jaz ntfi ue mislim.«
»Govori, tajnice,« začne krotko tudi župan in udari ob mizo, naj so pisarju prinese še kozarček.
»Pa...« zategne pisar, »glejte, kaj in kako jaz mislim.«
Vsi napno ušesa in gledajo pw sarju naravnost v oči.
»Jaz mislim, da Anica niti ni rodom iz naše vasi, temveč iz Krma-I na; a vsaka občina jc dolžna rediti
'felov delegacije, temveč na »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani*. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Franki rani e tiskovin. Odredba od 5. fanuarja t 1. štev. 458—21 glede fraakira-nja tiskovin z razpolovljenimi 10 parskimi znamkami se preklicuje. Po 20. februarju t. i. tako frankiranje ni več veljavno.
Zmanjašanje števila uradnikov. V ministrstvu prehrane in obnove zemlje je izšla nova naredba glede reduciranja števila uradnikov, ker presegajo budžet ministrstva.
Javno predavanje na univerzi
se bo vršilo v nedeljo, 20. t. ra. ob 10. dopoldne. Predaval bo g. univ. prof. dr. K. Ozvald: »Milje, njegova moč in meje«.
Nesreča pri stavbnem delu. V Pondeljek, 14. t. m. ob 2. popoldne je Franc Inglič, zidarski pomočnik pri »Stavbinski družbi« v Ljubljani, stanujoč v Šmartnem pod Šmarno goro 33, bil zaposlen pri zgradbi pisarniškega dozidka v pivovarni »Union«. Ko je nameraval Z železnim drogom obrniti vijak, da Vzdigne streho, pod katero je zidal, Se je drog zmaknil iz vi tka in Inglič je padel z neograjene^a, približno 7 m visokega odra na tla ter nezavesten obležal. Inglič je zadobil dva težka udarca na glavi in težke notranje poškodbe. Takoj je bil z rešilnim vozom odpeljan v deželno bolnico. Krivda nesreče zadene delovodjo Jakoba Jerasa, ker ni Pustil oder ograditi, kakor je predpisano.
Zahvala. Za med časom mojega Preiskovalnega zapora vsled osum-‘tenja. da sem pisal članek v »Na-D|’eJ* glede nerednosti pri mestni elektrarni, podeljeno mi podporo, izrekam vsem darovalcem iskreno zahvalo. — Matija Kollar, Celje, Kralja Petra cesta.
»Črna roka« ali rop dečka. Ljubljana je v včerajšnjih opoldanskih urah doživela izreden slučaj. Po (vsem mestu se je raznesla vest, da so tovarnarju Pollaku odpeljali sedemletnega fanta Tončka in to naravnost iz šole. Kakor nam javljalo, je prišel okoli 10. dopoldne v Prvi razred vadnice na učiteljišču «koli 30 let star, še precej čedno oblečen človek s črnimi očali in velikim robcem okoli ust. Učiteljici gdč. rrančiški Suharjevi je javil, da je Pollakov oče smrtnonevamo ponesrečil med vožnjo z avtomobilom in da naj njemu dečka izroči, da ga odpelje domov. Učiteljica mu je dečka sedemletnega Tončka izročila. Kmalu potem pa je pred glavno pošto naprosil dotični človek postre-ščeka Jurija Cesarja, naj mu nese neko pismo v Pollakovo vilo na Šentpetersko cesto proti plačilu 16 K. Postrešček je to storil. Mož pa se je z dečkom obrnil v Spodnjo Šiško. Karol Pollak ml. je pismo Couf1 !n se vsebini zelo čudil, ? društvo »črne roke« mu J naznanilo, da je njegov sin v nje-Kd rokah in da zahteva 60.000 di-arjev odkupnine, drugače ne vidi oiroka ne živega ne mrtvega in da onn!? denar v zavitku pod štev. >999 prinesti v Keršičevo gostilno v Spodnji Šeški. — Tovarnar Pollak se je v šoli prepričal, da mu je res nekdo sina odpeljal. Takoj je o lem obvestil policijo, ki je začela nenavadnega roparja takoj zasledovati. Obenem pa je Pollak poslal
V	Šiško z denarjem svojega uradnika vvebra, ki je pri Keršičevih do-znal, da je bil pred nekaj minutami Pn_mih_zaradi zavitka neki raztr-
SVOje siromake in tako je tudi Kr-manska občina dolžna, da redi Ani-
činega otroka, in to na temelju samega zakona.
Vsi usupnejo, in radost jim se razlije po obrazu.
»Ali res, Boga ti?!« vikne prvi Stacunar Jovo.
»Ali je to mogoče?«
»Tajnice, iz tvojih ust govori sam 'sveti Duh,« poskoči navdušeno žu-Pan in ga poljubi med oči.
»Vse to more in mora biti,« nadalje pisar mirno in določno; »tako *s Po zakonu. Prepustite vi samo da .naPišem akt, a vi mirno
Prej pa še plačajte, kar sem
Sa neslano žSpanapiSaI akt?<< vpra'
sar.^Ti^amo^Š^^^v0^ Pl-jut raj naš birič Sreia%	,rl
^otrokom v Krmane.« ' in !n 1 »Kaj, tudi z otrokom?«
»Tudi, seveda!«
. In zdaj je nastalo veselje, kakor se mu niso nadejali. Kdo bi pa tudi mislil, da sc bo tako srečno znebil tolikšne skrbi 1 (Dalje prih.),
ganec. Weber je pozneje »roparja« prijel na kolodvoru med vagoni, ga vprašal po dečku in ga na to izpustil. Weber je dečka pozneje dobil v neki gostilni v Jernejevi ulici in ga odvedel domov. Deček je bil ves r.biokan in preplašen. Ves dan so policijski organi zasledovali »roparja«. ki se je skril v okolico. Zanimivo je, da je »veliki ropar« peljal dečka, ki je duševno zelo slab, mimo treh policajev, a se fant ni upal prositi pomoči. Kot sostorilec je bil ob 4. popoldne aretiran Rudolf Satler, ki je bil zaposlen v Pollakovi tovarni. Aretirali so ga v Sartorijevi gostilni na Žabjaku. Pri njem so našli »pooblastilo, da sme pri Keršiču dvigniti zavoj št. 9999.«
Žepna tatvina. Stefanu Draščeku je 12. t. m. zvečer neznan žepar izmaknil notez z 1853 K denarja, vojnim posojilom za 450 K in hranilno knjižico »Kreditnega zavoda« na ime Karl Drašček z vlogo 4800 K. Žepar je IzginiL
Vlomi pri belem dneva. Zadnje dneve so bili Izvrženi v Ljubljani številni Vlomi v prodajalne pri belem dnevu ob opoldanskih urah. V ponedeljek je bilo v času od 12. do 14. vlomdjeno v trgovino trgovca z usnjem Seunlga na Marijinem trgu. Vlomilec je pobral te blagajne nad 2000 K. V torek 15. t. m. pa je bilo vlomljeno ob Istem času v trgovino gramofonov A. Razbergei-ja v Sodni ulici Iz Magajne je bilo pobrano 20.000 K. Dalje ]e bilo vlomljeno v malo trgovino Žibert v Prešernovi ulici, kjer pa plen ni bil tako obilen. Vlomilec je predrzen, a doslej še ni izsleden.
Obsojen navljalee, Tovarnar Adolf Mergenthaler v Mostah je bil zaradi navijanja cen usnju obsojen na 10.000 K globe. Obenem mu je urad zoper navijalce cen zaplenil 120 svinjskih kož. Ta sodba je sedaj pravomočna.
Norci v frančiškane! cerkvi. Te dn! so hHi obiskovalci frančiškanske cerkve slino ra zbujeni in ogorčenj. Dva desantna gospoda — seveda pijana *— sta po peU url zjutraj ptiSla v cerkev In začeta noreti gori in dol!. Eden Je ladal kot pes, drugi tula kot maček. — Lepo ta fino je to.
Glas konsumentov. Zadnje dnJ nam »Naprej* prav pametno svetuje, da naj bojkotiramo manufaktumo trgovino, dokler ne dosežemo znižanja cen obleki. Prav dobro. Izvaja!! bomo ta bojkot do skrajnosti, saj zima ponehava, in zakaj ne bi prišlo v modo zopet figovo perje, oziroma čc tega ni, pa surove goveje kože, saj naši mesarji pravijo, da so prepoceni! Toda kako naj vztraja želodec? Kako naj bojkotiramo mesarje, tega pa nam »Naprej« ne pove. L navadnim bojkotom dosežemo ravno nasprotno pri naši mesarski gospodi v teh fesih, kajti potem bodo tržaški fašisti še bolj žrli naše meso in celovškim In graškim šovinistom ga bo v izobilju na razpolago, naši mesarji pa bodo v'svoji nesebični velikodušnosti do ljudstva izobcsHi na svojih stojnicah kislo zelje in repo. — Kako tore; kljubovati temu zlu? Kaj ko bi se mi zatirani konsumenti sploh izselili iz te dežele oderuštva, verlžaištva In korupcije in vstopili v našo »zavezniško« romunsko-franoosko armado, ki bo šla proti »slabotni« Rusiji. Tam bo pa mnogo mesa--------------
In poceni!-----------
Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 6. do 12. t. m. se je rodilo v Ljubljani 28 otrok, med temi so bili 3 mrtvorojeni. Umrlo Je v tem času 19 oseb, In sicer 12 domačinov In 7 tujcev. Med smrtnimi slučaji je bfl eden žrtev škrlatinke. Nekega otroka je ugrizni! sumljiv pes ter so ga poslali v Paaerjev za\od v Zagreb.
V	Kotom je umrt bivši narodni poslanec in eden najboljših srbskih primorskih novjnarjev dr. Aleksander Mitrovič.
Kulturni vestnik.
Repertolr narodnega gledališča v
Ljubljani.
Drama:
Četrtek 17. Mlse Hobba, C.
Petek 18. Mlss Hobbs, D
Sobota 19. Golgota, E.
Nedelja 20. Sen kresne noči v opsr-tiorn gledališCu ob dramskih cenah, izven.
Ponedeljek 21, Mlss IIobbs; A
Opera.;
Četrtek 17. Thais. B.
Petek 18. Veselo ženo w!ndsorske, A.
Sobota 19. Thais. C.
Nedelja 20. Sen kresne noči. Izven,
Ponedeljek 21. Zaprto,
*
Naš« marijouetno gledališče. Ljubljana ima letos že drugo sezono marijonetno gledališče, ki je bilo prvo v Jugoslaviji. Kdor ve, kolike kulturne važnosti je to gledališče posebno z ozirom na našo mladino, ki dobiva v njem prve pričetke zanimanja za kulturne pridobitve — a tudi za odraslega je užitek in ga vzradostf življenje malega teatra — ta bo občudoval vztrajnost in žrtvovanje ustanovitelja našega marijo-netnega teatra gospoda Klemenčiča.
J i on žrtvuje yes prosti čas za
njegovo Izpopolnjevanje, za Izdelovanje lutk, kulis in drugega. Pri tem delu mu zvesto pomaga njegova žena ga. Klemenčičeva, ki z največjo vestnostjo izdeluje kostume. In igralci se tudi potrudijo do največje mere in so letos zelo napredovali v svoji spretnosti. V posebno veščih rokah je Gašperček in tudi druge marijonete. Toda za ves ta njlliov trud jih nihče ne nagradi, niti ne podpre marijonetnega teatra samega. Kako mučno je na primer, ko se nahaja gledališče v takem neprimernem prostoru. Velika dvorana je najbolj neprimerna zato, ker je prvič prevelika, drugič pa prav zelo neprijazna. Če bi se kdo hotel le malo zgeniti in posvetiti našemu malemu teatru vsaj malo večje paz-nosti, bi lahko takoj našel primernejše prostore, katerih zunanje lice bi bilo bolj lično in prijazno, pri čemer se moramo posebno ozirati na ukus otroške duše. Prav nič bi ne škodilo, če bi magistrat izročil dosedanje prostore kavarne v »Narodnem domu« g. Klemenčiču za marijonetni teater. Malenkostne poprave bi bilo treba in bi imeli zelo lično in prijazno dvorano za marijonetno gledališče. Po kavarni itak ne bo nihče žaloval, saj itak ni na slavnem glasu in niti ni tako zelo obiskana. S tem pa tudi redut v prvem nadstropju ne bo moten. S tem bi bila prazna velika in prostrana dvorana »Mestnega doma«, ki se zelo rabi za razna predavanja in druge prireditve, dočim so sedaj za to velike ovire. Upamo, da bo naš klic naletel na primeren odmev na odločilnih mestih in posebno razumevanje za nalogo našega malega teatra in za zasluge njegovih ustanoviteljev
Planinski vestnik. Izšla je 1. številka XXI. letnika s sledečo vsebino: Janko Mlakar: Mesečnik v planinah; dr. H. Tuma: Po Trenti: Rad. MaJdiai Wiidenhain-
skl (Sarajevo): Slap Plive u Vrbas; Rud. Badiura: Pozimi v Kamniške planine!; Fr. Lapajne: Kokrsko sedlo, Cojzova koča (1799 m — s sliko); dr. 11. Tuma: Število Slovencev v Friulih. — Društvene vesti.
—	Obzor. — Prvo številko je uprava poslala vsem članom SPD. Celoletna naročnina znaša 70 K. Vabimo na naročbo tega lepega planinskega lista.
Organizadlski
vestnik.
Iz stranke.
Diskusijski večer. V petek, dne 18. t. m. ob 20. uri se bo vršil v mali dvorani »Mestnega doma« diskusijski večer. Sodrugi in sodružice udeležile se ga gotovo.
Celje. Krajevna politična organizacija JSDS v Celju vabi tem potom vse zaupnike na sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 19. februarja v gostilni »Svetel« v- Gaberju ob 7. uri zvečer. Ker dnevni red vsebuje važne stvari, se prosi, da se tega zborovanja vsi povabljeni zanesljivo udeleže. Obenem naznanjamo vsem somišljenikom i n pristašem, da se predavanje (diskusije) prirejajo v prostorih iste gostilne vsak četrtek ob 7. uri zvečer. — Krajevna politična organizacija JSDS v Celju.
Iz strok, organizacije.
Celje. Pri tvrdki Ivo Tea Čater stoji delavstvo v mezdnem gibanju. Nihče naj ne potuje k Čaterju, ker je tam prekoračenje 8urnega delavnika na dnevnem redu.
Vestnik Svobode.
Seja centralnega odbora le danes ob 7. zvečer v ŠelenbiRKovi ul. Seja je zelo važna. Torej: Pridite v Si odborniki!
Ustanovni občn! »bor ljubljanske podružnice »Svobode* se vrši to soboto. Nanj opozarjamo vse Sane in ljubljanske sodruce. \ rši se ob 8. zvečer v restavracij! »Friedl-Fantini« v Gradišču.
Pevsk! odsek »Svobode« v Ljubljani ima vajo intrl od poJ 8. do pol 10. zvečer v Selcnburgovi ul. Pridejo naj vsi vpisani člani in vsi tisti, ki se Čutijo pri grlu, pa jim je neka] na tem, da se bomo v kratkem ponašali z močnim in izvrstno discipliniranim zborom. Število pevcev bo omejeno in se pozneje torej ne bodo sprejmi)! člani. Zaenkrat se organizira samo moški zbor.
Tržič. Splošna del. izobr. zveza »Svoboda« v Tržiču priredi začenši s prihodnjim mesecem trimesečen tečaj za ženske. Poduk sc bo vršil na meščanski šoli, in sicer dvakrat na teden od pol 7.—8. ure zvečer. Vsega skupaj obsega tečaj 58 ur; od teh odpade: 30 ur za šivanje, vezenje in prirezovanje, 12 ur na poduk o vzgoji in gospodinstvu, 12 ur na računstvo in 4 ure za zdravstvo, Vse, ki se žele udeleževati te-
ga tečaja, naj se zglase pri društvenem tajniku Prosenu v trgovini pri Toncu. Sprejelo se bode v tečaj za enkrat le 16 deklet In sicer pod sledečimi pogoji: 1. Biti mora članica »Svobode«. 2. Stara mora biti vsaj 16 let. 3. Zavezati se mora. da bo tečaj redno in točno obiskovala. 4. Platno, papir za prirezovalne vzorce kakor tudi zvezke in drugo potrebno mora sama oskrbeti. Ako se priglasi večje število udeleženk, se vzamejo ostale v seznam za pri-hedni tečaj, ki bo temu sledil. Poduk je brezplačen.
Pravtako priredimo tečaj za moške, če se priglasi zadostno število udeležencev. Podučevalo se bo o računstvu, knjigovodstvu in o drueih slehernemu koristnih predmetih. Zglasiti se morajo tudi v trgovini pri Toncu.
Sodrugi in sočlružice! Ne zamudite te ugodne prilike, saj je v vašo lastno korist!
Odbor »Svobode«.
Gospodarstvo.
— Strolno olje. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubljani ima v zalogi še približno 5.000 kg strojnega olja po 29 K 30 v za kg franko sod. Blago se prevzame In plača pri avtoreferentu deželne vlade v Ljubljani, Dunajska cesta 50.
— Uvoz sladkorja. V letu 1919—1920 se Je uvozilo v našo državo 71.864 ton sladkorja Iz Češkoslovaške.
— Podražonjo papirja. Avstrijske pa-p?me tovarne so dvignile ceno papirju za 60 odstot, tako da bo sedaj veljal kg papirja ne 55 avstrijskih kron ko doslej, nego 8S avstrijskih kron.
— Španska je naročila v Nemčiji 118 lokomotiv in 3.500 vagonov.
— Izvoz živine. Francoska vlada Je dovolila izvoziti iz Maroko 42.613 glav go-vej živine In 81.306 glav drobnice.
Dopisi.
Nezgoda v kamnolomu. Pod
tem naslovom je prinesel »Naprej« v št. 27. z dne 4. februarja t. L dopis o nezgodi v trboveljskem kamenolo-mu, katera je zahtevala dve težki poškodbi delavcev Pirca in Košaka. Dopisnik očita trboveljski občini malomarnost radi nezadostnih rešilnih potrebščin. Dopisnik najbrže pozna jako slabo Trbovlje, ker gotovo ni tako naiven, da bi štel nerednost pri reševanju delavcev na račun občine, ker gotovo bi mu moralo biti znano, da ima občina na razpolago ves sanitetni materijal, to je voz za prevažanje, nosila in mrtvaški voz. če ni bilo pri nedeljski nezgodi na razpolago potrebnih rešilnih pripomočkov, naj velja njegov dopis upi a vi trboveljske premogokopne družbe, pri kateri se je pripetila nezgoda in katera je zato poklicana, da preskrbi potrebno v takih slučajih za svoje delavce.
Poslanec Žorga justlflclran. V pondeljek 14. t. m. se je vršil v Ptuju ustanovni občni zbor Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo pod predsedstvom sodr. Šegule. Na shodu je poročal sodr. Kopač o vzrokih ustanovitve nove stanovske organizacije. Omenil je tudi gospodarstvo komunistov, teh novih osrečevalcev železniškega proletariata. Med govorom sodr. Kopača je vstopil poslanec Marcel Žorga, ki je v treh dnevih že drugič prišel v Ptuj, da izsili od blagajnika denar. Misleč, da se mu bo na shodu posrečilo sodruire prepričati o tem, da je nujna potreba centrali po denarju. Sodrug Kopač je razkril vso zavratnost teh izdajalcev delavskih interesov. Navzoči železničarji so izvajanju burno pritrjevali. Na to Prosi Žorga za besedo, ki jo tudi dobi. V začetku je poizkusil s kričanjem doseči zaželjen uspeh, ali, o joj, naenkrat so postali protesti navzočih tako glasni, da je postal Žorga tako zmeden, da sploh ni vedel več, kaj govori. Zagovarjal je moskovsko internacionalo, ki je baje edino zveličavna za proletarijat. Vsak delavec se ima pokoriti tej internacionali, če ne se ga vrže iz organizacije Nimate koga več metati iz uje, ker so vam že vsi člani ušli, odgovarja shod. Potem začne prav po rovtarsko zmerjati železničarje z birokrati. (Splošno ogorčenje.) Trdi, da so dobili denar iz Moskve, čveka, da so ga tudi naši sodrugi dobili i. t. d. Vse navpick vpije: Konec i Žorga se vsede in utihne. Sodrug Kopač odgovarja, da obžaluje, da poslanec, njegov kolega, sam sebe smeši na ta način in uporablja take prostaške izraze kakor kak pijanec. Odgovoriti mu nima kaj, ker mu je shod temeljito odgovoril, Naj odide y. Ljubljano pove-
dat, da provinca nima več denarja za parasite Nato se je izvolil soglasno sledeči podružniški odborS Predsednik Vtiček Ivan; zapisnikar Mele Matija; blagajnik Malek Ivan in Marinčič Anton; odbornika Ca* fuk Jakob in Križan Fran; kontrola Horvat Rudolf in Kosmat Henrik; zaupnika: Andrlič Jakob In Jarrpan Anton. Po končani volitvi je predsednik zaključil shod, vsi so odšli, le eden je ostal, in sicer osmešenl Zorga.
Šport.
Smučarska tekma. V nedeljo dne 20. f, m. se vrše v Bohinju velike in naibrže edine smučarske tekme. Program je nad vse obsežen. Za tekmo seaioniev za prvenstvo Jugoslavije In Slovenije po brdlh na 7 km se je priglasilo veliko število znanih prvovrstnih smučarjev. Tekma v skoku ras skakalnice obeta biti velezanlmiva. Pri treningu so se dosegli kmsni uspehi Posetm« ki smučarske, kakor tudi tekme v drsanju, plačajo z izkaznicami »Športne zveze«, ki se dobe vsak dan, le polovično vožnjo tj* in nazaj. Zadnji termin za prijave je v so« boto dopoldne.
Drsalna tekma za prvenstvo Jugoslavije ta Slovenije se vrši v nedeljo 20. t m« na Bohiniškem Jezeru. Prvotni razpis v. »Športu« št. 4 z dne 22. pr. m. se Je izpo« polnil sledeče: Pravico do tetmovanja ima« Jo le tisti dani športni) društev, Id so Ju« goslovanskl državljani: prijavnina se 16 naknadno določila 5 40 K za osebo, Junl-orji pod 16 leti so prijavnine prost!; prt« javni rok se je podaljšal do sobote 19. t »n« Razpisane toSce: Umetno drsanje: 1. Pr« venstvo Jugoslavije hi Slovenije; 2. dam« sko prvenstvo; 3. tekma Junlorjev pod 18 leti — Tek: 1. 1000 m, 2. 500 m, 3. junlorjl pod 16 leti 200 m. Natančni razpis priob« Čuje »Šport« v št 4 t dne 22. pr. m. Raz« pisane vaje niso težke. Tekme v umetnem drsanju se more uspešno udeležiti vsak dr« sač, ki obvlada loke naprej, trojko nazaj, vijugo in tanjko naprej.
Društvene vesti.
— Splošna organizacija voj. Invalidov^ vdov In sirot na slovensko ozemlje, se i«
združBa s Srbi ta Hrvati pod hnenont Udruženje voj. invalidov, vdov In sirot^ kraljevine SHS. Oblastni odbor Ldubljana,
V	to svrho pozivamo vse vojne vdove ta sirote, da se vsaj do 25. i m. zglasijo v; pisarni v Gosposki ulici 3. v Ljubljani Ki zamenjavo članskih knjižnic 25/U. Poznaj« ši priglasi se ne upoštevajo. — Oblastni odbor.
Slovenski Rdeči križ r Ljubljani sirtT«
cuje za dne 23. febr. t. 1. ob 5. uri popoidna
v	dvorani mestnega magistrata občni zbor,
Po svetu.
— Prod verskemu pouku. Kor se Jo Iti«
čitev cerkve od države na Češkoslovaškem že izvršila, bodo odslej odpravili verska po« uk bodisi kot obligaten ali neobligatcn pred« met Verski poide se popolnoma prepusti družinam. Če U pa starti želeli, da se njih' otroci poučujeijo v veronauku, Jih lahko Izročijo duhovnikom teven Šolskih ur. Zascb« ne Sole z verskim značajem kakor tudi za« sebne Sole cerkvenih redov niso dovoljene,
— Brezposelnost v Zedinjenih državah^ Število brezposelnih v Zedinjenih državah znaša 3,473.000 oseb. Položaj se je v zad« njem času sicer poboljšal in nekatere tvor« niče, ki so stale, so zopet začele obrata« vati.
— V Puotn Arcnas v Južni Ameriki sa otvorili naSI rojaki Jugoslovansko gledališče! »PoUteoma«.
— Prebivalstvo Švice. Uradno Javlja« }o Iz Švice, da znaša število sedanjega prebivalstva po ljudskem štetju v decembru 3,877.840 duš, torej nasproti Izvidom letal 1510 prirastek za 100.000 oseb aU 2.75», Število tujcev je padlo od 532.211 na 410 tisoč 983 oseb. 57 odstotkov prebivalstva Je protestantskega, 41 odstotkov katoliške« ga verolzpovedanja. 21.000 je Judov.
— Tudi posledica razkola. Uprav« »Humanitč« odpusti s 15. marcem vse na« meščence, ki ntso pristopili k UL Interna« clonaH
— Denar Iz porcelana. Nemška vlada namerava IzdaU novi drobiž, kj Je izdelan Iz nove popolnoma trpežne vrste porcelan* hi je zc4o ličen in priročen.
Ste nrehlaienl? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašllate? Imata nabod? — Dobri Drilatell v takih hu« dih dneh Vam le Felleriev Elza-«
fluid! 6 dvolnatih ali 2 veliki foecln ialni steklenici 42 K. Državna troša-t rina nosebei. Zaporski sok zooer ka* ^eli to Drsne bolečine 1 steklenica 9 kron.
Slaba brana Vam Jo nokvarila želodec? Fellerieve prave Elza« kroerliice ea SDraviio v red! 6 škat^ l’ic 18 K. Omot in Doštnina posebel a na-ceueie. Eueen V. Feller. Stubi* ca donia. Flsatre St. 252. Ifrvatska,
B. (3)!
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 38.
r
s
Odvetnik
Dr. Ljudevit Perič
Ljubljana, Dalmatinova ul. 3
naznanja, da je o tvoril svojo odvetniško pisarno. :-:
c=r>:
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
ee je otvorila.
Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
ta apnenice sprejme takoj Aug, Riickl, apnarna v Hrastniku.
lasten Im. iitaišiii znri
Drag. Beseljak
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V aboneinentu ter posamezno cene zmerne.
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Pita Ha ticoia i lian
Ante Korenjak In drug
pri Sv. Barbari v HaleSah.
iHHHIilBBIi
Imam na zalogi več sto hektolitrov izbornega
rdečega do!en*ca
leta 1920 po K 19 za 1 liter.
Milko Jesih
veletrgovina vina, Rudnik - Ljubljana.
! iščemo strojevodje !
Reflektira se samo na take moči, ki so bile zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neoženjeni reflek-::	tanti naj pošljejo svoje ponudbe	::
rudniškemu vodstvu v Kočevju.
Moške klobuke
priporoča
G. Čadež, Uubliana, Mestni trg.
Gg. klobučarjem In trgovcem pošiljam na zahteve v s e r c e.
r~	"	   i	=====13
RUDOLF PEMEC
v ^sirjy
naznanjeni, da sem otvoril svojo podružnico v BeSld v Ercmn v bližini Beograda in Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po najnižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pScnico, koruzo, ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo svinjam), s karlovškim in banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Rudo)! Pevec v Beški v Sremu. — Brzojavi: Pevec Beška-Srem.
Nakupoval bcm direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajalo eventualno informacije.
Za mnogobrojna naročilu se priporoča
Rudolf Pevec.
Tovarna
Barva
vsakovrstno - - - blago.
Kemično čisti
obleke.
ovratnike,zape-
Ljubljana, Poljanski nasip 4. »Jit-iiUlina stnice in srajce.
Podružnica: »elenburgovaul.3.---------------
Podružnica: «————-——
Maribor Novcmesto
Gosposka ul.38	Glavni	trg
■ EBSflllllBIB ■■■■■■■■■■■■
Kočevje
št. 39.
tudi r.a finejše luksuzne čevlje.
Mariborska eskomptna banka, Maribor, prevzem« den ar ne v joge h. iz-
1	vršuie vsakovrstne bančne posle
 	Tegetthoffova	ulica	11	 =	  =	  —----------———-—---------
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC	~:
Priporoča se tvrdka
Vefletna
garancija.
Josip Peteline,
Uubliana,
Sv. Petra	edina tovarniška zaloga
flSSiP Št. 7	šivalnih slrojev v vseh opren.ah, materija! in izvršba pred-
«—	*	vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-
Pepravila	Vstlclna oatantiial steme, igle, olje »a drobno in debelo. Metna garantua!
S se sprejemajo.  ......----- r?	Ugodni	plačilni	pogoji.
IMtohUMMnili
{ ' ■ .
> sprejme BISTRA,
ininki ioMrija i Domlatah.
Največja zaloga
M il It
i
se priporoča za na kup najboljših instru
Tvrdka I. DOLENC,
Ljubljana, HilScrJova ulica St. S
men tov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
A
m
S?3S>.*5
St«!>.•
O
&
. ■■ -n-rr "»r-'
reghtrovana zadruga z etneieno zavazo
sprejema hranllRO VfCgfe vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti ee kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Poselila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni men.
Edini, res delavski denarni zavod.
, ... -. ,i‘V'
PETOVIA
usnjarska industrija t*
Breg pri Pftulu
(Slovenija)
je prižela z obratom
v m
v
v
t
Izdeluje vsakovrstne Goodyeaer
in Mac-kay čevlje za gospode in dame, navadne delavske, kakor
asdruaa z omejenim fcoroitvocn)
(vaiii
ona
sprejema
4
H
El
e
e
i
hra
¥
G
it
n
Na podlagi zadnjega mnnukega zaključka ima 1033 članov ler sledeče druilvene »klade
Rezervni delež.............................®	41.647 42
Društveni sklad............................K	30.989 43
. Blagovni promet za ieto 1019 Je znašal R 2,829.207 94.
Clan poBtane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2'50 m dele/. 1, 40*
m
Pisar
v
Odgovorili urednik: Jak. Vehovec
Izdaiateli*. lvou Mlinar.
(Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani*.