POŠTNINA PLAČANA
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA CEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 10 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 250 DIN; POLLETNA 180 LIR, 130 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40’— LIR.
Leto IV. št. 60
Trst 7. januarja 1950
Cena lir 15
.BIRBA DREHER"
Popotnik po tržaški okolici, ki bi Se rad odpočil in okrepčal ob zlati ■«DUici, se zaman ozira po gostilnah. Nikjer ni napisa, ki bi ga iz daljave vabil v gostilno. Ko se že Približa, mu oko obstane ob tablici •Birra Dreher«. »Birra Dreher« leno in desno.
Napisi so v okolici zginili skoraj z večine gostiln, trgovin in obrtniških delavnic. Ostala je le »Birra Dreher«, Lastnik ti takoj pojasni za-tonetko:
•Se ne izplača, takse so previsoke,» in ti pokaže tablo v kotu za Klavnimi vrati.
V resnici so davčne oblasti v zadnjem času pričele izvajati strogo nadzorstvo nad napisi. Kdor ne pia-ča občinskega davka na napise, ga mora sneti. Davek se odmerja po velikosti napisa. Poleg tega je treba napis predložiti v odobritev tržaškemu občinskemu uradu. (Napisi v slovenskem jeziku niso podvrženi več posebnemu davku.)
Posledice previsokega davka so se kthalu pokazale. Kakor rečeno, so lastniki trgovin, gostiln in delavnic rajši vrgli napise med staro šaro. Gotovo ne z lahkim srcem. Napis ni l« samo, da opozarja gosta, kupca in naročnika; z njim je združeno tudi 'me, dobro ime in ponos lastnika. Napis je neločljiv od slovesa tvrdke.
»Gospodarstvo» je s posebnim vprašanjem na tiskovni konferenci opo-•orilo Consko predsedništvo na ta hojav, ki bolj kakor kateri drugi Hrav otipljivo prikazuje neverjetne »osledice pretiranega pritiska davčnega vijaka. Ta že tako z vso silo Pritiska na Tržačane v katerem koli Sokliču in ubija zdrav razvoj vsega gospodarskega življenja. Prav ta primer dokazuje, da je že bila prekoračena skrajna meja, do katere se davki lahko stopnjujejo.
Zaradi praznikov »Gospodarstvo« še ni prejelo odgovora. Priobčilo ga bo v prihodnji številki.
Tuje valute v dolarjih
Dne 30. decembra 1949 sD bili te 'nji tujih valut, izraženi v dolarjih v New Yorku naslednji:
Funt šterling (1)
Francoski frank (100)
Nemška marka (100)
Italijanska lira (100)
Belgijski frank (100)
Hol. fiorini (100)
Svic. frank (100)
Španska pezeta flOO)
Portugal. eiskudo (100)
Švedska krona (100)
Danska krona (100)
Norveška krona (100)
Palestinski funt (1)
Egiptski funt (1)
Tečaj vzhodne
^»sproti zapadni se je ustalil in 27. decembra znašal 6,20—6,40 Ost nasproti 1 DM West.
2.36 0.255
17.25 0.152 1.98
23.95
23.25 2.00 3.43
15.60 11.70
10.95 1.80
2.37 MARKE
OBTOK FRANCOSKEGA DENARJA
. To bilanci Francoske banke, ob-)avljenj g decembra, je francoski . ebarni obtok dosegel 1241 mili-)atd 600 milijonov', to se pravi, da je povečal za 1 milijardo 200 V^tionov v primeri s položajem, je bila objavljena prejšnja bi-'krica. Francozi ugotavljajo, da se ® naraščanje denarnega obtoka '■blažilo; tako je v teku zadnjih mesecev znaša'b 10 milijard, T^dtem ko je v začetku leta zna-povprečno 25 milijard meseč-Dne 31. decembra 1948 pa je ^narmi obtok znašal 992 milijar-?.*> 30. septembra 1949 pa 1219 m,i-'Jard, to se -pravi, da se je v teku mesecev povečal za 227 milijard-" oktobru se je povečal za 9 mi-
_______
/lard. V začetku novembra je ob-1^ dosegel 1239, v
,tok dosegel 1239, v začetku decem-za 1241 milijard frankov.
1^00—1950. Kar temeljno loči člo-eka iz isso, leta od človeka iz 1900. eta, se da v sliki, besedi in simbolu s°tov° tisočkrat izraziti. Bistvo pa
mi vidi v tem, da je tisti bajni
( °Vek okoli prelomnice stoletja pod-6gel zmoti, da je nekaj trajnega in (efhega na tem spremenljivem sve-,U m da imajo celo življenjske obli-*■ gospodarske oblike in državne Hke nekaj vsebine večnosti. (Wat er Holiander.)
Švica se otepa ameriške konkurence
Švicarska vlada je postala po- I zorna na Spravo pravcato poplavo ameriških nogavic iz najlona. Se pred nekoliko leti je švicarska industrija nogavic iz umetne in naravne svile I popolnoma pokrila domače potrebe. Danes pa jo izpodriva ameriška industrija nogavici iz) najlona. Švicarji so vse > storili, .da bi iz Amerike lahko nabavljali predivo iz umetnih vlaken in da bi sami doma nato izdelovali nogavice. Toda koncern Du Pont, ki dejansko zavzema monopolski položaj v Ameriki, je odbil švicarske ponudbe. Prodajo prediva iz najlona je izročil neki francoski družbi, sam pa je preplavil evropski trg z izdelanimi nogavi-
cami. V začetku je cena takšnih nogavic v Svici znašala 25—30 frankov. V Svici izdelane nogavice, iz naravne svile ali umetnih vlaken, so tem cenam lahko še konkurirale. V tem času pa je bila Švica vprav preplavljena z nogavicami iz najlona, kar je potisnilo cene na 4 švicarske franke.
Spričo takšnega položaja so se švicarski industrijci pričeli vznemirjati. Vlada je morala popustiti njihovemu pritisku. Odredila je, da bo v bodoče izdajala u-vozna dovoljenja za uvoz nogavic samo tistim podjetjem, ki bodo) uvozila prav ' takšno količino prediva.
Najlonovo predivo zopet dražje
V ZDA je nastopila skoro nepričakovano nova konjunktura za predivo iz umetnih vlaken, predvsem iz najlona. Tvrdka Du-Pont de Nemours ne more več niti zadostiti ogromnemu povpraševanju po predivu iz najlona. Razlog za naraščanje povpraševanja je v vse večji uporabi najlona za izdelavo raznih tkanin. Danes se najlon ne uporablja več samo za nogavice, temveč izdelujejo iz njega tudi srajce in športne maj-ce, pižame, puloverje, ovratnike, bluze, obleke ini perilo vseh vrst.
Cena umetnih vlaken je v zadnjem času zopet poskočila, in si-
cer za 4 odst. Spomladi lanskega leta so cene nazadovale za 10 odst. V novembru je bila prodaja za 10 odst. večja kakor v novembru lanskega leta; zaloge so
se zmanjšale za 20 odst.
Tovarna Berlington Mille and Fry Products Ine., Detroit, je pričela v zadnjem času izdelovati iz najlona prevleko za avtomobilske blazine. Nova tkanina ima to prednost, da se takšna blazina da očistiti v najkrajšem času brez posebnih kemičnih snovi. Blago za blazine enega potniškega avtomobila stane 39,50 dol.
Narodni dohodek v Švici podvojen
Po uradnih podatkih, ki jih pri- I naša 1 švicarski letopis za leto I 1948, je znašal švicarski narodni dohodek v letu 1948 18,3 milijarde frankov. Tako se je narodni dohodek v Svici v teku zadnjih desetih let podvojil. V primeri z letom 1947 so Švicarji lansko le-td zaslužili 700 milijonov frankov več. Gre za čisti narodni dohodek, od katerega so odbiti stro-
1938
ški za vzdrževanje proizvodnih naprav. Ce od tega dohodka odbijemo še posredne davke, dobimo tako imenovani dohodek proizvodnih činiteljev, t. j. dela, zemlje in kapitala. Zanimiva je razdelitev narodnega dohodka v letu 1948 po proizvodnih činite-1 jih, primerjana z razdelitvijo v 1. 1938;
t :
1948
Nameščenci in delavci Kmetijstvo Industrija, obrt Trgovina, banke zavarov.
Gostinstvo, promet
Svob. poklici Obramba Podjetniki Obresti rente Vloge
Nepremičnine Naložbe v inozemstvu Dohodek Delež nameščencev in delavcev se je v primeri z dohodki pridobitnikov in kapitala povečal. Dohodek nameščencev in delavcev, t. j. njihov delež v primeri z o-stalimi proizvodnimi činiteljl je narastel v primeri s predvojnim časom. Ta pojav so gospodarstveniki opazili že takoj v prvih po-
mil. fr.	%	mil. fr.	7o
4.191	48,1	10.300	58.6
603	6,9	1.235	7,0
691	8,0	1.340	7,6
291	3,3	625	3,6
107	1,2	205	1,2
181	2,1	345	2,0
23	0,3	47	0,3
949	10,3	1.730	9,9
641	7,4	497	2,8
895	10,3	1.156	6,6
130	1,5	70	0,4
8.702	100	17.550	100
vojnih letih, še močneje pa je prišel do izraza 1. 1947 in 1948. Ce ne upoštevamo izpremembe denarne vrednosti in če postavimo za> osnovo 1938 = 100, potem dobimo indeks dohodka za leto 1948 = 120, za leto 1942 = 86 in za leto 1947 = 118. Neposredni davki niso bili upoštevani.
RAZDELITEV ŠVICARSKEGA TRANZITA
Po švicarskih podatkih, ki so bilj zbrani te dni, je bilo 3.1 milijona ton prometa, ki ise ie razvijal v letu 1947 ilz Svice in v Svico, razdeljenega takole: 50—60 % je šlo čez Rotterdam in Anvers, 35—40 % 'skozi italijanska pristanišča, 3 % skozi Marseille, medtem ko je bilo 4 % razdeljenih med ostala celinska pristanišča. Iz razprave ni razvidno, koliko je šlo čez Trst. Švicarji bi radi svojo mornarico tako razvi i, da bi sami prevažali 20—25 % švicarskega prometa.
švicarski tranzit
ČEZ GENOVO
V novembru je dosegel promet v Genovi 622.466 ton (povprečno 20.748 t na dan, v oktobru 16-821 t na dan). Izkrcanega je bilo 514-473 ton (82.65 % vsega prometa), vkrcanega pa 107.993 t (17-35 %).
Švicarski tranzit je znašal 58.815 ton (55.360 t izvoz v Svico in 3455 ton uvoz iz Švice). Švicarski tranzit predstavlja 9.45 % vsega prometa v luki; po morju je prispelo Za Svico 47-3501 žita, 3849 t semen in 2784 t drugih živil.
Razvoj avstrijske industrije papirja
Avstrijska industrija papirja je izdelala 5-letni investicijski program, ki predvideva letne investicije 60 milijonov šilingov. Polovico kapitala! bo Vnašla doma, ostalega bo treba uvoziti. Težava za uvoz kapitala je v tem, ker gre samo 3,700 mil. dol. izvoza proti devizam, medtem ko se o-stali papir (22,30 mil. šilingov) izvaža kompenzaciji. Uvoz ameriških strojev s pomočjo kreditov ERP ne pride v poštev, ker ameriški stroji ne ustrezajo avstrijski industriji. Ta uvaža stroje predvsem iz Nemčije, Švedske in V. Britanije.
Konkurenca severnih pristanišč
na obzorju
»Triester Verkehrstelle« na Dunaju (Wien I Bauermarkt 2) je odprl tržaški odbor za promet pri Tržaški trgovinski zbornici. Namen novega urada je, da pospešuje trgovinsko izmenjavo med Avstrijo in Trstom. Za predstavnika novega urada je bil imenovan dr. Karl Pelikan. — Tarifa Avstrija_Trst—Zamorje je bila ne koliko znižana v zvezi z razvrednotenjem šilinga.
Okolnost, da se Hamburg vedno bolj obnavlja, vzbuja med holandskimi pristanišči vznemirjenost. Doslej se tem pristaniščem ni bilo treba bati konkurence severnih nemških pristanišč. Rotterdam je te dni proslavil popolno obnovo pristanišča. Ravnatelj pristaniške uprave M. Th. Koomans se je ob tej priložnosti tudi dotaknil vprašanja konkurence nemških pristanišč. Omenil je, da se s strani zapadni h zaveznikov ne da-ja več tako velika prednost nemškim pristaniščem kakor doslej. Po njegovem mnenju utegne zbližanje med Nemčijo in zapadnimi državami ugodno vplivati tudi na vprašanje medsebojne konkurence med holandskimi in nemškimi pristanišči.
O prometu v severnih pristaniščih je ravnatelj Koomans navedel naslednje podatke: v lanskem letu je promet v Rotterdamu dosegel 30 % prometa v letu 1938, v Hamburgu pa 31 %. V mnogo boljšem položaju je Anvers, ki je leta 1948 dosegel že 88 <yo predvojnega prometa; pa tudi Amsterdam napreduje, saj je lansko leto promet v tej luki znašal 77 % predvojnega.
Blagovni promet je v Rotterdamu znašal lansko leto 16 milijonov ton, v Anversu 20.4 milijona ton, v Amsterdamu 4,2 mil., v Hamburgu 8 mil. in Bremenu 6.1 milijona ton.
• Optimistični podatki o razvoju prometa v tržaški luki, ki je v nekaterih mesecih lanskega leta skoro dosegel predvojnega, ne smejo nikogar prevariti. Zavedati se je namreč treba, da gre ogromna večina tega prometa na račun ameriške pomoči Avstriji in deloma tudi Italiji. Kaj pa po letu 1953, ko preneha ERP?
Hamburg je razplel čezmorske mreže
Pomorski promet v Hamburgu se je v letu 1949 povečal za 20 % v primeri s prometom v letu 1948. Mesečno se je sukal okoli 800.000 ton. Delež Hamburga v dvoconski zunanji trgovini je dosegel 29 %, v čezmorski zunanji trgovini pa 46 %, kar pomeni, da je čez Hamburg šla skoro polovica čezmorskega prometa zahodne Nemčije.
Hamburg čedalje bolj širi mrežo svojih prog z zunanjim svetom,, predvsem z ZDA, Južno Ameriko, Afriko in Azijo. Danes ima že 116 stalnih prog, med katerimi je 12 nemških, 41 evropskih in 63 čezmorskih, tako da se je lansko leto polovica hamburškega prometa vršilo po rednih linijah. Ta promet je v letu 1948 dosegel komaj tretjino. Delež stalnih prog v čezmorskem prometu pa je dosegel kar 72 %, v evropskem pa samo 20 %.
Ce samo približno ocenimo promet za december, o katerem še ni natančnih statističnih podatkov, je prišlo v hamburško luko lansko leto 9800 ladij s tonažo 8.7 milijona N RT, ki so pripeljale, oziroma odpeljale 9.5 milijona ton blaga. Ladijski promet se je povečal skoraj za polovico v primeri z lanskim, blagovni promet pa za eno tretjino. Od tega blaga je bilo 2.2 mil. ton prepeljanega na nemških ladjah, kar predstavlja eno četrtino vsega prometa v Hamburgu; tonaža nemških ladij pa je dosegla samo 11 % ladijskega prometa.
Dovoz blaga je dosegel 7.1 mil. ton in je bil za petino večji kakor lansko leto. Pripeljanega je bilo 3.8 mil. ton surovin, t. j. 16 % več kakor lansko leto. Prav tako je napredoval dovoz živil, ki je dosegel 2.9 mil. ton, t. j. 21 % več kakor prejšnje leto.
Približno v istem razmerju se je povečal izvoz blaga, ki je znašal 2.4 mil. ton. Povečal se ni samo izvoz surovin, kakor kalija, starega železa in cementa, temveč predvsem dovršenih izdelkov; ta je dosegel 306.900 ton in se je povečal za 47 % v primeri s prejšnjim letom. Med temi je bilo za 380 milijonov DM izvoznega blaga.
Nemški gospodarstveniki poudarjajo razveseljivo okolnost, da se je zlasti razvil čezmorski promet in da so se pojačate hamburške čezmorske zveze. Čezmorski promet je namreč dosegel 5.1 mil. ton, t. j. nad polovico vsega pomorskega prometa.
Vsi ti podatki dokazujejo, da se nekdanji nevarni tržaški tekmec naglo postavlja na noge. Ti podatki bi morali biti v vzpodbudo tržaškemu pomorstvu in trgovini, da se resno loti vprašanja boljše povezave z zaledjem, v katerem se bo prav kmalu čutila konkurenca Hamburga. To napovedujejo tudi pogajanja med Avstrijo in zapadno Nemčijo kakor tudi povečanje češkoslovaškega
tranzita čez HamBurg.
Anvers
na predvojni višini
Podatki o prometu v tej veliki bel-gijski in mednarodni luki za 1. 1949 govorijo o napredovanju v primeri z letom 1948. V prvih desetih mesecih lanskega leta je prispelo v Anvers 7956 ladij (v istem času 1. 1948 7017, 1. 1938 pa 10.000).
Podrobna statistika govori o nazadovanju povpraševanja po ameriškem premogu in surovinah s strani Belgije. Leta 1947 so izkrcali v Anversu 16 milijonov ton blaga. V teku prvih devetih mesecev je bil0 leta 1949 izkrcanih 8,500.000 ton blaga, leta 1948 pa v istem času 11 mil. ton. Sklepajoč po teh podatkih se uvozna trgovina v Anversu približuje ravni iz leta 1938, ko je v luko prispelo 11,800.000 ton blaga.
Večje razlike v primeri s predvojno dobo se opažaj0 pri izvozu. Leta 1938 je Anvers izvozil 11,700.000 ton blaga, to se pravi, da sta si bila izvoz in uvoz približno enaka. S tem je bil dosežen ideal pomorskega pristanišča, ker je tako ladjam, ki prihajajo s tovorom, zagotovljen tudi tovor pri odhodu. V devetih mesecih lanskega leta so vkrcali 6,300.000 ton blaga, to se pravi kar za 5,223.000 ton več kakor leta 1948.
Zanimivo je, da predstavlja tranzit 25 y0 vsega dovoza. Samo 21 % ladij, ki so izkrcale blago v Anversu, je prisiljenih na odhod brez tovora.
V teku prvih devetih mesecev je prispelo 464.000 ton blaga po rekah (377.000 ton leta 1948 in 529.000 ton leta 1938); Anvers je izvozil po rekah v notranjost v istem času 4 milijone 986.000 ton (5,367.000 ton leta 1948 in 6,664.000 ton leta 1938).
so se sestali v Milanu, da bi se dogovorili glede novih mednarodnih določb za ureditev proizvodnje celuloze in papirja, ki naj bi se vnesle v trgovinsko pogodbo za leto 1950/51: Prihodnji sestanek bo na Dunaju. Današnja trgovinska izmenjava ne ustreza željam, ki so bile izražene ob podpisu trgovinske pogodbe maja 1949.
Izmenjava se vrši v kompenzaciji. V smislu pogodbe naj bi dosegla 20 milijard lir avstrijskega izvoza in 17 milijard italijanskega. Tri milijarde naj bi ostale za kritje stroškov za avstrijski tranzit čez Trst in druge italijanske luke.
ITALIJANSKO - AVSTRIJSKA ZBORNICA V Milanu je dala pobudo za sestanek avstrijskih tovarnarjev celuloze in italijanskih podjetij za izdelavo papirja. Ti
Avstrijsko-nemška pogajanja in Trst
Avstrijsko-nemška pogajanja, t. j. med Avstrijo in zapadno Nemčijo, so bila nenadoma prekinjena, ker so se pokazala nekatera nasprotja, ki jih ni bilo mogoče takoj izgladiti. Vest o prekinitvi je neprijetno zadela dunajske gospodarske kroge pa tudi predstavnike gostinske obrti, ki so pričakovali še za božične praznike velik dotok Nemcev. Nemci so za osnovo turističnega šilinga predložili razmerje 21.36 šilinga za dolar, medtem ko so Avstrijci predlagali tečaj 26 šilingov za dolar, nadejajoč se, da bi tak0 pospešili priliv turistov iz zapadne Nemčije.
Prekinitev je morda trenutno prinesla tudi nekaj koristi samemu Trstu, skozi katerega gre danes v glavnem avstrijski tranzit. Na pogajanjih so Nemci izrazili željo, da se avstrijski tranzit usmeri tudi čez Hamburg in Bremen. Vsa ta vprašanja so za zdaj ostala nerešena. Avstrijska vlada jih zdaj na novo preučuje.
PRODAJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV NA JUGOVZHOD iz Avstrije Ije v zadnjem času živahnejša. Avstrija izvaža predvsem motorje in izdelke električne industrije v Jugoslavijo, Bolgarijo in na Madžarsko. Temu nasprotno pa se avstrijskemu izvozu v države s trdo valuto delajo vedno večje težave. Avstrija še vedno ni dovolj preskrbljena z železom, tkaninami in surovinami.
BENELUX-FRITALUX-UNISCAN - FINILUX ?
C 135/1950
llllll eis	=1	lili llllll 157
J A		
'r
EVROPA: Pri vsej dobri volji se ne
dajo spraviti pod en klobuk.
(»Die Welt«)
Sestanek med predstavniki Velike | Britanije in skandinavskih držav se je zaključil z objavo sklepa, ki pomeni odložitev vsega vprašanja glede ustanovitve gospodarske enote »Unišean«. _ Poseben odbor skandinavskih držav, ki je preučil to vprašanje po naročilu prizadetih
vlad, je v svojem prvem poročilu zelo skeptičen glede ustanovitve »Uniscana«. Velike preglavice dela stališče norveške vlade, ki se boji, da bi takšna gospodarska enota ovirala razvoj norveškega gospodarstva. Studijski odbor se je po božičnih praznikih vnovič sestal.
IZ PRORAČUNSKE RAZPRAVE
GOSPODARSKA BLOKADA JUGOSLAVIJE NI USPELA
Med proračunsko razpravo za leto 1950 je podal svoj ekspoze o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji predsednik Gospodarskega sveta in Zvezne planske komisije Boris Kidrič. Takoj v uvodu je omenil težave, ki so nastale v jugoslovanskem gospodarstvu zaradi gospodarska blokade, ki jo je napovedala FLRJ Sovjetska zveza z ostalimi kominformskimi državami.
Te države so sodelovale v gospodarskih stikih z Jugoslavijo v naslednjem obsegu: v jugoslovanskem uvozu leta 1947 z 49.1 %, leta 1948 z 49.6 %; v jugoslovanskem izvozu leta 1947 z 51.8 %, 1948 s 43.3 %. Jugoslavija je uvozila iz ZSSR in kominformskin držav največji del za svoje obratovanje potrebne nafte in derivatov, ves potreben koks, dve tretjini bombaža, do tri četrtine valjanega materiala, velik del surovin in polizdelkov kemične industrije.
Glede investicijske nabave za petletni plan je bila FLRJ orientirana do 90 % na te države. Do gospodarske blokade je Jugoslavija poleg redne izmenjave sklenila z ZSSR in drugimi kominformskimi državami velike dolgoročne investicijske pogodbe v višini čez 20 milijard dinarjev. Od tega je bilo do prekinitve gospodarskih odnosov dobavljeno za 815.5 mil. din naprav, tako da je ostalo za dobavo še za okoli 19 milijard dinarjev investicijskega blaga. Na temelju dolgoročnih investicijskih pogodb z ZSSR in drugimi kominformskimi državami bi morala Jugoslavija med drugim prejeti večje števil0 naprav za termocentrale in hidrocentrale, velike količine rudarske opreme, večino vrtalnih
V ponedeljek, 26. decembra je angleško ministrstvo za trgovino javilo, da ja bila med Anglijo in Jugoslavijo podpisana trgovinska pogodba, ki predvideva skupno izmenjavo v vrednosti 220 milijonov i funtov šterlingov, ini sicer za dobo 5 let. Zaključek pogajanj so pričakovali že prej, ko je namreč, v septembru 1949 iztekla enoletna pogodba. V glavnih potezah je vsebina 'pogodbe znana še iz prejšnjih časopisnih vesti. Nova pogodba predvideva tudi uvoz surovin v Jugoslavijo iz drugih dežel šterlinskega področja. V. Britanija je odobrila Jugoslaviji kredit 18 milijonov/ funtov šterlingov. Iz poročila angleškega mi nistrstva za trgovino je razvidno, da vlada preučuje vprašanje o-dobritve novih kreditov. Med pogajanji je bilo ,rešeno: tudi vprašanje jugoslovanske odškodnine za podržavljeno angleško imetje. Za poravnavo te obveznosti bo Jugoslavija plačevala 8 let zaporedoma po 506.000 funtov na leto. Iz drugega vira poročajo, da je Jugoslavija že plačala na ta račun 450.000 funtov.
Jugoslavija bo izvažala predvsem les, neželezne kovine, oziroma rude in žito. Za to bo pre-jemalaj iVolniof, volnene» in (bombažno predivo, kemikalije, kavčuk in gumijaste proizvode kakor tudi stroje.
ODMEV V NEMČIJI
Iz poročil nemških listov je razvidno, da je sklenitev jugoslo-vansko-angleške pogodbe izzvala precejšnjo pozornost vi nemških krogih. Znano je namreč, da so v teku pogajanja med Jugoslavijo in zapadno Nemčijo za sklenitev pogodbe. Povprečno bo ju-goslovansko-angleška trgovinska izmenjava dosegla 44 milijonov funtov (123 mil, dolarjev) letno. (Nemci pripominjajo, da je trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo, sklenjena marca 1949 predvidevala izmenjavo v vrednosti 35 milijonov dolarjev). Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Anglijo, ki je bila zaključena proti koncu 1. 1948 z veljavnostjo do konca septembra 1949. je predvidevala izmenjavo v vrednosti 30 mil. funtov šterlingov. Med rudami, ki jih Jugoslavija izvaža v inozemstvo je treba omeniti predvsem baker, svinec, kromove koncentrate, antimon in živo srebro. Pred vojno je jugoslovanski uvoz iz Anglije dosegel 8 odst. celotnega uvoza, iz Nemčije pa 21 odst. Izvažala je Jugoslavija 8 odst svojega izvoza v Anglijo, v Nemčijo pa 26 odst. V 1. 1948 je znašal delež Nemčije in Anglije po poročilu nemških listov okoli 4 odst. uvoza, tako da je bil enako razdeljen med obema državama; Anglija pa je bila bol ji kupec jugoslovanskega blaga (4,4 odst. jugoslovanskega izvoza) kakor Nemčija (1,4 odst.).
garnitur za eksploatacijo nafte, popoln metalurški kombinat, tovarno traktorjev, popolne naprave za aluminijski kombinat v Strnišču, naprave za več objektov kemične veleindustrije, lahke industrije in drugih gospodarskih panog.
Po vsem tem je jasno, kaj so hotele doseči kominformske države z gospodarsko blokado Jugoslavije. Blokada pomeni za Jugoslavijo izgubo 49 c/c uvoza in izvoza ter 20 milijard investicijskega blaga. Jugoslavija je kljub tem nakanam premagala najtežje težave.
»Tovariš Tito in drugi naši najodgovornejši voditelji so upravičene imenovali leto 1949 ,odločilno leto’« _ je dejal predsednik Gospodarske- • ga sveta. »To leto ni bilo odločilno samo glede na svoj pomen in vlogo v splošni strukturi in dinamiki petletnega plana, temveč je bilo v prvi vrsti odločilno zaradi novih težav in problemov, ki sta jih povzročila v našem gospodarstvu gospodarska blokada ZSSR in drugih kominform-skih držav.«
Govornik je dodal, da je v lanski proračunski razpravi napovedal, da bo Jugoslavija prihodnje leto izpolnila 82 c/o industrijske proizvodnje, ki jo določa petletni načrt, ne upoštevaje lesno industrijo. Kljub nepričakovanim težavam in gospodarski blokadi je ta odstotek v resnici bil dosežen in verjetno tudi presežen; to bo pokazal dokončni izkaz letne planske evidence. Zvezna in republiška industrija, brez gozdarstva in lesne industrije, sta izpolnili svoj letni plan najmanj s 102.4 %. V primeri z izpolnitvijo v letu 1948 znaša to 117.8 % in v primeri z nalogo v letu 1951 okrog 82 %.
Gospodarski potencial Jugoslavije
»Le Vie Financiére« (31. dec.) poroča, da so v Parizu do 17. novembra v teku trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo. Imetniki obveznic francoskih posojil Jugoslaviji se zanimajo za potek ‘teh pogajanj, ker je na dnevnem redu tudi vprašanje odškodnine za francosko imetje. Prepričani so, nadaljuje list, da bo Jugoslavija, država, ki je prijateljica Francije in živi sedaj zopet v normalnih razmerah, izpolnila svoje obveze, 'kakor jih je vselej v preteklosti, kadar so ji to dovolile okoliščine. To mnenje francoskih imetnikov obveznic se oslanja na stvarne podatke o Jugoslaviji, vi [kateri, ^prebiva zelo delovno prebivalstvo in (ki razpolaga j; bogastvom, ki prihaja
do izraza v intenzivni proizvodnji njenih; rudnikov^' ; njenega kmetijstva, ’ poljedelstva in gozdarstva, v proizvodnji, po kateri povprašujejo po vsem svetu.
K temu je treba dodati odkritja rudnih ležišč nepreračun-Ijive vrednosti v Črni gori; gre za ležišča nafte, boksita, premoga, mangana, barita, cinka, svinca, srebra, bakra in zlata. Vsa ta ležišča se bodo dala toliko ilaže izkoriščati, ker so skoraj na površini. Zajamčen je tudi mednarodni položaj Jugoslavije. Bodo-
Jugoslavija gradi v naglici postajna skladišča, da bi zadostila potrebam naglega in varnega prometa s svoji
ča mirovna pogodba bo gotovo priznala veliko odškodnino Jugoslaviji, kar ji bo olajšalo izpolnjevanje obvez.
NEMŠKO MNENJE
Nemški dnevnik »Die Welt« (Hamburg, 28. dec.) omenja v svojem komentarju k angleško-jugoslovanski trgovinski pogodbi, da ni Jugoslavija po (vsiljenem prelomu z državami Kominforma zašla v takšen gospodarski položaj, da bi bila prisiljena popuščati pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami in sklepati pogodbe za vsako ceno. Neki jugoslovanski državnik na visokem mestu je menda dejali Mi prodajamo baker, (ne pa svoje duše. i Trden položaj Jugoslavije je prišel na dan tudi prt pogajanjih z Anglijo.
Nove ladje
Po podatkih »Slovenskega poročevalca« se je v Jugoslaviji z letom 1949 zaključila faza popravljanja in moderniziranja starih ladij. Letos se začne druga faza s serijsko izgraditvijo čezoceanskih in obalnih brodov, ki bo izvedena po večini v domačih ladjedelnicah.
Tovorni parniki dolge plovbe bodo imeli tudi udobne prostore za 12 potnikov. Pluli bodo z brzino 17 milj na motorni pogon. Te enote bodo imele po 4000 BRT. Hkrati bodo gradili tudi potniške ladje za krajevni promet, ki bodo tudi na motorni pogon. V jugoslovanskih ladjedelnicah bod0 v tem letu dovršili tudi ladje za prevoz vina in vode, ki jih izdelujejo v serijah.
Med ladjami, ki jih izdelujejo za Jugoslavijo v inozemstvu, bo marca priplula v jugoslovanske luke motorna ladja »Rijeka«, ki jo gradijo v Rotterdamu. Ladja ima nosilnost 3900 ton. V tej seriji bosta med letom zgrajeni tudi motorni ladji «Pula« in »Zadar«. Na Norveškem gradijo še dve ladji podobne tonaže, ki bosta imenovani »Istra« in »Dalmacija«. Večje tonaže pa bo ladja »Makedonija« (bivša »Victoria«), ki bo obsegala 9000 BRT. Prav takšno to-nažo bosta imeli ladji »Slovenija« in »Črna gora«.
DNEVNICE
V smislu določb, ki so bile objavljene v S'užbenem listu FLRJ št. 98/1948, pripadajo uradnikom, ki v Jugoslaviji uradno potujejo dnevnice. Uradniki I skupine potujejo v I. razredu brzega ali osebnega potniškega vlaka (ali ladje), uradniki II skupine imajo pravico na uporabo II. razreda [brzega lili potniškega vlaka (ali na ladjah), medtem ko ostali nameščenci lahko uporabljajo III. razred. Nameščenci I. skupine lahko uporabljajo spalni voz, ako morajo naslednjega dne takoj na posel, ki jim je bil odrejen. Uradnikom I. skupine ali o-sebam, ki prejemajo od 7.000 din dalje, pripada vsak dan poleg potnih stroškov dnevnica 300 dinarjev, uradnikom II. razreda ali osebam s plačo 5—7.000 din, pripada dnevnica 280 din; III. in IV. skupini ali nameščencem, ki prejemajo 5.000 ^dinarjev (ali manj pripada dnevnica 240 dinarjev. V primeru, da med vožnjo nastopijo izredni stroški, se dnevnice lahko povišalo za 30 odst.
mi pridelki. Med takšne naprave spada tudi velik žitni silos v Zalogu pri Ljubljani, ki ga vidimo na sliki.
Nagnile za zloljšanie proMnje
Jugoslovanska vlada je nagradila 249 zaslužnih delavcev in kolektivov na področju znanosti in kulture v letu 1949 v skupnem znesku približno 17 milijonov din. Devet nagrad po 50.000 do 120.Q0O din je bilo dodeljenih za zboljšanje metod pri proizvodnji. Za dvig, pospeševanje In organizacijo znanstvenega dela in znanstvenih ustanov je bilo dodeljenih 5 nagrad po 60.000 do 120.000 din. Med drugimi sQ bili nagrajeni inž. Lobe Feliks iz Ljubljane, 120.000 din, inž. Golevšek Milovan iz Ljubljane 120.000 din in dr. Stampar An-drija iz Zagreba 80.000 din. Med 15 nagradami za znanstvena dela, raziskovalna delavnost in raziskovalne uspehe naj omenimo nagrado 100.000 din (inž. Stojanovič Lazar, inž. Gips-man in inž. Kislovski Sergij za skupno delo pri ustvarjanju novih vrst koruze, sončnic in jaroozimne pšenice); nagrado 100.000 din za raziskovanje na področju selekcije (prof. dr. Tavčar Alojzij) in nagrado 80.000 din (dr. Melik Anton) za znanstveni deli »Jugoslavija« in »Mostičarsko jezerQ ter dediščina po njem«.
» *
Tovarno celuloze so dogradili v Prijedoru. Z delom so začeli pred dvema letoma. Stroški znašajo 400 milijonov din. V kratkem bo pričela obratovati. To b0 najmodernejša in največja tovarna te vrste na Balkanu. Surovino, t. j. celulozni les bodo dovažali iz obsežnih gozdov zahodne Bosne, zlasti Grmeča, Kozare in drugih planin, in sicer po dolini Sane po ozkotirni železnici, kakor tudi po normalnotimi progi iz Banjaluke in Bosanskega Novega. Premog bo dajal rudnik Suhača pri Sanskem Mostu.
* *
PREMOGA SO V ZSSR NAKOPALI V zadnjem trimesečju 1949 za 12,5 odst. več kakor leta 1948, boksa pa proizvedli za 18 odst. več.
Tonaža ladij
Pomorski bilteni govorijo o tonah ali tonaži ladij. V tem primeru gre za proštom insko in ne za utežno mero. Ze pred stoletji s0 namreč merili nosilnost plovnih enot med drugim tudi po številu čebrov ali sodov, ki jih je neka ladja lahko vkrcala. To mero so uporabljali v Franciji in jo imenovali »tomeaux«; odtod sedanje nazivanje, ki povzroča ne malo zmešnjave pri ljudeh, ki niso o zadevi točno poučeni.
Danes so skoraj vse obmorske države priznale pravila za merjenje ladijske nosilnosti, ki jih je predlagal * Anglež Moorson leta 1850 in ki so v Angliji stopila v veljavo na podlagi odloka »Merchant Shipping Act« iz leta 1854. Določitev tonaže je za vsako ladjo zelo važna, je pa tudi precej komplicirana. Na podlagi tonaže se n. pr. pobirajo razne pristaniške takse za prehod prekopov, rek itd.
Pomorska registrska tona je, kakor rečeno, prostorninska mera, ki meri 100 angleških kubičnih čevljev ali 2.832 kub. metra. S tem merilom lahko merimo torej prostominski obseg ladje v kubičnih čevljih ali v kubičnih metrih.
Tonažo lahko izražamo v »bruto« registrskih tonah (BRT) ali v »neto« registrskih tonah (NRT). V prvem primeru merimo pros’omino vsega pokritega prostora na ladjah ne glede na namen in značaj posameznih delov ladje. Ce pa hočemo dobiti »neto« registrske tone, moramo od prejšnje mere odšteti ves prostor, ki ga ne morejo izkoriščati za prevoz blaga ali potnikov (n. pr. kabine za posadko, prostore za motorje itd.).
Na splošno in v povpreki je »neto« tonaža za okrog 40 % manjša od »bruto« tonaže.
Nosilnost neke ladje, izražena v običajnih metrskih tonah (1 tona = 1000 kg) lahko Izračunamo tako, da zvišamo neto registrske tone povprečno za 40—50 %.
Tako bo imela 10.000 brutotonska ladja okrog 6000 ton neto tonaže, vkrcala pa bo lahko do 9000 metrskih ton blaga.
Vse nekaj drugega je teža ladje, ki se izračuna na podlagi količine vode, ki jo ladja izpodriva (Arhimedov zakon). S tem računamo, kakor rečeno, težo ladje, bodisi ko Je prazna, bodisi ko Je naložena.
S TO ŠTEVILKO SE JE »GOSPODARSTVO« SPRAVILO SPET V STARI TIR, KO JE IZHAJALO VSAKIH 14 DNI IN KI GA JE PREKINILA TISKARSKA STAVKA. NA SVIDENJE TOREJ CEZ 14 DNI.
PONEDELJSKI LISTI V TRSTU
V Trstu je pričel izhajati ob ponedeljkih napredni list »La Voce di Trieste«. Kot priloga mu je dodan »Trieste Šport«, ki je doslej izhajal ločeno ob ponedeljkih. Tiska ga Tržaški tiskarni zavod pri Sv. Jakobu. Dober mesec poprej je pričel izhajati »11 Giornale del Lunedi«, pone-deljska izdaja lista »Giornale di Trieste«, ki mu je priložen humoristični list »La Cittadella«; ta je poprej izhajal ločeno. Tako je dobil videmski »II Lunedi«, ki je doslej edini prihajal v Trst že v jutranjih urah, dva tekmeca. »II Lunedi« je pisan v
ostrem nacionalističnem duhu.
TRGOVINSKA POGODBA FLRJ-ANGLIJA
Italija v novem letu
Dr. Angelo) Costa, predsednik splošne zveze italijanskih indu-strijcev je izjavil ob nastopu novega leta naslednje:
Leto 1949 lahko imamo za leto urejevanja italijanske industrije. Res je, končano je z velikimi težavami glede preskrbe s surovinami, toda prav tako je res, da je minila tista ugodna konjunktura, ki je omogočala plasiranje proizvodov za lahkoto. Italijanska industrija je, čeprav s težavami, prebrodila to prehodno dobo in se pripravlja na srečanje s težavami v 1, 1950, ki so toliko večje in zasrbljujoče, v kolikor se moramo zdaj zavedati, da smo v skoraj normalnem razdobju in da zaradi tega ne moremo računati na nepredvidene dogodke, ki bi nam pomagali pri reševanju teh težav. V takšnih razmerah ima lahko pametna ali zgrešena gospodarska politika s strani vlade odločujoč vpliv na bodoči razvoj našega gospodarstva, stva.
Položaj lire
»Agenzia economica Finanziaria« poroča, da se je denarni obtok v decembru znatno povečal. Gre za sezonsko povečanje, ki ne vznemirja italijanske državnike. Lansko leto se je obtok v decembru pomnožil za 86 milijard lir.
Finančni minister Fella je na sestanku demokrščanske /stranke izjavil, da je vlada proti inflaciji. — Fella je optimist tudi v svoji najnovejši izjavi ob novem letu. Dejal je, da se je v lanskem letu gospodarski položaj v Italiji zboljšal. Narodni dohodek cenijo danes na okoli 90 odst. dohodka iz leta 1938, (I. 1948 je dosegel 90 odst.). Državne finance so urejene, proizvodnja se je povečala, izvoz je narastel. Po načrtu bi moral narodni dohodek v 1. 1950 prekositi predvojnega, in sicer zaradi 6 odst. — povečanja industrijske proizvodnje in 30 odst. kmetijske; investicije v javna la bodo ostale na višini iz leta 1949.
500.000 DOLARJEV KREDITA je Istituto Mobiliare Italiano odo-
bril družbi «Ansaldo« proti 5,5* odst. letnim obrestim in povračilu do septembra 1959.
ITALIJANSKI KLOBUČARJI SEj N AD A JO
V zadnjih mesecih se je meč italijanskimi klobučarji! zbudil3 nada v boljšo bodočnost. Nasto-	r
pila je boljša konjunktura za iz-	t
voz klobukov. V prvih devetih	j
mesecih je bil izvoz večji kakor	j
lansko leto; izvozili so 3,817.20®	,
klobukov in čepic, lansko leto v	l
tem času 3,605.700, 1. 1938 pa (v	t
devetih mesecih), 7,714.400. Itali'	s
janski proizvodnji se je posreči-	t
la znižati cene tako, da laže kon-	<
kurira belgijskim, češkoslova-	i
škim, švicarskim in francoskim	:
klobučarjem. Surovine nabavljajo	<
danesi | cenejša na šterlinskem področju, medtem ko klobuke u-godno prodajajo na dolarskem	,
področju, To velja predvsem za	.
izdelke iz prave klobučevine, moške .ali ženske. Vsekakor je carina na uvoz iz ZDA v iznosu 65 odst. še previsoka. Američani želijo predvsem slamnatih klobukov. Poleg tega so si Italijani za- < gotovili v zadnji italijansko-nem-ški trgovinski pogodbi dodatni kontingent za izvoz klobukov v vrednosti 200.000 dolarjev. " Kljub vsemu temu so italijanski klobuki še vedno, dragi, kaj stane dober klobuk do 4.000 lir.
* « '
Brown Doveri, podružnica v I" taliji, je prejela 710.000 dolarjev posojila iz sklada ERP.
* *
NOVI ZAKON O KINEMATOGRAFIH (Gazetta ufficiale I. I-1950) odpravlja davke na kinematografske in gledališke predstave v korist krajevnim letoviščem in zdraviliščem.
SREDNJI KAMIONI
Nemška tovarna Ford - Wef" ke, ki je povezana z ameriškim koncernom Forda — v tem je tudi »General Motors« — je postavila na trg nov tip srednjega kamiona z nosilnostjo 1,5—2 ton-Vozilo žene 4-cilindrski motor K razmeroma veliko brzino.
Južna Amerika ne potrebuje evropskih čevljev
Glede konjunkture za prodajo čevljev evropskega izvora v Južni Ameriki poročajo iz Montevidea nekemu nemškemu gospodarskemu listu naslednje:
Zapravljati denar po nepotrebnem, bi pomenilo delati propagando za izvoz usnjenih izdelkov in čevljev v Argentino, Urugvaj in Brazilijo. V vseh teh državah je proizvodnja teh izdelkov že prekosila domačo potrošnjo. Tovarnarji prejmejo skoro vsak teden najnovejše vzorce iz Francije, ZDA in drugih držav. C e kdo n. pr. iz Argentine prosi v Evropi za vzorce blaga, se to dogaja
predvsem zato, da bi ta ponudnik prišel čimprej in najcenej6 do najnovejših evropskih vzorcev in da bi jih; nato sam posnel-V mestu Novi Hamburg (Ne® Hamburg) W južni Braziliji, v katerem je med 10 prebivalci ® Nemcev, je že tako razvita usnjarska industrija, da lahko p ti* izvede )po! 36.000 parov čevlje’/ na dan. Tu so zaposleni nemšk' strokovnjaki in modelarji. Oko'1 200—300 strokovnjakov preučuj6 in sestavlja najnovejše vzore6; Danes lahko trdimo, da brazilsk1 čevlji po eleganci prekašajo eV' ropske.
Borba proti trustom
Sodeč po pisanju ameriških listov je Američane iznenadil odpor med nemškimi industrijci proti ameriški akciji za pobijanje kartelov in trustov.
V časopisu »Volksvvirt«, ki izhaja v Frankfurtu, se je oglasil dr, (Hi. Salinger, Jnemški' gospodarstvenik. Pisec je mnenja, da je potrebno formiranje kartelov v trenutku, ko se odprejo meje med posameznimi zapadnimi državami. Potrebno je namreč nadzorstvo nad razvojem industrije, kakor tudi urejevanje trgov.
Neki ameriški list pripominja, da je dr. Salinger izrazil zasebno mnenje evropskih industrij-cev, s katerimi sa ti ne upajo javno na dan. Dr. Salinger trdi, da je mogoče izvesti koordinacijo industrije samo po zasebnih združenjih. Pisec odbija predlog, ozirom^ resolucijo, ki je bila sprejeta na evropskem zborovanju v Strasbourgu in po kateri naj bi delavci in potrošniki nadzirali delo trustov in kartelov.
Dr. Salinger, kakor tudi drugi evropski zagovorniki kartelov, so mnenja, da je ameriška akcija proti trustom z zadevnimi zakoni aaatarela in( da bije v obraz Jtvar^ nosti. Ameriško gospodarstvo sloni v bistvu na trustih in kartelih. Po uradnih podatkih je v A-meriki 7.500 takšnih trgovinskih in gospodarskih združenj. Dr. Salinger trdi, da je obstoj takšnih trustov, ki diktirajo cene, v nasprotju z zakonom o pobijanju trustov. V samih ZDA se oglašajo gospodarstveniki, ki pobijajo zakon o akciji proti trustom. Na koncu poziva dr. Salinger naj se podjetniki organizirajo v kartelih in izvedejo primemo akcijo, ker jih bo sicer presenetila poplava blagai po: nižjih cenah iz komunističnih držav.
MED VZHODNO IN ZAPADNO NEMČIJO
Trgovinska izmenjava ti6® vzhodno in zapadno Nemčijo pr6* življa krizo, ker je zadolžit6^ Nemške narodne banke v vzhodni coni (Deutsche Notenbank d6Z Ostzone), pri Banki dežel (Ban" deutscher Laender’ dosegla 1® milijonov zapadnih mark, t. J; višino, ki jo predvideva plačilu1 dogovor. Cez to mera se vzhod11 pas ne sme zadolžiti. V Frankfurtu računajo, da! se bo povečal |z' voz iz vzhodne cone v teku i3' nuarja.
380.000 t. žita bo Sovjetska z/6 za izvozila v vzhodno nemšk0 cono. 30.000 t. je že prispelo.
ITALIJA - CSR DOGOVOR O NAJEMANJU DELAVCEV PREKLICAN Po poročilih iz Rima je češk<r slovaška vlada prenehala z izva
janjem češkoslovaško-italijansk6"
ga dogovora (10. tfebr. 1947) '<. nameščanju italijanskih del3]^ cev, Sklenjene pogodbe ostan6) ^ v veljavi še do konca 1950, nC_ glede na to, aii sa prišli itali)3® ski delavci v CSR skupno ali sebej. Ko iztečejo pogodbe, P1® nehajo tudi vse olajšave gl6® pošiljanja denarja; družin31*1’ Med CSR in Italijo so v teku gajanja o pogojih za nameščati
italijanskih delavcev in pošiD nja denarja iz CSR v Italijo-
POGODBA CSR—FRANCIJA Ratificiran je bil dodatni dog0/®, k češkoslovaško-f rancoski *-r®°* V V1so ski pogodbi. S tem dogovorom bile spravljene v sklad carinske^
____________ SP^
razumom o carinah, ki je bil P0®® san oktobra 1947 v Ženevi.
rife s splošnim mednarodnim j.
Divjačino je pričela izvažati le slovaška družba »KOOSPOL«. ^ žajo predvsem jerebice. Do Kon63 ta 1949 s0 jih izvozili okoli l5.
Vestnik Slovenskega gospodarskega združenja
SEDEŽ : TRST ULICA F. FiLZI 10/1. TEL 78-08
Obvestila
Obveščamo vse delodajalce, da Morajo do 15. januarja predložiti Uradu za delo seznam osebja, ki je bilo nameščeno na dan 31. decembra 1949. Seznam mora biti izpolnjen v dvojniku in vsebovati za vsakega posameznega nameščenca ime, Priimek, očetovstvo, dan in kraj rojstva, dan nastopa službe ter delovno kvalifikacijo. Kdor ne izpolni te obveznosti, lahko zapade težki kazni, ki je predvidena v ukazu št. 85 z dne 25. aprila 1949 o najemanju delavcev in nameščencev.
**
Dne 10. januarja zapade rok za vplačilo prvega trimesečnega obroka Za kroženje avtomobilov ter prikolic.
Zbor bo podrejen načelniku za finance pri ZVU; posloval bo pod njegovim nadzorstvom. Naloge zbora so: skrbeti za to, da se preprečijo kršitve finančnih predpisov, prijaviti, preiskovati in ugotavljati takšne kršitve; nadzorovati izpolnjevanje finančnih in gospodarskih predpisov, ki veljajo na tem področju; opravljati druge naloge v zvezi z javnim nadzorstvom in zaščito. — Zbor finančne straže bo imel naslednji ustroj: 1) poveljstvo, 2) mejni odsek, 3) pomorski odsek, 4) odsek za davke na proizvodnjo, 5) odsek za monopol, 6) preizkoval-nii odsek. — Ukaz učinkuje od 1. januarja 1950.
• •
Ukaz št. 226 (14.XII.1949) urejuje pravni položaj in prejemke začasnega osebja, ki je v službi samoupravnih javnih ustanov. U-kaz št. 227 urejuje isti predmet glede začasnega zdravstvenega osebja pri službi samoupravnih javnih ustanov.
(Pojafmila m im'imtì
MEZDE IN PLACE OB PRAZNIKIH Za letošnji božič in npv0 leto, ki sta padla v nedeljo, ni nikakšnih posebnih predpisov o plačevanju mezd in plač, razen onih, ki veljajo za nedeljo. Pa ukazu St. 200/1949J sta 6. januar in 26. december praznika. V tem primeru pripada name-
t*
ZAVAROVANJE PROTI BREZPOSELNOSTI
V smislu, ukaza ZVU št. 196 je od 6. junija 1949 dalje obveznost zavarovanja! za slučaj neprostovoljne brezposelnosti razširjena ba vse uradnike neglede na višino prejemkov.
Za uradnike, ki morda niso biti dosedaj še zavarovani za starost, onemoglost, tuberkulozo in brezposelnost, morajo delodajalci od 6. junija 1949 dalje plačati INPS-u osnovni prispevek tir. 9,80 (pod št. 2 mod. V 5/7) in * odst. za dopolnilni fond od Maksimalnega zneska lir 19,500 za industrijo, oziroma od maksimalnega) zneska lin 18.750 za vse druse panoge (pod' št. 3/8 mod. V 5/7).
POVIŠANJE DRUŽINSKIH DOKLAD V INDUSTRIJI
Zavod za socialno skrbstvo je po-slal strokovnim organizacijam okrož-bico, v kateri daje pojasnila o povišanju družinskih doklad za otroke delojemalcev industrijske panoge, °4nosno za povišanje prispevka za družinske doklade na račun delodajalcev. Zavod ni in ne b0 poslal, kakor doslej v podobnih primerih, nobene okrožnice posameznim podjetjem
Družinska doklada za vsakega otroka, nameščenca v industriji, je podana za 20 lir dnevno (180 lir tedensko, 520 lir mesečno). Zaradi te-8a je prispevek za družinske doklade (postavka 6. v obrazcu 5/7), ki 8a mora plačevati delojemalec, zvi-od 18,45 na 20,50 %.
Zakon o omenjenih poviških ni bil $e izdan, vendar je vojaška uprava Pooblastila Zavod za socialno skrb-fvo, da izvede zgoraj objavljene do-°čbe. Novi predpisi veljajo retroaktivno od 1. avgusta 1949. Fora v-/ •Mva računov z zavodom za socialno Srbstvo za pretekle mesece morajo I delodajalci izvršiti v prvem meseč- ! dem obračunu. Seveda morajo nal Mčun Zavoda izplačati morebitne za-1 Ostanke tudi svojim uslužbencem.
Zakonske določbe
USTANOVITEV ZBORA FINANČNE STRAŽE
Ukaz št. 230 (16.XII.) predvidna ustanovitev Zbora finančne *traže (Corpo della guardia di .Manza), ki se bo odvojil od poljskega zbora civilne policije.
Ukaz št. 229 (14.XIII.1949) podaljšuje veljavnost predpisov o začasnem' dovoljenju opravljanja prostega poklica za osebe, ki so dovršile študij tehnike in gospo* darske trgovine.
Ker mnogi naši člani ne izvršujejo točno predpisov o davkih na plače nameščencev, zlasti pri izplačevanju trinajste plače ter božične nagrade, bomo zadevo ponovno praktično pojasnili.
Davščine na plače in mezde nameščencev in delavcev sestajajo iz dveh postavk, in sicer iz dohodninskega davka (RM-C2) in dopolnilnega davka (»complementare«). RM-C2 se nanaša na plače delavcev in uradnikov, medtem ko so delavske mezde oproščene dopolnilnega davka. Oba davka se računata na kosmate prejelnke uslužbencev, vendar ni podvrženo davščini prvih 240.000 lir letn0 (kar znaša 20.000 lir mesečno ter 5000 lir tedensko za uslužbence, ki prejemajo tedensko plačo). Prav tako niso podvržene davščini družinske doklade (»assegni familiari«) in krušna doklada (caropane), ki )& delodajalci plačujejo uslužbencem izven družinskih doklad. Prav tako ni obdavčena kvota, ki jo mora uslužbenec plačevati za »socialno solidarnost«.
Odmera dopolnilnega davka znaša vedno 1,575 % na vse zneske, ki presegajo, kakor rečeno, 240.000 lir letno. (Delavci so davka oproščeni.)
Odmera dohodninskega davka RM-C2 znaša 4,2 %„ če nameščenec ne prejema več kakor 960.000 lir letno (pri tem so seveda izključene postavke za družinsko doklado ter za krušno doklado). Ce prejemki uslužbenca presegajo 960.000 lir letno, se odmera dohodninskega davka zviša na 8,4%.
Ker delodajalec odteguje v teku leta oba davka na redne mesečne ali tedenske prejemke, mora to pravilno upoštevati pri davčnih odtegljajih, ki se nanašajo na trinajsto plačo in na božično nagrado.
Davčna uprava je zaradi spornega tolmačenja zadevnih davčnih predpisov izdala naslednja praktična pojasnila:
a)	Vsi uradniki ali delavci, ki prejemajo več kakor 20.000 lir, a manj kakor 73.846 lir na račun trinajste plače ali božične nagrade, morajo plačati 4,2 % RM-C2 na celokupno
ščencem običajna mezda ali plača tudi če ne delaja Ce pa delajo, se jim mora izplačati še dnevnico ali ure, kakor je t0 predvideno za nedelje.
13. plačo ali božično nagrado.
b)	13. plača ali nagrada : 15.000 lir.
15.000	X 13 — 180.000. Nameščenec ne bo plačal nikakšne davščine, ker je celokupni letni znesek njegovih prejemkov manjši od 240.000 lir. Ta primer velja za vse trinajste plače ali božične nagrade, ki so nižje od 18.462 lir.
c)	13. plača ali nagrada : 19.000 lir.
19.000	X 13 _ 247.000
247.000	_ 240.000 — 7000
Davščini 4,2 % bo podvržena le
vsota 7000 lir, to je visota, ki presega 240.000 lir. Ta primer velja za vse nagrade in plače med 18.462 in
20.000	lirami.
d)	Plača ali nagrada : 75.00Q lir.
75.000	X 13 = 975.000
975.000	_ 960.000 — 15.000
Od celokupne plače ali nagrade bo 60.000 lir podvrženo davščini 4,,2 %, razlika 15.000 lir (ki presega
960.000	lir), pa davščini 8,4 <%,. _ Ta primer velja za plače ali nagrade nad 73.846 lir in manj kakor 80.000 lir. _ Ista pravila so veljavna tudi za dopolnilni davek, kjer pa znaša davčna odmera v vsakem primeru 1,575 %.
Tehnične novosti
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI Pri kuhanju na električnih štedilnikih je najvažnejše vprašanje, da se posoda tesno priklene na električno ploščo. Na ta način se doseže najcenejše kuhanje, ker se izgublja najmanj toplote. Kakor znano se v ta namen izdeluje posebna posoda, ki pa je zelo draga. Švicarska tvrdka »La Mè-nagèere S.A.,« Morat, je prišla na misel, da bi pričela izdelovati električne plošče, ki se prilagodijo v obliki in velikosti posode. Te so sestavljene iz treh koncentričnih obročev, ki se priklenejo na posodo.
ZA NAJLONOM ORLON
Veliki ameriški koncern Du-Pont de Nemours je napovedal, da namerava v najkrajšem času zgraditi novo tovarno za izdelavo umetnega vlakna »orlon«, za-kar bo potrošeno 22 milijonov dolarjev. Konec tega leta bo tovarna stekla. Trdijo, da ima orlon nekatere prednosti pred najlonom, in sicer, da je bolj odporen proti kemičnim in vremenskim vplivom.
Družinske doklade za industrijske nameščence
Delav Urad. Delav. Uiad. * Delav. Urad. Dnevno Tedensko	Mesečno
^a vsakega otroka ža ženo ali moža *-a vsakega roditelja
Prispevki delodajalca za družinske doklade znašajo 20,50 °y Maksimalne plače in mezde (19.500 na nusec, 9 750 na meseca, 4. 500 na teden, 750 na dan.)
95	99	570	594	2.470	2.574
59	61	354	366	1.534	1.586
49	50,50	294	303	1.274	1.313
o na pol
Božična nagrada in 13. plača
Knjige in revije
Razgledi, Trst, X. št.: Fr. Bevk __ Spomini na Andreja Budala, Andrej Budal — Olje in kruh, Dario de Tuoni _ Slikar Franc Kaučič, Dora Gruden _ Beograjska pisma, Ljubljanska pisma, Vladimir Bartol __ Slikar Avrelij Lukežič, Življenje in delo A. Budala, Kongres Komunistične partije STO-ja.
Industrijski vestnik, Ljubljana, X. št.: Dr. Krsto Kacafura _ Dnevna evidenca, statistika in računovodstvo v službi dviganja gospodarstva v proizvodnji; Viktor Pogačar _ Določitev lege sektorja med omrežji različne napetosti, inž. Fr. Dolničar _ Voda v industriji.
Sveopči privredni list, Zagreb, br. 8—9: U znaku grupiranja ekonomskih snaga, Uspjeh Zagrebačkog ve-lesajma, Strani izlagači na Velesaj-m,u, Hmelj _ naše zeleno zlato, Ju-goslavensko-italijanski odnosi, 30 go-dina Slovenske tehnike, Konfiskacija imovine i likvidacija odnosnog stanja, Naša vanjska trgovina.
Obrtnik, Ljubljana, XI. št.: Konferenca obrtniških zbornic v Skopi ju, Gospodarska razstava v Svici, Ivan Mohorič _ Smeri slovenskega obrtništva od 1848 d0 1949.
»MALI STOCAR«, popularni poljoprivredni časopis za pera-darstvo in sitno stocarstvo, br. 10-11 (Zagreb) vsebuje vrsto strokovno napisanih člankov iz omenjene stroke. Poleg tega je v tej dvojni številki objavljen pregled strokovne literature, domače in tuje.
»Economista, organ Društva e-konomista i(Srbije, Beograd, zv. julij-avgust, prinaša naslednje članke: Izveštaj Savezne planske komisije o izvršen ju plana za prvo polugodje 1949, i za> prvu polo-vinu petogodišnjeg plana; P una cena kostanja industrije N.R. Srbije; R. Milič: Sistem naših cena; V. Milenkovič: Klauzula naj-večeg povlaščenja i trgovinski odnosi izmedju SSSR i zemalja narodne demokratije; Dr. D. Mišič: Poljoprivreda bivše Jugoslavije sa stanovišta ishrane i siro-vinske baze lake industrije; M. Krajev: O kolhoznom trudodanu; D.J. Hajzler: Lokalna proizvodnja za slobodnu prodaju.
ANGLEŠKE KNJIGE Boat Building — In your oxyn back yard — Written; for thè A-mateurs by S.S. Rabi — Založba Cornell Maritime Press, London.
Seaton and Rolunthvvaite’ s Pocket Book of Marine Engineery Rules and Tab les, rivised by J.S. Mackaj, — C. Griffin and Co., London.
E.C. Talbot —- Booth »Merchant Shippsi (11949—50«< Thei Bookl (of reference on r.he Worlds Merchant Shipping, Samson Low, Marston and C., London.
The Operation of Motorship Au-xilliary Machinery, John Lamb, London.
The Star Atlas and Navigation Encyclopedia by S.S. Rabi. Me-thods from the Astrolabe to Radar and Loran. —- Comell Maritime Press, London. Knjige si lahko nabaviš) tvi itfržaških knjigarnah.
* •
ŠVICARSKE KNJIGE PREDRAGE. »Der Bund« poroča, da so se, švicarske knjige za tujce podražile za 10—30 odst. zaradi razvrednotenja tujih valut v zvezi z razvrednotenjem funta. Zaradi tega je izvoz švicarskih knjig nazadoval. Nekaj naročenih knjig je bilo celo vrnjenih.
* *
Češkoslovaška razstava v Bombaju. Te dni bodo odprli v Bombaju češkoslovaško razstavo, na kateri bodo razstavljeni proizvodi češkoslovaške kovinske industrije in optične naprave.
NOVOLETNA KONJUNKTURA V TRSTU
Po prednovoletnih kupčijah prehaja trgovina v mrtvo dobo sestavljanja inventarjev. Tržaški poslovni ljudje sklepajo svoje račune, snujejo načrte za bodoče trgovanje ter ugibajo o bodočem razvoju tržnih poslov. Pri svojih zaključkih se naslanjajo predvsem na potek poslovanja v drugi polovici decembra, ki je do neke meje merilo kupne zmogljivosti širših množic potrošnikov. V današnjem obdobju je za trgovca kupna zmogljivost potrošnikov morda edina, vsekakor pa najpomembnejša neznanka.
Kako so potekli letošnji novoletni posli v nadrobni prodaji? Odgovori se križajo in si nasprotujejo. Prevladuje mnenje, da je prodaja na drobno zavzela v celoti obseg lanskega poslovanja, bila pa je za vsaj 30 % nižja od tiste, ki so jo zabeležili na koncu leta 1947. Opaziti pa je bilo, da kupci na splošno niso čakali do zadnjega trenutka, kot se je to dogajalo v prejšnjih letih, in so pohiteli z nakupi že pred izplačevanjem raznih nagrad, ki so vrgle na tržaški denarni trg nad 2 milijardi lir. Iz te okolnosti izvajajo nekateri izvedenci, da je kupna moč potrošnikov nekoliko narasla.	|
53 milijard
za Benetke proti Trstu?
V tržaškem tisku se je pojavil nov načrt (Desimon—Pellis) za zboljšanje železniške zveze med Vidmom in Beljakom. Ta načrt predvideva zgraditev 12 km dolgega predora, ki naj bi 2 km severn0 od Pontebe zvezal sedanjo železniško progo Benetke— Videm—Trbiž z Ziljsko dolino, od koder naj bi se zgradila nova proga do Beljaka. V načrtu se predvideva tudi »potenciranje« (bržkone zgraditev še drugega tira) obstoječe proge Videm—Ponteba. Na ta način bi nastala nova prvovrstna železniška zveza med Italijo in Avstrijo in Benetke bi dobile hitrejšo zvezo z Avstrijo, t. j. tržaškim zaledjem. Da se v načrtu govori tudi o razširjenju tržaSke postaje in o zboljšanju proge Trst—Tržič ter o koristi, ki bi ta j nova prvovrstna zveza z Avstrijo in Nemčijo prinesla tudi našemu mestu, je le pesek v oči. Trst ima že dve izvrstni zvezi z Dunajem; tudi zveza z južno Nemčijo čez Jesenice je za Trst krajša in cenejša nego proga čez Videm. Zboljšanje železniške zveze z omenjenima državama je torej potrebno edino le Benetkam v konkurenčni borbi proti Trstu.
Proračun predvideva 53 milijard lir stroškov za zgraditev te nove prvovrstne železniške zveze, kar pomeni dejansko 53 milijard lir podpore Benetkam v konkurenčni borbi s Trstom.
Ko je bil Trst pod Italijo, je glavno ravnateljstvo italijanskih železnic v Rimu skrbno pazilo, da so ostale prometne zveze (predvsem brzi vlaki) čez Trbiž na Dunaj vedn0 hitrejše kakor iz Trsta čez Trbiž. Tržaška kronika omenja na desetine posredovanj tržašKih poslancev v Rimu, da bi se odpravilo to očividno zapostavljanje Trsta. Nobenega znaka ni, da bi se italijanska prometna politika danes menjala v korist Trsta.
ZA BENEŠKO ELEKTRARNO
ECA je odobrila 6,558.000 dolarjev za povečanje električne proizvodnje v Benetkah. S tem denarjem bodo Benetke kupile generatorje v ZDA. Italija je pripravljena izdati okoli 3,500.000 dolarjev v lirah za Izvedbo omenjenega načrta, ki naj bi odpravil pomanjkanje elektrike v Benetkah.
Po panogah trgovine so bili seveda jestviničarji najbolj zaposleni. Prodaja je presegla povprečje predvsem pri mesu in mesnih izdelkih. Prodaja likerjev je šla dobro od rok, tak0 da so nekatere krajevne tovarne kvalitetnih alkoholnih pijač celo izpraznile rezerve. Praznični nakupi pa niso v znatni meri vplivali na razprodajo kolonialnega blaga. Pod predvojno povpreko so bili nakupi oblačil in čevljev. Pri igračah je bilo odlično le povpraševanje po cenejših izdelkih. Precej posla so imeli razprodajale! božičnih drevesc. Računajo, da so jih prodali okrog 14.000, t. j. dvakrat več kakor lani in po precej nižjih cenah. Na trg so prišle skoraj izključno smreke iz Postojnščine in iz Karnije. Jelk je bilo le malo. Menimo, da bi bile žele sortirane jelke vsekakor večji uspeh glede prodajnih cen.
Javni lokali v središču mesta so bili za novo leto prenatrpani in so s tem dobro končali poslovno leto. V predmestjih, zlasti pa na podeželju je praznovanje prehoda iz starega v novo leto zdaleč zaostalo za tradicijami prejšnjih let: to je morda prvi vidni pojav naraščajoče gospodarske stiske v naši okolici.
PROTI VISOKIM TELEFONSKIM PRISTOJBINAM
Trije tržaški gospodarski listi »II Traffico« (mesečnik), »II Mare« (tednik) in »La Libera Industria« (polmesečnik) protestirajo proti visokim telefonskim pristojbinam, ki jih je uvedla telefonska družba TELVE, ki ima v zakupu telefonsko mrežo. Dne 1. julija 1948 je družba povišala telefonske pristojbine za 100 %, medtem ko je prav ta družba v Italiji povišala telefonske pristojbine samo za 30 %. Gotovo je, da so telefonske pristojbine postale veliko breme vsakemu pridobitniku in zasebnemu naročniku.
* *
Združenje malih industrij (Associazione Piccole Industrie), ki izdaja tudi list »La Libera Industria«, je priobčilo svoja pravila, ki bodo potrjena 29. januarja na občnem zboru, K združenju lahko pristopijo mala in srednja industrijska podjetja, ki imaj0 sedež v »tržaški pokrajini«. V pravilih ne najdemo nikjer Svobodnega tržaškega ozemlja, pač pa samo »tržaško pokrajino« (provinco). Podobna združenja se ustanavljajo tudi v Italiji, tako n. pr. v Vidmu. * *
Ameriška tovarna avtomobilov
Kaiser-Franz ima v Rotterdamu v Holandiji delavnico za montažo avtomobilov. V teku prvih šestih mesecev je bilo montiranih tisoč avtomobilov, ki so jih izvozili v razne države, tudi v čezmorske dežele. _ O podobnih načrtih za Trst so krožile govorice, toda Trst se mora zadovoljiti sam0 z govoricami.
• •
Tržaška petrolejska čistilnica »A-quila« je prodrla na dražbi za dobavo 13.000 ton bencina Avstriji.
* »
Zadrugar, vestnik Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo, poroča v svoji zadnji številki, da so Delavske zadruge v preteklem letu odprle več novih poslovalnic, tako n. pr. 30. oktobra v Nabrežini. Odprte so bile tudi: poslovalnica št. 13 in mesnica št. 10 na Elizejskih poljanah; obnovljeni sta bili poslovalnica na Kolonji in poslovalnica št. 4 s priključeno mesnico št. 9 na trgu Perugino; odprti sta bili poslovalnica in mesnica v ulici proti Zavijam, popolnoma obnovljena poslovalnica v Sv. Križu in Nabrežini. Modernizirane so bile poslovalnice št. 38 v ulici Toti in 41 v Julijski ulici.
V zadnji številki »Gospodarja« navedene cene gosposkih v *ek nam pričajo, oa so one v j '■ stoletju! te obleke, na ji jih Primerjamo z današnjimi ce-JjMi oblek ali pa s cenami dru-j 8a blaga v omenjenem stolet-c ■ izredno drage. To draginjo ^ Mo laže razumeli, ako pomisli-l °> da tedaj niso imeli niti me-JMicnih predilnic, niti tovarn j tkanine in da so morali presti tkati vse na roko. j, : rav nasprotni pojav opažamo lj.*. tedanjih cenah hiš in ženijo nepremičnin splohi, ki so „ M v primeri z današnjimi ce-
'•kih
aDr
•ho
neprimerno cenejše. Severo zidali tedaj še tako ve-in z raznimi udobnostmi Miljenih hiš kakor jih vidi-» danes, a kljub temu je tre-hj. Priznati, da so bile tedanje t® zelo poceni. Nekaj pojma o panjih gospodarskih hišah dobila ' ako si ogledamo n. pr. hišo tj®°si grb patricijev Leo (š it {^.deljen z navpično črto na dve Mz ici’ v ievi polovici zgoraj rav 3 *n sP°daj tri debele vodo-t,-JM Proge, v desni polovici pa °be: zgoraj proge in spodaj
rozeta), ki stoji v začetku ul. S. Silvestra, t. j. v tisti ulici, po kateri greš od Mestne hiše na pro-sluli trg Cavana. Druga taka hiša je n. pr. hiša tedanjih patricijev in poznejših grofov Peta^ čev, ki stoji v začetku ulice, ki gre nekoliko korakov pred zgoraj omenjeno hišo iz ul. S. Silvestra proti morju. Ta hiša nosi grb grofov Petačev: ščit s 7 žeblji v obliki pete na obuvalu. Nekaj hiš tedanjega tipa lahko vidimo v predmestjih, n. pr. desinfekcijsko hišo zadaj za veliko bolnišnico. Seveda se je tudi v starem mestu ohranilo več hiš iz XV. stoletja; hiša baronov Marenzijev blizu cerkve s. Rosario pa je iz poznejše dobe. Vsekakor pa so se Marenzi priselili iz Brescie (Lombardija) v Trst že pred XV. stoletjem, omenjeno hišo pa' so si dali zgraditi pozneje, ko so v Trstu obogateli s trgovino.
Ker že govorimo o Marenzih, bodi omenjeno, da je eden njih, Alovise (Lojze) Marenzo trgovali v družbi z Mihajlom Pirmanom in Lantierijem iz Brescie. Čeprav se Pirman (po dom. Rusec) ni znal niti podpisati, je bil eden
Kramljanje o tržaški zgodovini
KO SD BILE HIŠECENEJŠEKAKUR OBLEKA
izmed najaktivnejših in najpod-jetnejših tržaških trgovcev tistega časa, tako da ga je tedanji cesar Friderik IH. odlikoval. Marenzi so postali s časom navdušeni Avstrijci; baron Marenzi, lastnik obširnega posestva na Greti, živi še danes kot upokojeni avstrijski general v Gradcu. Ce ni edini, je pa prav gotovo eden izmed zelo redkih še živih potomcev nekdanjih tržaških patricijev.
Zgoraj smo omenili tudi iz Brescie priseljenega trgovca Lantie-rija. Ta družina jei znana povsem PrimorsKem. Tržaška trgovca Anton in njegov brat Giannatonio de Cantieri sta že 11. 1407 kupila neko posestvo v Marianu na Furlanskem. Anton je deset let pozneje postal lastnik vsega bratovega premoženja na Goriškem, ter s tem tudi začetnik goriške veje te rodovine, poznejših gro-
I fov Cantieri. Oba brata sta pri-I šla semkaj iz; mesteca Paratico, v okraju Brescie, na meji okraja Bergamo. V drugi polovici XV. stol. so v starih tržaških dokumentih omenjeni štirje Cantieri: Davidi,) pran), Anton, in Peter, 'vsi iz Paraticov. Prvi trije so trgovali z omenjenim Pirmanom Ru-scem, Peter pa s tudi že imenovanim, Lojzetom' Marenzom. Eni so se imenovali iz Bergama (da Bergamo), kakor n. pr. David, drugi pa iz Brešje (da Brescia), kakor n. pr. Anton. Iz tega je razvidno, da so bili poznejši grol-je Cantieri potomci tržaških trgovcev, po rodu iz Paratica.
Imenovani Pirman - Rusec je najprej kot najemnik in pozneje kot lastnik stanoval in trgoval v hiši v Trstu dobro znane rodovine Montecchi-Cancellieri. Ta hiša je za nas važna, ker je njena vrednost najvišje ocenjena izmed
vseh tedanjih tržaških hiš; bila je sicer prodana na dražbi za samih 150 zlatih dukatov (278.600 današnjih lir), ker ni mogel Rusec plačati svojega dolga v znesku 200 dukatov, ocenjena pa je bila na 300 dukatov (557.200). ^Najdražja tedanja gosposka hiša v mestu za manj nego 600.000 današnjih lir! Za ta denar si ne moremo danes kupiti niti lesene barake. Res je sicer, da je vrednost zlata poslej občutno nazadovala. Kljub temu pa je razlika neverjetno velika. In res ne bi mogli tega niti verjeti, ako ne bi imeli zanesljivih dokazov (objavljenih v prejšnji številki), da so stale razkošne damske obleke s srebrnimi pasovi vred, toliko kolikor najboljše mestne hiše.
Tudi o rodovini Montecchi -Cancellieri in bivši posestnici zgoraj imenovane hiše nekaj besed. Jurist Peter de Montecchi, kancler (»cancelliere, odkoder izvira njih poznejši priimek dei Cancellieri) tržaškega Magistrata, se je preselil 11. 1420 iz Sassuo-la (Modena v Lombardiji) v Trst in se pozneje poročil s Tržačanko Lucijo de Cernja (Cergna).
Lastnik te hiše je bil Krištof (sin Petra Montecchi in Lucije Cernja), ko mu jo je cesarska kamo-ra zaplenila in jo dala v najem Pirmanu I. 1470. Krištofa, ki je bil trgovec so že imenovali dei Cancellieri. Imel je dva sina: znanega tržaškega kronista Pietra dei Cancellieri in kanonika Battista. Krištof, ki je bil zagrizen nasprotnik Avstrije, je bil leta 1468 izgnan od tukaj, dve leti pozneje pa mu je bila zaradi tega zaplenjena hiša.
Nekoliko ceneje nego Krištofova je bila 1. 1401 prodana hiša z vrtom v okraju Cavana Iga 240 dukatov, še cenejše a. 1451 v o-kraju Riborgo) za 200 dukatov, druga za 140 in tretja za 80 dukatov. Manjše mestne hiše so prodajali celo za 18,32, 28, 25 in 15 dukatov (nekaj manj nego 28.000 današnjih lir).
Cene okoličanskih hiš in zemljišč, ne bomo omenjali, ker so bile v pravilnem razmerju s cenami mestnih hiš. Isto velja za stanarine in najemnine sploh.
—od—
Začetek leta 1950 ni prinesel značilnih tržnih novosti na tukajšnjem in bližnjih trgih. Porast blagovnega prometa ob koncu letu 1949 ni na splošno dosegel predvidevanja. Živahnejši nakupi so vsekakor trenutno uravnovesili ponudbo in povpraševanje, zlasti na področju živil široke potrošnje. Cene pri proizvodnji so nekoliko napredovale Pri nekaterih proizvodih, kakor pri olju in v manjši meri pri živalskih proizvodih, vendar gre za neznatno nihanje začasnega značaja.
Splošna tendenca tržišč se v zadnjih dveh letih v bistvu ni iz-premenila; poslovni ljudje ne pričakujejo zboljšanja tržnega položaja v bližnji bodočnosti. Poudariti je, da je bilo leto 1949 leto hude krize, ki je zajela v največji meri in v prvi vrsti kmetijsko proizvodnjo. Opazovalci menijo, da je tudi tržno poslovanje pred obdobjem večjih in stopnjujočih se težkoč.
* •
ŽITARICE
Večji nakupi so dovedli do zmerne okrepitve pšenice in pšeničnih izdelkov. Na področju postranskih žitaric ni beležiti izrazitih novosti. Nekoliko šibkejše s0 kvotacije riža. Cene vseh vrst žitaric so se po mnenju opazovalcev uravnovesile za daljšo dobo.
Na bližnjih tržiščih Benečije se cene sukajo okrog naslednjih kvota-cij: pšenica I 6600 do 6650 lir za stot,
11	6550 do 6600, III 6400 dQ 6450; koruza 4200 do 4400; rž 3900 do 4220; oves 4300 do 450Q lir za stot.
ŽIVINA
V prvih dneh letošnjega leta se je ponudba živine znatno skrčila; cene so zaradi tega na nekaterih trgih nekoliko nazadovale. Zmanjšanje ponudbe je vsekakor presenetilo nakupovalce. Najnovejše kvotacije živinskih trgov so naslednje:
Videm: voli I 195 do 200 lir za kg žive težer II 150 do 180; krave I 165 do 205, II 140 do 165; biki I 190 do 215, II 155 do 180; teleta l 285 do 310, II 230 do 260; prašiči do 100 kg 185 do 200, od 100 do 150 kg 200 do 215, nad 150 kg 210 do 230; prašički od 12 do 20 kg 220Q d0 3400 lir za komad; jančki 220 do 260 lir za kg žive teže.
Padova: voli I 210 do 230, II 130 do 150; krave I 190 do 210, II 120 do 130, III 80 do 90; teleta nad 100 kg I 370 do 400, II od 70 do 80 kg 320 do 340; suhi prašiči za rejo 170 do 180; zajci 180 dD 200; gosi 300 do 320; kapuni 650 do 680; race 400 do 420; kokoši 460 do 500.
OLIVNO OLJE
Cene olivnega olja so se pričele nepričakovano dvigati. Podražitev se je pričela na siciljskih trgih in se nato razširila na apuljska tržišča, ki so za zdaj najvažnejša središča za nakupe tržaških dobaviteljev.
Zadnji ceniki v Bariju so naslednji: olivno olje do 1 stop. kisline 360 do 380 lir za kg, od 1 do 1.5 Stop. kisline 340 do 350, od 2 do 3 stop. 330 do 340, do 8 stop. 315 do 320 lir za kg.
VINO
Tržišča vina se glede cen nahajajo v primerjavi z vsemi ostalimi kmetijskimi proizvodi v najtežjem položaju. Neznatno povpraševanje sili cene k nazadovanju. Pripomniti je, da vinska kriza ni še v znatni meri zajela tukajšnjo precej pomembno proizvodnjo vina. Cene vina pri proizvodnji so v tržaški okolici za okrog 30 do 50 % višje kakor cene pri virih italijanske proizvodnje.
Verona: »Valpolicella« 420 do 450 lir za stop/hi; Soave 440 do 470; »Verona« 380 d0 400 lir za st op/hi.
Firenze: običajna vina 1949 9 do 10 stop. 2800 do 3300 za hi, od 10 do 11 stop. 3300 do 4000, od 11 do
12	stop, 4000 do 5000, nad 12 stop. 5000 do 6500; fina vina 1948 od 11 do 12 stop. 5200 do 6500, od 12 do 13 stop. 6500 do 7500, od 13 do 14 stop. 7500 do 8500 lir za hi.
Bari: rdeča vina za rezanje »Barletta« 3000 do 32Q0 lir za hi; običaj-
na Corato 2700 do 2800; fina bela vina 3200 do 33Q0 lir za hi.
MLEČNI IZDELKI Povpraševanje po mlečnih izdelkih se je po novoletnih praznikih znatno skrčilo. V zalogah so velike količine neprodanega blaga. V nazadovanju so cene masla, zlasti pa cene trdih sirov tipa parmezan.
Veliko tržišče mlečnih proizvodov v Lodi ju beleži naslednje cene: maslo I 910 do 920 lir za kg na debelo, II 860 do 870; parmezan 1948 900 do 990, 1949 660 do 720; ementhal 600 do 620; gorgonzola I 550 do 580 lir za kg.
KAVA
Na krajevnem tržišču kave prevladuje še vedno tendenca krepkih cen, kar pripisujejo predvsem tržnemu položaju pri virih proizvodnje. Zadnji ceniki v Trstu, fco skladišče prodajalca, za kg: Rio I 1000 lir, II 950; Santos I 1330, II 1200; Haiti 1245; Salvador 1275; Kostarika 1400; Moka 1245. Za kavo f.co tržaško prosto pristanišče veljajo naslednje cene za vrečo kave (50 kg): Rio I 44 dol., II 39; Santos I 65, II 59; Haiti 52; Salvador 60; Kostarika 68; Moka 450 angleških šilingov.
RABLJENI AVTOMOBILI V Trstu veljajo naslednje povprečne cene za rabljene avtomobile: Fiat 500 C 1949 tovorni, 650.000 lir; Fiat 500 B 1948 »Berlina« 600.000; Fiat 1100 E 1949	1,150.000; Fiat 1500 C
1940 700.000; Lancia Aprilia 1940
Cene glavnih surovin ,na svetovnih trgih so bilie oh začetku tega leta nekoliko nižje od onih, ki so jih beležili ceniki ob začetku preteklega 'leta. Prvi letošnji tržni bilteni prinašajo vesti o | splošni tendenci k podražitvi, ali | o tendenci krepkih cen, čeprav ni pričakovati v bližnji bodočnosti velikih tržnih izprememb in nenadnih podražitev.
Najznačilnejša poteza; svetovnega trgovanja v prvih dneh letošnjega leta je podražitev cinka ter gumija. Skoraj vse ostale surovine svetovnega trgovanja so ostale na prejšnjih položajih, razen žitarice in bombaža, ki beležijo nekoliko višje cene.
KOVINE
Cink se je v New Yorku podražil za 0,25 stotink dolarja za funt. Podražitev cinka zaznamujejo tudi na londonski borzi kovin. Se dalje traja živahno .povpraševanje po bakru, čeprav se niso cene v bistvu izpremenile.
Glede svetovnega trgovanja s svincem ugibajo opazovalci o morebitnih posledicah pravkar sklenjenega sporazuma med Jugoslavijo in Anglijo, po katerem bo Jugoslavija dobavljala Angliji precejšnje količine svinca. Meni-
800.000; Lancia Aprilia 1948 1,500.000; Studebaker Champion 6 cil. 2785 kub. cm 2,500.000.
GORIVO
V	Trstu za stot f.co grosist. Trda drva 800 do 900 lir; koks 2000 do 2300 lir.
STEKLO
Običajne šipe 75Q lir za kv. m, dvojne šipe 1150.
RAZNA ŽIVILA V TRSTU
Običajna krušna moka 80 % 83 do 85 lir za kg na debelo; koruzna moka 57 dQ 63; testenine 120 do 130, sladkor 240; kakav 820; običajni riž 94 do 102; olivno olje 370 do 470; semensko olje 296 do 300.
SADJE IN ZELENJAVA
V	Trstu f.co trg na debelo: pomaranče 40 do 130 lir za kg; kaki 30 do 48; mandarine 25 do 140, jabolka 11 d0 100 lir, orehi 300 do 330, banane 450 do 510 lir za kg.
Česen 85 do 100, cvetača 38 do 100, Čebula 50 do 55, krompir 20 do 35, paradižniki 30 do 160.
BRODNINE
Zadnje kvotacije brodnin iz Trsta v naslednja pristanišča so: za tono kemičnih proizvodov do Aleksandrije 10.50 dolarja, do Istambula 12.50, do Izmira 11.50, do Fort Saida 10.50, do Bejruta 11.50, do Pireja 10.50; železnine in podobno blago do Istambula 12.50, do Izmira 13.50, do Aleksandrije 10.50 dolarja.
jo, da bodo te pošiljke povzročile zmanjšanje razpoložljivosti svinca na ameriškem trgu in da bo vsled tega cenai te kovine verjetno napredovala.
Med vsemi ostalimi neželeznimi kovinami so v zmernem nazadovanju cene cina, ki ga proizvajajo na šterlinskem področju.
MANGAN
Poročajo, da je Indija v znatni meri pospešila proizvodnjo in izvoz manganove rude. V prvih desetih mesecih je Indija izvozila okrog pol milijona ton manganove rude, t. j. 200.000 t. več kakor v vsem letu 1948. Na ta način je Indija pričela konkurirati z velikimi svetovnimi dobavitelji mangana, kot so to SZ, Južna in Zapadna Afrika ter Brazilija.
ZDA pa so prvič vi povojni dobi naročile 60.0001 ton mangana v Egiptu v vrednosti 400.000 dolarjev in sicer od družbe »Sinai Mining«, ki je pod angleškim vplivom.
KAVČUK
Nekatere velike ameriške družbe so napovedale podražitev gumijastih izdelkov. Prvi ceniki beležijo okrog ,5 odst. porasta. — Na področju proizvodnje sinte-
tičnega kavčuka je značilna vest, da si ameriške družbe ne bodo odslej več izmenjavale znanstvene informacije tehnične narave. Vsak proizvajalec bo zaradi tega nadaljeval študije in preizkušnje na lasten račun.
VOLNA
Predvidevajo, da ne bo svetovna proizvodnja volne zadostila celokupnemu povpraševanju. Računajo namreč, da bodo letos na svetu proizvedli okrog 4300 mil. funtov volne, medtem ko bi potrošnja zahtevala vsaj 4.700 mil. funtov. Svetovne zaloge volne pa so se skrčile od 5.200 mil. funtov v začetku 1. 1947 na 2.600 mil. funtov na koncu preteklega leta.
Po razvrednotenju funta šter-linga so mednarodne cene volne narasle za okrog 40 odst., kljub temu pa so nakupi na glavnih svetovnih trgih volne) še vedno zelo živahni. Verjetno je, da se bo volna še podražila, vsekakor pa bo hranila dosedanje visoke cene. Ni pa povsem izključeno, dal bodo previsoke cene povzročile padec potrošnje in da bo vsled tega prišlo do zopetne pocenitve, Tržna zgodovina zadnjih 30 let je že večkrat zabeležila silovita nihanja pri svetovnih kvotacijah volne.
BOMBAŽ
Egiptski bombaž jel zdaj najdražji na svetovnih trgih. Cena vrste egiptskega bombaža »Ash-mouni« se je zvišala v zadnjem trimesečju skoraj za 45 odst., čeprav je bila egiptska valuta razvrednotena le za 30 odst. Indijski bombaž se je pocenil v istem obdobju za okrog 10 rupijev za candy (1 candy = 745 funtov), Cene ameriškega bombaža so pa ostale približno na isti stopnji.
K AK AO
Po razvrednotenju funta šter-linga so jpričfelef mnoge jdržave, ki so prej kupovale kakao z dolarji, nakupovati to kolonialno blago na trgih šterlinskega področja, Prav pri tej zal Angleže ugodni konjunkturi pa se je pridelek kakaa na šterlinskem področju znatno skrčil. Skupni pridelek kakaa v angleških afriških kolonijah je v letu 1949 dosegel le 227.000 ton v primeri s
387.000	t. v letu 1948. Povpraševanje po kakau in njegovih izdelkov se je sploh zvišalo v svetovnem merilu. Zelo je pričela nakupovati kakao zlasti Zapadna Nemčija. Mnogi opazovalci menijo, da gre za pravo preobrazbo okusa na škodo ostalega kolonialnega blaga.
Kakao Zlate obale stane cif. evropska; pristanišča 205 ifuntoV šterlingov za t. (135 f. št. v septembru). V New Yorku kvotira zdaj kakao 23,50 stot. dolarja za funt (v preteklem septembru 18,35).
IZVOZ EMAJLIRANE POSODE IZ CSR
CSR izvaža emajlirane izdelke na 100 raznih trgov. Vrednost tega izvoza doseže 165 milijonov Kč. Glavni odjemalci so Angleška Zapadna Indija, Nigerija in Zlata obala, nadalje Malaja, Sandijeva Arabija, Kolumbija, B/divija, Venscuela, Turčija, Portugalska, Francija in Holandija. Cehi so si pridobili te trge, ker znajo prilagoditi barve in zunanjost posode željam odjemalcev na Bližnjem in Daljnem vzhodu, v Afriki in Južni Ameriki. Vrednost češkoslovaške izvožene emajlirane posode je že dosegla 85 tyg angleškega izvoza emajlirane posode.
Pridelek hmelja je bil letos na Češkoslovaškem slabši kot lansko leto. Pridelali so 87.200 stotov, t. j.
10.000	stotov manj kakor leta 1948. Nazadovanje kažejo tudi izvozne postavke. Leta 1937 je CSR izvozila
244.000	stotov hmelja, t. j. skoro trikrat toliko, kakor je letos pridelala. Pridelek po hektarju je nazadoval od 12,7 v letu 1937 na 12 stotov. Podjetje za izvoz hmelja si je pomagalo na ta način, da so češkoslovaškim pivovarnam dodelili manj kmelja.
Trst, Ulica Moreri 7 ■ tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 - tel, 5125
Potniške proge z avtobusi :
VOZNI RED TRST—PIRAN Ob d e li ai vt m i k i h : Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9-30. — Odhod iz Pi' rana ob 16-55. — Odhod ilz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusm postaja) ob 19.
Ob nedeljah in praznikih:
Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. — Prihod v Piran ob 9.45. — Odhod iz Pirana ob 17.30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19.30.
VALUTE V MILANU
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
30. XII.	5.1.	Min.	Maks.
8.175	8.200	8.100	8.200
6.850	6.825	6.800	6.850
652	650	650	654
162	162	162	162
152 .	153	152	153
1.475	1 475	1.475	1.500
22	22	21	22
940	930	930	940
BANKOVCI V CURIHU dne 4. I. 1950
ZDA (1 dol.)	4,28
Anglija (i. f: št.)	10—
Francija (100 fr.)	1,10
Italija (100 lir)	0,65
Avstrija (100 šil.)	13,60
„ehoslov. (100 kr.)	1,20
Belgija (100 fr.)
Holand. (100 fl.)
Švedska (100 kr,)
Izrael 1 f, št.)
Španija (100 pez.)	9,—
Argent. (100 pez.)	29,—
BORZA
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Južna žefeznica
Splošne zavarov.
Assicuratrice
Riun. Adr. Sic.
Jerolimič
«Istra-Trst»
«Lošinj»
Martinolié
Premuda
Tripkovič
Tržaški tramvaj
Openski tramvaj
Terni
1LVA
Zdr. j adr, ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
8,56 101.— 66,— 8.50
30 XII.	5. 1.	Min.	Maks.
2 525	2.580	2.525	2.700
6.285 ‘	6.250	6.250	6,325
790	780	780	790
1.965	1.910	1.910	1.965
1.900	1.900	1.900	1.900
580	580	580	580
8.000	8.000	8.000	8.000
1.475	1.475	1.475	1.475
3.565	3.565	3 565	3.565
6.910	6.910	6 910	6.910
580	580	580	580
1.010	1.010	1.010	1.010
267	269	267	283
230	231	230	240
169	160	160	169
800	800	800	800
1000	1000	1000	1000

— MEDNARODNA TRZISCA			=
CHICAGO			
Pšenica (stot. dol. za bušel)		14/XI1 27/XII 220.75 217.—		3/1 217 75
Koruza	„	„	„	„			131.50	131 —	131.50
NEW YORK			
Baker	„ ,,	„				18.62	18 62	18.62
	79.—	78—	77.60
Svinec	„	„			12.—	11.—	12—
Cink	„ „	„			9.75	9.75	10—
Aluminij „ „				17,—	17—	17—
Nikelj	„ „	„			40.—	40—	40.—
Krom (dol. za tono) 		38—	38—	38—
Ž. srebro dol. za steklenico			73,—	72—	72,—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)		153.—	153—	153—
Baker blister „	„			149.50	149.50	149.50
Svinec „ „	„	„			98.50	98.50	98.50
Antimon „	„	„				185.—	185—	s 185—
ALEKSANDRIJA			
Bombaž „Karnak" L (talerjev za kantar)		96.95	96.40	99—
„	„Zagora“ L	„	„	)		82.80	85.25	84.50
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		194—	190—	210.60
Tržaški tranzitni trg sadja
Tržaški tranzitni tog sadja ni še zdaleč zavzel važnosti, ki jo je imel v. predvojni dobi. Krajevni operaterji se trudijo, da bi pospešili trgovanje s sadjem predvsem na račun kompenzacijskih poslov z žaganim in tesanim lesom.
V prvih enajstih mesecih 1949 so poslali na Češkoslovaško okrog 27.000 stotov južnega sadja, v Avstrijo okrog 8000, manjše količine Pa v Jugoslavija. Madžarsko in Nemčijo- Znatno večji je bil promet s suhimi smokvami (Avstrija 85-000 stotov, Ceškos'ovaška 4QOO, Nemčija 100), ter s suhim grozdjem (skupaj 73.000 stotov, od tega za Avstrijo 57.000, za Češkoslovaško 7000, za Nemčijo 1700), suhih češpelj ameriškega izvkva je bilo odposlanih 29.370 stotov v Avstrijo- Češkoslovaška je uvozila tudi 8450 stotov dateljnov. Precej lešnikov je bilo namenjeno Avstriji (9000 stotov) ter Češkoslovaški (7100). V zadnjih dveh mesecih se je povečala zlasti trgovina suhega sadja, namenjenega v Nemčijo. Viri dobave suhega sadja so v glavnem južna Italija, Levant, ZDA (suhe češplje) ter Irak (dateljni).
DOBRA LETINA V ZSSR. Glavni tajnik Komunistične partije ZSSR Malenkov je v svojem pregledu o gospodarskem in političnem razvoju ZSSR ob proslavi oktobrske revolucije navedel, da je 1. 1948 sovjetska žitna letina skoraj dosegla pridelek iz leta 1940, Letos ga je prekosila za 2 milijona ton, to je več, kakor je potrebno za naravni prirastek prebivalstva, ki je znašal 2—3 milijona ljudi.
Manj ameriškega pelroleja
za Anglijo
Angleški minister za gorivo je sporočil predstavnikom ameriških petrolejskih družb v Angliji, da bo Anglija poslej lahko nabavljala s šterlinskega področja 75.000 sodov petroleja na dan več kakor doslej in da bo zaradi tega znižala uvoz petroleja iz ZDA za 50 %. Računajo da s0 ameriške družbe doslej dobavljale Angliji okoli 140.000 sodov petroleja na dan, predvsem' s pomočjo kreditov iz Marshallovega načrta. Angleški ukrep bo zadel predvsem družbe Vacuum Oil Co. Ltd,, podružnico družbe Socony Vacuum Oil, Esso Export, podružnico družbe Standard Oil of New Jersey, Caltex, ki je last družbe Texas Co, in Standard Oil of California. Korist pa bodo imele od angleškega ukrepa Anglo-Iranian Oil in Royal Dutch-Shell. Ukrep je povzročil velik0 nezadovoljnost med Američani.
ZASTOJ V IZVOZU TESTENIN »24 Ore« (Milan) ugotavlja, da je izvoz italijanskih testenin danes nemogoč. Podjetja so se morala prilagoditi samo notranji potrošnji. Njihova zmogljivost je trikrat večja od današnje zaposlenosti. Cene italijanskih testenin so na zunanjem trgu previsoke. Treba je omogočiti nakup žita po nižjih cenah. Potem bi bile tudi cene testenin lahko nižje.
Glavni urednik LOJZE BERCE'
Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska
t LA60MARSIN0
Macchine per uffici Officina riparazioni
Agente per Trieste e provincia
Lodovico Saksida
Via Canal Piecolo 2
Telefono 83-24
STUDEBAKER 1950
OSEBNI IN TOVORNI AVTOMOBILI
Zelo kor.sino in uporabno ameriško vozilo. — Najmanjša poraba goriva. — Ojačane vzmeti in najmodernejši komfortni pribor.
Tovorni avtomobili od 1/8, 3/4, 1, IV2 ™ 2 ton
TVRDKA AUTIIEPORT - TRST
ITLICA VA LUSTRI X X 10/h — TEL,. 88-07
Prodaja tudi v kompenzaciji - Takojšnja predaja v Tržaški prosti luki in v Kopru - Cene zmerne
Avtopodjetje S.TJLR.
družba z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ Vene zmerne * * *
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO