DžurtiU. Roicjlb iz sfriških pragozdoT. Ssif teiki spisat E. R. Burroughs. — Pretrcd«l Paulni. 21 »Prav nič budega! Živ je in zdrav ter na najbolj4em polu, da postane velik, slaven niož. — Povejte, gospodičnn, ali ste že kedaj ugibali, čegav potomec bi «tegnil biti gospod Trzan?« »Oh seve, pa še kolikokrat! — Ampak čisto tako Tprašate kot da imale že odgovor v žepu!« »Seveda ga imam! Medtem ko je bil Trzan tu pri yas, se mi je posrečilo odgrniti zastor, ki je visel nad sjegovo skrivnostno prcteklostjo. — Pa tudi vi bi bili ie zdavnaj lahko sami rešili to uganko. Saj imate ključ T rokah, če se prav ne molim.« »Kaj mislite?« »Gospodična, prosim pokažile mi listi rlati navesek 9 slikami, ki vam ga je dal Trzan ob neki priliki r pragozdu!c Ine je zardela ko mak pa spet prebkdela. S tresočo s« roko je snela z vratu navesek, ga odprla in molče pokazala Arnotu. Pozorno je ogkdoval Arnot slike, posebno sliko moškega, in si ogiedal tudi navesek natančno od vseh strani. Z Te':kimi o6mi ga jc opazovala Inc, slrah, pričakomn'», čudenje, — Tse je slalo v njt-u«m vpraiujočem pogkdu. »Ali veste, kdo sta ta dv»?c je vprašal Araot kta>uino. »Ne. Trzan tudi ni vedel, čegave bi bik sMke.« »Seveda —! Saj ga niste poznali! Jaz sem ga poznal. Videl sem ga, samo enkrat sicer, — pa je ves on! Pomagal vam bom! Trzan mi je povedal, da je našel navesek in slike v koči. Saj veste, čegava je bila tista koča, čegava sta bila kostenjaka?« »Da. Kostenjaka sta bila zadnji zemeljski oslanki gospoda Johna Claytona lorda Greystoke, ra nj^gove soproge Elze. Našli smo prstan z njtgovim imenom, tudi ra knjigah je stalo ime Clayton. — Trzan pravite da je našel tele slike v koči? Torej je bil tok nesrečni lord Greystoke? Ubožecl« Soču»no je gledala Ine slike. Napeto jo je Arnot opazovaL Trenutek je bil resen in važen, saj bi naj bil zadnji člen v verigi dokazov, ki jih je nabral za pristnosl Trzanovega pokolenja. In prvi pogled je res zadostoval. Hipoma se je Ine vsa stresla, navesek ji je ppdel \z rok, s praznimi očmi in odprlimi usti je gkdala Arnota, videti je bilo, da deluje njen spomin, njen razum s silovito naglico —. In spct je prišlo življenje v njen obraz, solze so ji planile v oči, zakrila si jih je, zastokala je kot da se ji srce lomi. ^O —I Sedaj Tem vsef Vse, vse, rse —I Trzan! Brzojavka —! Glayton!€ S čudovito bislrovidnostjo, ki je lastna duši v takih usodnih trenutkib, je našla zvezo med dogmlld zadajib dni. Da sta si Trzan in mož na sliki za las podobna, to je vodela že zdavnaj. Slika je kazala lorda Grcvstoke, — na kaj druge»a je pač hotel Arnot opozoriti, ko da j« Trzan gin lorda Grcystoke. In skmnostna brzojavka ga je obvestila, da je medtein Arnot našel dokaze za njegovo pokolenje —. •¦* Trzan pa ji o vsem tem ni besedice povedal! Odšet je, ko ga je odklonila. »Vaši sreči bom žrtvoval tudi; svojo ljubezen!« Te so bile njegove zadnje besede —. In Clayton —! O, sedaj je razumela njegovo čudna obnašanje tisti dan po Trzanovem odhodul Clayton je vedel za vse —. Saj ga je našia sobarica tisto jutro v Trzanovi sobi. Morebiti ga je Trzan pismeno obvestiL Za vse je vedel, pa ni bil toliko pošten, da bi bil; njej, svoji nevesti, le samo besedico omenil —. Svojo dedščino, svoj naslov je Trzan Claytonu podaril, žrtvoval njej na ljubo —. Clavton je žrtev molče sprejeL, oria pa je Trzana odklonila, — ker se je bala, da je divjak, premalo ple-» menit —I »Pomirite se, gospodična!« ji je sodutno praviK Arnot. »Ni še prav nič izgubljcno! Vse se bo dalo,po~' praviti. Saj zato sem prišel. — Toda pojdite, sedivaS Pripovedoval vam bom.« Sedla sla na bližnjo klop in Arnot ji je pripovedo* val o dnevniku lorda Greystoke, o odtuskih in kako je po njih dognal Trzanovo pokolenje, o brzojavki, ki j« Trzanu naznanila srečni izid preiskave, dalje kako se je Trzan ves potrt in brezupen vrnil v Pariz ter po vsej sili hotel naza; v džunglo. ; »Poslal sem ga z doma, da vidi malo več življenj« in da mu pridejo druge misli. Medtem pa sem vzel nje-+ govo zadevo sam v roke, da popraviiu kar je tnladi moi pokvaril s svojo neizkušeuostjo in naglico. V lem pa se na mah pojavi v Parizu gospod Qayton. Dejal je sicer, da prihaja zaradi zaklada, toda ni bilo treba pray posebno bistrih oči, pa se jc videlo, da> Ima moi še druge r«či na srcu in tudi — na vesti. j Njegovo govorjenje je bilo negotoTO. Izogibal bi se bil rad imena Greystoke, pa je vendar venomer hotel govoriti o dedščini svojega strica. Nesrečni Greystoke in njegov oče sta si bila brata, kakor veste —. In nekam čudno boječe je popraševal za Trzanom. Koj sem opazil, da ni vse v redu. Trzan mi je sicer povedal, da ni Claytonu ničesar omenil o brzojavki, pa mogoče je bilo vsekakor, da je mladi CIayton po drugih potih zvedel o našem razkritju. Če bi bilo to res, scm sklfpal dalje, potem je prišel Clayton k meni, da zve, ali namerava Trzan dedščino zahtevati zase ali pa jo prepustiti njemu — vam na ljubo. To bi bila seve požrtvovalnost in velikodušnost brez primere, kajne gospodična!« »In jaz sem ga y tistem hipu, ko je zame žrtvoval vse, — pa pognala iz hiše, ker sem se bala, da je premalo plemenit, da jc — divjakl« je zastokala. »Zmotili ste se gospodična, in to je človtška slabost —. Pa poslušajte daljel Moral sem zredeti, ali je bil Clayton, v slučaju da ga je kdo obveslil o TrzanoTi dedščini, toliko pošten in nesebičen, da je Tas obvestil o svojih izpremenjenih razmerah. Skušal sem ga ujeti. Rekel sem mu: »Gospod Clayton, ali ste že povedali gospodični Ini, da se je Trzan odrekel njej na Ijubo svoji dedščini?« Res je nasedel. »Ne še«, je dejal in pobledel. Kaj je iialje besedičil je brez pomena za naju. Glavno je tole, gospodična! Clayton je vedel, da ni več lord Greystoke, ampak čisto naTaden, brezpomemben človcL \n ni naAel t svojein značaju toliko možatosti, da bi bil vam, svoji nevesti, sporočil svoj izpremenjeni položaj. Ali resle, gospodična, kako se —.* Ine je Tstala, bleda, prepadla, pa bladna t» ponosna. Ni bila zamaii polomkijaja stare aiLuilu&sk* rodbine, po njenih žilah se je pretakala kri slavnih angleških dedov, poštenje in čast, to dvoje je največ ytljalo v rodbini Porterjev. »Vem, gospod poročnik, kako sc tak ftlorek imfnuje —! Kje je sedaj gospod Clayton?« Tudi Arnot je vstaL »Nisem še končal. Gospod Clayton se je izdal in položaj je bil zame jasen. Povedal sem mu jasno io odkrito, da ni nastopil kot se spodobi za Angležagentlemana, da Trzan svoje dedščine ne bo pustil — in da bo gospodična Ine odločila sama, ali hočc za moža človeka, ki je hotel izrabiti plemenitost svojega tekmeca. Povedal sem mu tudi, davkratkem potujem v\Visconsin, uredim zadevo z zakladom ter vas o vsem obvestim. Nato je gospod Clayton odšel in ni dal Teč glasu od sebe. 2ivi na Angleškem na očetovem posesttu. Sedaj veste Tse, gospodična! Na yas je, da storite jkar je edino pravilno in pošteno!« »Bom!« je dejala Ine in odšla ˇ bišo. XI. I ne išče Trzana. Parnik Lady Helen je bil pristen izlctniški parnik. Bogato je bil opremljen z vsemi udobnostmi in je nudil svojim potnikom vse kar so si k mogli želeti na sto- jem potovaju krog Afrike. Prihajal je iz Marseilla, teden dni jc ležal y  Aleksandriji ter dal potnikom ptiliko, da so si ogledali spr ^ji Egipt Nato jo potoval po sueškem prekopu in  skoz l'<]eče morje, se ustavil v vseh zanimivih prista nlščv . nazadnje t Durbanii. Odtam j« bil aamanjem naramost t CapetoTm. Poleg druge izbrane družbe je bil na krovu tudi gospod profesor Porter s svojim neločljivim tajnikom Filandrom, Ine z Barbo in pa ladijski poročnik Arnol s svojo novoporočeno soprogo. Kot pristen pomorščak je hotel Arnot prebiti prr« mesece svojega mladega zakona na morju. Ni bilo treba mnogo prigovarjati, pa se je polovanju pridružilat tudi Ine. Profesor Porter je sicer malo pogodrnjal, pa se je hitro vdal. Zanj, je pravil bo polovanje zgolj ziianstvenega značaja. Pogovorila sta se s Filandrom, da po« iščeta potomce afriškega pračloveka, obložila sta »e a knjigami in zemljevidi, se vso pot učeno pogorarjala ali pa prepirala o prazgodovinskih kostenjakih in lobanjah, za žive kraje in ljudi, ki sta med njimi in mimo njih potovala, pa se še zmenila nista. Za Ino je imelo potovanje šc prav poseben pomen. Saj je bil izktniški parnik namenjen t Capetown in tam je ob tistem času bival — Trzan. Zelo se j« izpremenila Ine, odkar jo je obiskal po-» ročnik Amot v AVisconsinu. Clayton je bil zanjo ne« mogoč. Koj prvi dan po Arnotovem obisku mu je napisala pismo ter mu naznanila, da kot poštena Amerjvkanka more možiti k poštenjaka, ne pa varalico. Ločiter ji ni bila pretežka. Saj je že koj tisti dan oB Trzanovem odhodu bridko obžalovala svojo prenagljenost in čutila, da brez Trzana nikdar ne bo ne srečna ne Tesela. Zato je tudi poroko zavlačevala od tedna do tedna. Arnotor obisk ji je dal povod, da j« konino ia za vselej prelomila vsako ivezo s Clavtonom. Tegoibolj pa je z vso duSo aakoprnela po Trzanu. (Dalje prihodnjid.) ;