105. številka.
vedo.
XLV. leto.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.......K 24*—
pol leta # . , ... i . 12*— četrt leta    • »   6*—
na mesec......_   2*—
v upravništvu prejemam
celo leto.......K 22*—
polleta......., 11 —
četrt leta....... 5*50
na mesec    .   .       .... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st 5 (v pritličju levo), telefon st 34.
Iskala vsak dan sveeer isvseaUi aedelfe in
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratt itd.
to ie administrativne stvari.
imm številka voljo 10 vinarjev. -1
Na pismena naročila brez istodobne "p'^Mirfr, se ne ozira.
„Narodna tiskarna" telefon st> 89.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto .......K 25*—
pol leta  ...,«••    , 13*—
Četrt leta    *...... 6-50
na mesec   ....... 2*30
za Nemčijo:
celo leto....... K 30*-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto...... K 35--
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: KnaUova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Naša jadranska obal!
Zanimiv   je   članek   v »Neues Wiener TagblatU od 4. maja, o Por-torosu, novem zdravilišču na naši jadranski obali, ki ga je napisal dr. Viljem Steckel. Pisatelj opisuje Porto-rose in med drugim tudi pravi proti koncu: »Turska železnica je za bodočnost Portorosa velikega pomena. V Portorose se lahko pride z Dunaja ali Monakovega v eni noči vožnje po železnici in eni uri po morju. Vse sinove nemškega cesarstva, ki si želijo južnega solnca, lahko sprejme. Gledali bodo začudeno, kako v času viška narodnih bojev, nemški podjetni duh zida nove kolonije in jih zmagovito osvojuje.   Veliko let, je ležalo mrtvo to kraljestvo lepote in ta naravna zdravilišča,   dokler   ni šele nemška roka vzdignila te- dragocenosti in pokazala novo pot bogatemu, nepremagljivemu, zlatemu  toku na jug.   Noben drugi vzgled   nam ne pokaže baš tako lep uspeh Nemcev v naši domovini. — Tako se slikata jug in sever. Mi si na novo osvoboju-jemo Jadran v mirnem neutrudljivem delu. Vsak novi nemški hotel, vsaki pension je neprecenljive vrednosti, če hočemo, da vlada   avstrijski (!) duh na Jadranu. Zgodovina narodov se ne odloča samo po shodih, volitvah, uvodnih člankih in vojnah. Trgovec   in   podjetnik,   fabrikant in umetnik   premagajo   v neštevilnih malih bojih nasprotnika. Oni ga razorožijo s tem, da ga napravijo za prijatelja.   V Portorosu delujejo mirno in složno Nemci in Italijani, da napravijo iz nekdajnega malega mesteca, svetovno zdravilišče. Morje je usmiljeno: ono še ne pozna razlike in južno solnce sije z isto ljubeznivostjo na vse otroke sveta.«
Tako torej pisatelj. Res čudno postane človeku pri srcu. ko čita, kako se skušajo vedno bolj uresničiti želje naših nasprotnikov. »Von der Vordsee bis zur Adria« to je njih geslo in pridno gradijo ta most kjer le .norejo, naš narod pa se da mirno podjarmovati. Dan na dan dobiva emljevid naše krasne zemlje večje pege, neprestano razjeda tuji črv nase telo. našo domovino, ker jo tujec bolj ljubi kakor mi. Kos za kosom se kruši naša obal, — kaj moremo zreti z veselim srcem, kako se ugnjezduje tujec na našem milem jugu? Sedaj še ne vidimo raka. ki nas počasi ampak
močno razjeda, spoznali se bomo, ko bo težko rešiti kar je bilo zamujenega. Valovi Jadrana takrat ne bodo šepetali in se igrali zvečer ob zatonu in solnce južno ne bo zlatilo vrhov zelenega bora, šumelo bo morje od žalosti in tužne pesmi bodo odjekavale iz temnih borovcev.
Državni zbor.
Službena pragmatika. — Spor med vlado in odsekom. — Klerikalni prijatelji uradništva. — Sramotni dogodki. — Bezniška koalicija. — Sejno poročilo.
Dunaj, 7. maja.
Med polance so danes razdelili 165 strani obsegajočo knjigo: poročilo referenta pol. Cecha o sklepih odseka za državne uslužbence glede službene pragmatike za uradnike in sluge. S tem se nahaja to pereče vprašanje tik pred definitivno parlamentarno rešitvijo.
Leta 1907 regulirane aktivitetne doklade za uradnike in sluge so se kmalu pokazale za nezadostne. Splošna draginja je čim dalje bolj težila posebno državne uslužbence, ki so navezani na stalno določene prejemke in si vsled značaja svojega nameščenja prav težko oskrbijo privatne postranske službe, s katerimi bi mogli zvišati aktiva svojega bud-geta.
Gibanje za zboljšanje materialnega položaja je postajalo med urad-ništvom čim dalje energičnejše in pod pritiskom grozeče pasivne resi-stence je predložila vlada zbornici v jeseni predlogo, katere namen je bil odpomoči največjim tozadevnim nedostatkom potom nekake zasilne akcije, katere provizorični značaj pa ni zadovoljil niti uradništva, niti parlament. Želja, da naj se uredijo uradniške razmere definitivno in sicer ne le glede gmotnega temveč tudi glede službenega razmerja in položaja državnih uradnikov in slug je postala tako nujna, da je bila vlada primorana ji ustreči. Preklicala je svojo prvotno predlogo ter vložila predlogo o službeni pragmatiki za državne uradnike in sluge pozneje še posebne pragmatike za državne učitelje in za sodnike.
Po želji ogromne večine parlamenta naj bi se bila ta preuloga obravnavala takoj v odseku, kateremu
LISTEK.
Lepi sfriček.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal G«y de Man-passant. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Gospod Walter je stopil pred drugo steno in je spregovoril z resnim tonom, kakor mojster - ceremo-nijar: »Velike umetnine.« — Bilo je čvetero podob: »Obisk v bolniščni-ci« od Gervexa; »Zenjica« od Ba-stien - Lepagea: »Vdova« od Bouge-reana in »Eksekucija« od Jean-Paula Laurensa. Zadnje delo je predstavljalo vendejskega duhovnika, ki je stal za steno svoje cerkve in ga je streljal oddelek revolucijo-narjev.
Smehljaj je prebegnil šefu po resnem licu, ko je pokazal proti naslednji steni: »Tukaj fantazije.« — Najprej si zagledal majhno oljnato sliko Jeana Beranda, ki se je imenovala »Zgoraj in spodaj«. Lepa Parižanka je stopala po stopnicah na tramvaj, ki se je premikal. Glava se ji je pomolila ravno nad višino im-perijala, in gospodje, ki so sedeli zgoraj, so gledali s poželjivim zadoščenjem mladi obraz, ki je šel proti njim,
možje na spodnjem stojišču pa so opazovali noge mlade dame z različnim izrazom, ta nevoljno, oni z naslado.
Gospod Walter je držal svetilko z iztegnjeno roko in ponavljal z navihanim smehom: »E, ali ni smešno? ali ni smešno?«
Potem je posvetil proti »Rešitvi« od Lamberta.
Sredi odgrnjene mize je sedelo mače in osuplo strmelo v muho, ki se je topila v kozarcu vode. Vzdignilo je bilo eno taco, kakor da hoče spraviti s hitrim zamahom žuželko iz vode. A ni se še odločilo. Še se je obotavljalo. Kaj neki stori?
Potem je pokazal šef nekaj od Detaillea: »Pouk«. Naslikan je bil vojak v vojaščnici, ki je učil kodra na boben; gospod Walter je dejal: »To je duhovito!«
Duroy se je pritrjevalno smejal in se je kar navduševal: >Kako je to krasno, kako je krasno, kra ...« Utrgalo se mu je, zakaj za seboj je zaslišal glas gospe de Marelle, ki je pravkar prišla.
Ravnatelj je svetil od slike do slike in jih je razlagal.
Sedaj mu je kazal akvarel Mau-ricea Leloirja: »Zapreka«. Nosači z nosilnico so se morali ustaviti, ker sta zaprla cesto dva priprosta možaka, dva petelina, ki sta se borila kot dva orjaka. Skozi lino pa se je pomolila iz nosilnice ljubka ženska glavica, ki je gledala ... gledala ... brez nestrpnosti, brez strahu  m z
bi naj bila izročena brez prvega branja. Slovenski klerikalci so to preprečili, vztrajajoč pri zahtevi, da se prvo branje na vsak način izvrši. Stvar bi se bila na ta način zavlekla za več kakor pol leta, da se ni odsek poslužil po poslovniku dane možnosti ter pričel brez ozira na klerikalne mahinacije razpravljati o predlogi kot inicijativnem predlogu posl. Hof-manna. V 31 sejah in mnogoštevilnih posvetovanjih subkomitejev in referentov je predelal odsek predlogo prej, predno je absolvirala zbornica prvo branje, ki se je končalo 24. aprila. Ko je bila predloga od plenuma izročena odseku, je le - ta imel opraviti zgolj formalno delo, saj je bila vladna predloga istovetna s Hof-mannovim predlogom.
Odsek je izvolil posl. čecha (Mladočeh) za generalnega referenta. Ta bo pri drugem branju zastopal odsekove sklepe, kateri se navzlic opetovanim pogajanjem z vlado v nekaterih točkah jako ostro ločijo od vladinega osnutka. O tem osnutku smo že ponovno pisali, glavne njegove točke so torej znane. Treba pa poudariti vsaj najbistvenejše razlike med vladno predlogo in odsekovimi sklepi. V 1. poglavju prvega dela (nameščenje) daje § 15. kompetent-nemu uradnemu predstojništvu pravico odpustiti praktikanta iz službe, ako ga smatra za nesposobnega. Odsek pravi, da ma sposobnosti odločiti kvalifikačna komisija in da je odpuščenemu praktikantu izplačati enomesečni adjutum kot odpravnina. Vladna predloga statuira, da more uradnik vpogledati v njega se tikajoče uradne (zlasti kvalififkačne) izkaze. Odsek izrecno poudarja, da je to pravica vsakega uradnika.
Nafvažnejši sporni točki sta še vedno § 31. in 32. V prvem zahteva vlada od svojih uradnikov, da opuste vse, kar bi kršilo disciplino, ali bilo z razmerjem podrejenosti v nasprotju. Odsek izrecno pristavlja, da se uradniku radi tega razmerja ne sme kratiti izvrševanje državljanskih pravic. § 32. vi. pred. prepoveduje uradnikom udeležbo pri društvih, ki nasprotujejo uradniškim dolžnostim, odsek je to določbo sploh črtal.
Važni razločki obstojajo tudi glede dopustov. VI. pr. loči uradnike ne le po službenem razredu temveč tudi po službeni dobi. Odsek je zadnji razloček popolnoma opustil ter dolo-
čil za praktikante in uradnike XI. razr. 14 dni, za uradnika X. in IX. razreda 3 tedne, VIII. in VIL razreda 4 tedne, od VI. razreda naprej 5 tednov dopusta. Glede provizoričnih uradnikov je sklenil odsek, da naj veljajo zanje glede časovnega napredovanja iste določbe, kakor za definitivne uradnike. Odsek je tudi predrugačil določbo § 68. vladne predloge glede uradniških skupin in za posamezne skupine veljavnih na-predovalnih rokov. Razširil je skupino D (nižja srednja šola) tudi na one, ki so absolvirali meščansko šolo ter kak ž njo zvezani enoletni kurz. Razlike med napredovalnimi roki, kakor jih hoče uvesti vi. pr. in onimi, ki jih priporoča odsek so naslednje: Za skupino A predlaga vlada 5 let v X., 7 v IX., 7 v VIII. razredu, odsek 5, 6, 6 let; za skupino B vlada 4 leta v XI., 5 v X., 7 v IX.; odsek 3, 5, 7, 10; za C vlada 6, 6, 7, odsek 6, 6, 6; v skupinah D in E se odsek pridružuje vladnemu predlogu.
V § 73. je zboljšal odsek določbe vladne predloge glede napredovanja že nastavljenih uradnikov ter zlasti glede skupine D in E.
Glede premestitve uradnikov statuira odsek v § 83., da je uradnikom izplačati ne le selitvene pristojbine temveč tudi primerno odškodnino za event. zgubljeno najemnino.
Vladna predloga določa v § 110. dve redovni kazni: posvarilo in denarno globo. Odsek je denarno globo opustil ter določil mesto nje ukor z zagroženjem disciplinarnega postopanja.
Glede zagovornika v disciplinarnem postopanju je sklenil odsek, da si smejo vzeti uradniki tudi odvetnika.
Nekatere važne spremembe se tičejo tudi službenega razmerja državnih slug. Odsek jim hoče (v § 199.) priznati pravo na posebne pristojbine za one opravke, ki jih sluge izvrše izven predpisanih uradnih (službenih) ur. Če mora biti sluga tudi v nedeljo v službi, mu je priznati tekom tedna en prosti dan oziroma primerno denarno odškodnino. Glede zasebnega in javnega zadržanja se je odsek postavil tudi glede slug na isto svobodomiselnejše stališče, kakor glede uradnikov. Določil je nadalje (v nasprotju z vladno predlogo), da imajo provizorni sluge po enoletnem zadovoljivem službovanju pravo na definitivno namešče-
nje. Odsek je sklenil za poduradnike in sluge tudi popolnoma novi ugodnejši plačilni sistem z 10 plačilnimi stopnjami od 900 K do 1600 K za sluge in 1000 K do 1800 K za poduradnike.
Odsek je končno statuiral, da ima stopiti službena pragmatika s 1. julijem t. L v veljavo — vlada hoče, da en mesec po publikaciji.
Ta poslednja točka je ena najvažnejših. Vlada si hoče z omenjeno določbo pridržati pravico, da samovoljno uveljavi zakon kadar se ji ljubi in zdi primerno. To se pravi: vlada hoče pridržek, ki ji omogoča vzdržati, junktim med službeno pra-gmatiko in novimi davki.
Edina stranka, ki tudi tozadevno popolnoma soglaša z ministri, so naši klerikalci. Oni edini so priglasili vladino določbo glede uveljavljenja službene pragmatike kot svoj mino-ritetni votum! Iz seznama minoritet-nih predlogov se da sploh presoditi, kako sovražno in nevoščljivo postopajo naši klerikalci napram uradni-stvu. Pri razpravah v odseku so stavili nebroj predlogov, ki so bili še reakcijonarnejši, še bolj skopi kakor določbe vladne predloge. Z vsemi temi predlogi si klerikalci sicer ne upajo pred plenum toda tudi oni, katere so priglasili kot minoritetna veta, govore cele knjige. Glede spornega § 31. vzdržujejo gospodje Korošec in sodrugi vladno določbo kot svoj predlog, glede § 32. zavzemajo rc-akcijonarnejše stališče, kakor vlada sama ter hočejo omejiti društveno svobodo uradništva še bolj kakor gospodje ministri. Vlada in odsek priznavata uradnikom pravico, da si priskrbe postranski poslužek, ako to ne nasprotuje službenim dolžnostim. Gostinčarjev minoritetni votum hoče zabraniti uradnikom vsak vir postranskih dohodkov, perhorescira vsako privatno plačano službo uradnika. Uradnik, ki bi n. pr. v kakem pevskem društvu lahko izvrševal službo dirigenta ter s tozadevno ra-grado zboljšal mesečni budget svoje morda mnogoštevilne rodbine, tega ne sme — gospod Gostinčar mu to prepoveduje. Svoj famozni predlog o dopustih so klerikalci vzdržali, od 18. do 30. leta se sme uradnik po njihovem le 1 (en!) teden v letu odpo-čiti, od 30. do 40 leta 2 tedna. Uradniška živina, vleči, saj zato si vpre-žena! Glede napredovalnih rokov so naši   klerikalci   restituirali vladno
nekim občudovanjem borbo tistih dveh telebanov.
Gospod Walter je govoril: »Po drugih sobah jih imam še več, a tiste so od manj znanih, manj odličnih slikarjev. Tukaj je moja galerija slavnih mojstrov. Sedaj kupujem od mladih, od čisto mladih, in jih spiav-Ijam v stranske sobe, ter čakam, da pridejo do imena.« — Potem je pristavil prav tiho: »Sedaj je piavi čas za nakup slik. Slikarji stradajo, da je joj. Nimajo niti vinarja, mri vinarja ___«
Ali Durov ni videl ničesar, poslušal je, razumel ni. Gospa de Marelle je bila tam, za njim. Kaj bi naredil? Če jo pozdravi, ali mu ne pokaže hrbta, mu ne zabrusi osovke v obraz? In če se ji sploh ne približa, kaj si bodo mislili?
Dejal si je: »Vsekakor moram počakati.« — Tako je bil razburjen, da je za hip pomislil, ali se ne ci naredil, kot da mu je prišlo nenadoma slabo in bi imel pretvezo, da bi odšel.
Stene sta si ogledala. Sef je postavil luč nazaj ter je pozdravu gospo de Marelle, Durov pa je začel še enkrat sam podobe pregledovati kakor da se jim ne more in ne more načuditi.
Zmeden je bil. Kaj naj s^on? Slišal je glasove, razločil pogovor. Gospa Forestier ga je pokhraia: »Slišite, gospod Durov.« — Pohite* je k nji. Priporočila mu je neko prijateljico, ki je pripravljala domačo
zabavo in je želela, da bi ciia omenjena v »Vie francaise.«
Zajecljal je: »Gotovo, gospa, gotovo...«
Gospa de Mareile je stala s^daj Čisto blizu njega. Ni se upal obiniti. da bi odšel.
Kar nenadoma pa mu je bilo. kakor da se mu je zmešalo: na jflas je bila izpregovorila: »Dober dan, lepi striček. Ali me več ne poznate:«
Naglo se je zasukal. Scuia jc za njim, smehljala se je, v očeh samo veselje in prijaznost. Prožila mu je roko.
Prijel jo je trepetaje, zakaj še vedno se je bal kake zvijače ali ukane. Z vedrim licem je pristavila:
»Kaj je z vami? Saj vas ni več videti.«
Momljal je, zakaj še vedno se ni mogel iznebiti vznemirjenja:
»I, dosti dela sem imel, gospa, dosti dela. Gospod Walter mi je poveril nov delokrog, tako da sem strašno uprežen.«
Odgovorila je in mu gledala ves čas v obraz, ne da bi mogel najti v njenih očeh kaj drugega nego dobrohotnost: »Vem, vem. Pa to še ni vzrok, da bi pozabili svoje prijatelje.«
Tedaj ju je ločila debela dama, ki je prišla; debela dekoltirana dama z rdečimi rokami, rdečimi lici, našopirjeno oblečena in počesana; stopala je tako trdo, da je bilo čutiti težo in obsežnost njenih beder, kadar je hodila.
Doroy je zapazil, da se vedo proti nji vsi zelo spoštljivo, zato je prašal gospo Forestierko:
»Kdo pa je ta-le dama?«
»Vikontesa de Percemur, tista, ki se podpisuje »Bela tačica«.
Ostrmel je in na smeh mu je bilo: »Bela tačica! Bela tačica! In jaz sem si mislil pri tem mlado žensko, kakor ste vi! To-le je Bela tačica? Ha! Imenitna je, res imenitna!«
Sluga se je prikazal na vratih in je javil: »Pripravljeno je.«
Dine je bil banalen in živahen, eden tistih dinejev, pri katerih se govori o vsem mogočem in ne pove ničesar. Duroy je sedel med starejšo šefovo hčerko, grdo. gospodično Rozo, in med gospo de Marelle. Radi zadnje sosede mu je bilo malo sitno, čeprav je bila videti dobre volie in je kramljala šegavo, kakor po navadi. Od konca je bil zbegan, nerodno mu je bilo, cencal je, kakor godec, ki je zgrešil ton. Polagoma se mu je vendar vračala sigurnost, in neprenehoma so se jima oči srečavale, se izpraševale, zatopila sta drugi drugemu pogled v pogled na intimen, skorajda čuten način, kakor prejšnji Čas.
Naenkrat se mu zazdi, da je začutil pod mizo, kakor da se je nekaj osmuknilo njegove noge. Nalahno jo je sprožil in je srečal nogo svoje sosede, ki se ni kar nič umaknila temu dotiku. Tisti trenotek nista govorila, obadva obrnjena proti svojim'drugim sosedom. (Dalje prih.)
predlogo, penzioniranim uradnikom, ki bi slučajno postali poslanci, hočejo odvzeti za dobo poslančevanja penzijo. Ta njihov predlog se čita kakor, da bi bil naperjen proti gotovi osebi. Menda se vendar ne bojijo, da bi jim dvorni svetnik s Kamna Še delal preglavice? Reakcijonarne določbe glede koalicijskega prava slug hočejo klerikalci po vladni predlogi restituirati; naperjene so proti *rsem obstoječim strokovnim organizacijam državnih slug, ki so tem kategorijam najboljša in najtrdnejša obramba v vseh stanovskih ozirih.
Konstatirati je tudi še eno dejstvo: klerikalci so se ves Čas odkar se nahaja vprašanje službene pragmatike na dnevnem redu, izdajali za najboljše prijatelje nižjega urad-ništva in služabnrštva. Niso mogli dovolj tožiti, da skrbi predloga le preveč za »višje razrede« in premalo za »nižje uslužbence«. Pričakovati bi bilo, da se klerikalni prijatelji »teh nižjih« z vso vnemo postavilo za interese stug, podruradnikov, malih uradnikov. Toda njihovi predlogi oškodujejo pač vse državne uslužbence, niti enega predloga pa ni, ki bi hotel izvojevati tem »zanemarjenim in zapostavljenim« le trohico več, kakor hoče vlada ozirona odsek. Prijatelji malega uradništva so razkrinkani.
Referentovo poročilo vsebuje tudi jako interesantne podatke o bremenu, ki ga naloži nova službena pragmatika državnim financam. O tem spregovorimo jutri.
*
Današnja seja zbornice spada med one. katerih se je treba sramovati pred svetom. Najostudnejši prizori so se odigravali, padale so psovke, ki jih rrasa uboga materinščina ne pozna, izgovorjena so bila očitanja, ki nam razkrivajo vse moralno blato, po katerem gazijo gotove Istranke. Slovanske stranke so mirno m prezirljivo zrle na špektakel. ki se je odigraval med nemškim Na-•fionalverbandom in krščanskimi so-cijalci na eni ter nemškimi soc. demokrati na drugi strani. Nemško na-cijonalno - krščansko socijalna koalicija se je danes prvič uveljavila, uveljavila pa na način, kakor se v beznici zberejo sumljivi elementi k »skupni akciji«. Stvar je končala s splošnim debaklom — nebroj disciplinarnih odsekov bo sodil gospode iTeuffela, Mummerja e tutti quanti za Izraze, ki jih zamanj iščemo v Breh-mu« v leksiku fakinaže in v žargonih gotove druhali. V interesu ugleda avstrijskega parlamenta je današnji dan globoko obžalovati. Za Slovane je bil podučen, spoznali so Nemce naslajajoče se kakor je slabo latinsko izrazil zlobni parlamentarec »med svojimi«, »inter sues«.
V naslednjem podajemo sejno poročilo:
Začetkom seje je predsednik naznanil, da je socij. dem. Silbererja smatrati za ponesrečenega in mrtvega in da bo pozval vlado, naj razpiše volitev za njegov mandat.
Vlada je danes predložila šestmesečni budgetni provizorij.
Zbornica je razpravljala o različnih poročilih legitimacijskega odseka.
Izvolitev nekaterih poslancev je bila brez ugovora potrjena, izvolitev drugih z ugovori. Vihar je nastal, ko je prišlo na vrsto poročilo o izvolitvi nemškega nacijonalca Ferdinanda Seidla.
Soc.-demokrat W i n a r s k y je obsojal, da se spravljajo pred zborni-
Bienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulwer. Sedmi del.
(Dalje.) III.
Sveti možje — ostroumna posvetovanja — pravični sklepi — m vse iz umazanih nagibov.
Naj je bil bojeviti španski kardi-jral še tako zaljubljen v lepoto in v duhovitost gospe Cesarini, vender tri bila njegova največja strast ljubezen, marveč častihiepnost, ki je hrepenela po uresničenju njegovih življenjskih ciljev. Zapustivši gospo, je razmršljevaJ o njeni želji, naj pride rimski tribun zopet do oblasti in nfe-■gov izkušeni ostri razum je hitro spo-TTiaf vse, ki bi jih moglo to imeti za njegove lastne koristi. Izvedeli smo 3re, da je novi papež nameraval poskus, pridobiti si zopet papeške dežele. V ta namen je bfla že pripravljena oborožena sila in kardinal je bil že skrivaj imenovan za njenega poveljnika. A ta sila nikakor ni zado-jstovala. Albornoz je upal, da mu na potu skozi italijanske države mora-Kčna moč papeževega podjetja pridobi novih rekrutov. Čudovito po-vzdignenje Rienzija je bik) v vseh svobodnih delih Italije obudilo velikansko navdušenje, katero je Še razvnemala Petrarcova vplivna zgovornost.  Tak tovariš, kakor Rienzi
co le take izvolitve, v katerih ni dosti ugovorov pričakovati, tiste pa ne pridejo pred zbornico, kjer bi se izkazalo, kako gotove stranke sleparijo. Tako n. pr. izvolitev dr. Lichta, tega Rotschildovega protežiranca. Obsodili je zlasti nekatere nemške župane, ker so zlorabljali svojo oblast proti socijalnim demokratom. Krščanski socijalci in nemški nacijo-nalci se najdejo pri vseh volilnih sleparijah in so se našli tudi pri zadnjih ožjih volitvah na Dunaju.
Soc.-demokratje so že enkrat predlagali, naj se odmakne odobritev volitev političnim strankam in naj se izroči posebnemu sodišču, a nemški nacijonalci in krŠč.-socijalci so to prepričili. Letos so soc-demokratje ta predlog obnovili in vsi, ki hočejo, da naj sede v zbornici samo ljudje, ki niso dobili mandatov z goljufijo in izsiljevanjem, morajo ž njimi glasovati.
Kršč.-soc. K e m e 11 e r je očital soc. demokratom, da trpe na starih in novih volilnih porazih. \Vinar-sky je pokazal vso njih bedo. Čudno je, da tožijo soc.-demokratje, da se ne vrše čiste volitve, ko je vendar znano, kako nasilno in sleparsko sami delajo. Treba je čitati le njih Časopise in letake. (Winarsky: Vi govorite o »Reichspošti?«) Ne, o »Arbeiterzeitung«. Mnogo ljudi te volilo kršč.-socijalno, ker so videli, s kakimi obrekovanji delajo soc.-demokratje (\Vinarsky: To so bili gotovo Worfovi pristaši.) Tem pavšalnim sumničenjem in lažem se je med volitvami pridružil tak terorizem, kakšnega so zmožni samo socijalni demokratje. Ti so blokirali cele ulice, da se ljudje še na cesto niso upali. In ti ljudje se pritožujejo, da volitve niso bile čiste. Zdaj imajo pač »mijka<'. (\Vinnrskv: Zakaj neki, saj ste vi osem mandatov izgubili!) Zavračam očitanje dr. Neu-manna, da je poglavar sleparskih županov dunajski župan. Dr. N e u -mann: Ali zavračate tudi očitanje, da nodpira svojega brata iz javnega zaklada? Kršč.-soc. Fr. F u c h s: /Cid Neumann nai gobec drži. Dr. N e u -mann: Ti, Fuchs, če boš nesramen, dobiš eno za uho. — Burni medklici.) Spet smo bili priče inteligenčnega dokumenta. Sramujte se g. Neumann. (Dr. Neumann: Jaz se nimam ničesar sramovati. (W i n a r -sky: Čitajte »Neue Zeitung!«) Ta medklic me veseli. Le hodite skupaj vi in »Neue Zeitung«.
(Winarskv: Saj ste jo vi ustanovili!)
Soc. - dem. Seitz: Na nemški Nationalverband so letele danes najtežje obdolžitve. kar jih je mogoče izreči proti kaki stranki. Winarsky je dokazal, da je mnogo članov te stranke dobilo mandate le z goljufijo, nasilnostjo in zlorabo javne oblasti. Na klopeh nemških nacijonalcev sede ljudje, ki so s hudodelstvi dobili mandate. In te ščitijo profesorji in dvorni svetniki, ki sede v načelstvu stranke, ter so prevzeli poročila z obljubo, da bodo kot poštenjaki vestno in pravično poročali. A ti ljudje se skrivajo in nečejo svoje dolžnosti izpolniti. Winarsky je dokazal, da v celem Nationalverbandu ni ne enega moža, ki bi imel toliko časti v sebi, da bi to postopanje obsodil. Wi-narsky je tu napravil sliko o nravni propadlosti Nationalverbanda. (Dr. Stolzel: To deklamiranje je smešno.) To ni deklamacija. Tudi Vam se očita, da ste brezčasten. (Dr. Stolzel: Zahteval bom od predsednika zadoščenja.) Winarsky je napravil sliko nravne propadlosti   in izpridenosti
bi bil za kardinalov tabor velika privlačna sila in bi mu pridobil mnogo podjetne mladine. Prišedši do Rima, bi kardinal že sam spoznal, če kaže Rienzija zopet ustoličiti kot papeževega pooblaščenca. Dotlej pa bi se mogel vpliv tega Rimljana dobro izrabiti, da se ž njim prestraši uporno plemstvo in pomiri svojeglavno ljudstvo. Na drugi strani je prekanjeni kardinal uvideval, da ne bo nič dobrega nastalo iz tega, da leži Riemzi v ječi. Sočutje ž njim je postalo vsak mesec večje in splošnejše. Polovica vseh src republikanske Italije se je obračala proti Rienzijevi samotni ječi. Književnost je svojo novo, hipoma nastalo in vsled tega nerazmer-no veljavo vrgla za Rienzija na tehtnico in na papeža, ki se Rienzija ni upal soditi, se je osredotočalo vse sovraštvo, češ, da je Rienzijev ječar.
»Pri ljudstvu priljubljen jetnik, Je najnevarnejši gost,« je sam sebi rekel bistroumni kardinal. »Dajte mu zopet oblast, da vam služi, ali pa ga kot sovražnika uničite. V tem slučaju je mogoče le dvoje: ali osvoboje-nje — ali pa bodalo.«
Pri teh razmišljevanjih Je v macehiavelizrnu svojega časa vrlo izvežbani spretni računar glede sebe strogo razločeval med zaljubljencem in med državnikom.
Začel je zdaj to stvar razmotri-vati s stališča ljubimca in obšle so ga neprijetne slutnje, ker se je njegova izvoljenka tako s čudovito vnemo zavzemala za Rienzija. Rad bi bil to
Natkmalverbanda.  Doslej je vsaka
stranka imela nravnega občutka, da je vsaj tajila, če so se zgodile kake nepravilnosti, nemški nacijonalci pa so upeljali novo metodo   in javno
priznavajo in odobravajo storjena hudodelstva. Ta razprava je politično interesantna. Nationalverband ni mogel dobiti ne enega moža v svojih vrstah, ki bi bil nastopil kot govornik in si je moral izposoditi zagovornika pri krščanskih socijalistih. Nacijonalci se niso samo pri volitvah združili s krščanskimi socijalisti, ampak so sploh prišli pod njih vodstvo in se identificirajo z razupitim Pawelko, ki se ga javno dolži zlorabe uradne oblasti. A državni pravd-nik ne poseže vmes. (Kršč. soc. dr. Jerzabek: Državni pravdnik teh očitanj ne smatra za resna.) Da! drž. pravdnik ima ukaz, da jih ne sme za resne smatrati, ukaz ima — in to je samo pod justičnim ministrom Ho-chenburgerjem mogoče — da teh ob-dolžitev, d| je uradnik politične oblasti prve Instance storil hudodelstvo zlorabe uradne oblasti, ne sme smatrati za resne. (Dr. Jerzabek: Ho-chenburger vendar ni krščanski socijalist! Winarsy: Je pa zaveznik krščanskih socijalistov.) Seveda državni pravdnik ima očiv»d;io tak ukaz in dobil ga je od tistega moža, ki sedi tu baje kot zastopnik nas Nemcev in je sramota Nemcev v Avstriji: od zločinca Hochenburger-ja. (Burno pritrjevanje med socijal-nimi demokrati. Nemci upijejo: Heil Hochenburger!) Značilno je, da je treba v Avstriji imenovati le ime kakega zločinca . . . (Nemci upijejo novic Heil! — Schlinger: Zločinci ploskajo. — Winarsky: Zločinom ploskajo.) Značilno je, da je treba v tem parlamentu le imenovati ime kakega zločinca, pa upije Nationalverband Heil! KršČ. soc. Fr. Fuchs: Hoch Njeguš! — Soc. dem. Schlinger: Ne govorite o Njegu-šu, drugače boste kaj doživeli. — Nacijonalec Teuffel: Ti organizirani apaši. Morda ustreli spet kdo dol, le poglejte gor! — W i n a r -sky: To je taka zavrženost, da je treba strmeti.) Med nemškimi proč-odrimovci in ultramontanskimi krščanskimi socijalisti ni samo politične skupnosti, tudi moralično so enakovredni. Vsi so enaki: od najnižjega uradnika, policaja in župana pa gor do zločinca na ministrskem stolu, do nemškega ministra Hochen-burgerja. (Burni klici: »Plattenbru-der! — Apaši!) Danes ne govorimo samo o izvolitvi Seidla. Gre se za vse principe naših volitev, za vodstvo volitev od strani oblastva, začenši pri ministrstvu, pa doli do zadnjega vaškega župana in odločiti je treba, če hočemo vedno zlorabo uradne oblasti, ali če hočemo napraviti red, da bodo oblastniki vsaj svojo prisego držali. Govornik je potem razpravljal o izvolitvi Seidla, navajal dokaze za dogodivše se nepostav-nosti, obsodil poročilo, ki predlaga odobritev, ker so dokazani le posamezni slučaji sleparstva, ter dejal: Tako brezčastnega mišljenja, kakor pri tem poročilo, še nismo doživeli v tej zbornici; tako poročilo vzgaja zločinstvo, ker javno brani in slavi volilna hudodelstva. (Dr. Muhi-wert: Mi se ne damo psovati. — Teuffel: Vi, poglavar mednarodnih apašev. Vi ste brez časti. — Velikanski hrup. Predsednik Zdar-s k y pokliče govornika zaradi žaljenja ministra Hochenburgerja k redu.)
Nemški radikalec T o b i s c h je dejal, da socijalni demokratje zadr-
pripisal fantastičnemu rodoljubju gospe Cesarini, ali njeni želji po maščevanju, kajti v njenem resnem in ponosnem značaju je bilo mnogo takega, kar je potrjalo tako mnenje, a vendar ni mogel zadušiti ljubosumnega domnevanja, da izvira zavzetost gospe Cesarini za Rienzija iz drugega, tajnega, njemu neprijetnega nagiba. To je peklo njegovo nečimer-nost in je vznemirjalo njegovo ljubezen. ____
»Bodi kakorkoli,« si je naposled rekel. »Lahko bom porabil proti njej njeno lastno orožje. Lahko provzro-čim, da bo Rienzi osvobojen in potem zahtevam svoje plačilo. Ce plačila ne dobim, pa more moja roka, ki je ječo odklonila, skovati novo verigo. Njena plašna skrbnost jo je vrgla v mojo oblast.«
Se se je kardinal v svoji palači bavil s takimi mislimi, ko je bil nenadoma poklican k papežu.
Papeška palača ni bila več tako krasna in razkošna, kakor za časa papeža Klemena VI. Sarkastični kardinal se je na tihem posmehoval žalostni tihoti, ki je vladala v papeževih predsobah.
»Ta ubogi Liumzinec misli, da daje dober izgled, doseza pa samo to, da ga zatemnjuje najubožnejši škof. Sam se ponižuje in misli, da Je samoponiževanje nalezljivo!«
Njega svetost papež je sedel za prav malo, preprosto mizo, obloženo s papirji, in si je z rokama zakrival obraz. Soba je bila skromno oprem-
žujejo odobrenje volitev. (G ldc k-ner: Daszynski jih zadržuje. Wi-narsky: To je laž. — Burni prizori.)
Krščanski socijalist K e m e t -t e r Je protestiral proti Seitzevim izvajanjem. (Teuffel kliče socijalnim demokratom: Brezčastni ljudje! Rdeči pobalini!) Poraženi so bili tisti, ki niso dosegli svojega namena. (Nemški radik.: Krrrrč obi drat!)
Govorili so potem Še razni poslanci in zahtevali grajalne odseke. Zahtevanih je enajst grajalnih odsekov.
Prihodnja seja bo jutri.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 7. maja.
Točno ob 6. zvečer se je začela snoči seja občinskega sveta. Zupan otvori sejo, konstatira sklepčnost ter imenuje za verifikatorja zapisnika občinskega svetnika gg. Hudo-vernika in Ložarja. Opravičil se je svetnik dr. A m b r o ž i č zaradi stanovskih poslov v Gradcu. Nato nadaljuje žu p a n :
Dne 25. aprila je ugrabila brezobzirna smrt na Reki moža, ki je bil častni občan ljubljanski, ta dan je umrl
Josip Gorup vitez Slavinski,
(občinski svetniki se dvignejo s sedežev), ki bo ostal tako Ljubljani, kakor vsej Kranjski trajno kot dobrotnik našega mesta in vsega naroda v spominu. Udeležil sem se v imenu občinskega sveta in mestne občine ljubljanske njegovega pogreba ter sem izrazil globoko zadeti rodbini v imenu mestne občine ljubljanske sožalje ter dal položiti na krsto venec s trakom v mestnih barvah.
Vidim, da ste se dvignili v znak odobravanja mojega koraka in v znak sožalja s sedežev ter bom dal to zabeležiti v zapisnik in obvestil o tem vašem pritrjevanju mojemu koraku tudi rodbino pokojnika.
Ob tej priliki se moram spomniti tudi moža, ki si je stekel nevenljivih zaslug za naše stolno mesto zlasti ob Času katastrofalnega potresa in ki mu moramo v hvaležnoti ohraniti tudi dober spomin. Ta mož je
Ludvik Dimitz,
ki ga je smrt ugrabila na Dunaju.
Naznanjam, da je došlo mestnemu magistratu od strani poveljništva c. kr. domobranskega polka povabilo na streljanje, ki se vrši od 17. do 24. t. m.
Razdelil se je tudi občinskim svetnikom »Izvid o napravi dveh glavnih zbiralnih kanalov v Ljubljanici« ter predlagam, da se vrši
v soboto posebna skupščina
občinskih svetnikov, ki se za zadevo zanimajo, v kateri bodo tehnični zastopniki dali na razna vprašanja in želje pojasnila, da se občinski svetniki o zadevi lahko bolj natančno poduče To zborovanje se bo vršilo v soboto ob 6. zvečer.
Predložen je tudi računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske, ki pride v razgovor prihodnji teden.
Občinski svet je dobil povabilo na II. mednarodni kongres za »Hei-matschutz« v Stuttgartu. Občinskim svetnikom je na voljo dano, da se ga udeleže.
Nato se odobri   zapisnik zadnje
seje.
Novi častni občani.
Za personalni in pravni odsek poda nato poročilo občinski svetnik g. V i š n i k a r najprej o samostojnem predlogu občinskega svetnika g. Detele, da naj se podeli
častno meščanstvo
za slovensko ljudstvo in za spoznavanje slovenskega jezika velezasluž-nemu
prof. Maksu Pleteršniku.
Zupan se pridružuje temu predlogu ter predlaga odsek obenem imenovanje tudi dveh drugih velezaskiž-nili mož za
častna meščana
in sicer gg.
Vaso Petričiča in
Frana Doberleta.
Zasluge teh mož so dovelj znane, da jih ni treba nadrobno razkladati. Delovanje prof. Maksa P 1 e -t e r š n i k a , ki je bil od leta 1872. v Ljubljani in je tu deloval, je vsakemu znano. Priznano je bilo njegovo delovanje tudi leta 1900 s tem, da je dobil viteški križec Fran Josipovega reda. S svojim slovarjem si je postavil Pleteršnik spomenik, ki bo aere peredius. Še danes spada prof. Pleteršnik med najodličnejše sotrudni-ke Matice Slovenske. Leta 1909 je slavil svojo 701etnico in tudi takratni upravitelj občinskih poslov, vladni svetnik Laschan se je čutil primora-nega častitati velezaslužnemu učenjaku v imenu mestne občine. Mestna občina tedaj samo stori, kar bi bila morala storiti že tedaj tako odličnemu učenjaku nasproti.
Delovanja Vaso Petričiča tudi ni treba nadrobno razkladati, ker je v Ljubljani posestnik in trgovec že nad 50 let ter se je vedno zanimal za mestne zadeve in pri njih tudi zelo uspešno sodeloval. Bil je od leta 1875. do leta 1896. občinski svetnik, 10 let podžupan in celih 13 let načelnik finančnega odseka. Dolgo vrsto let je posvetil tudi Mestni hranilnici ljubljanski svoje obile izkušnje, od leta 1889. je bil tudi upravni odbornik in pisarniški ravnatelj ter 11 let predsednik Mestne hranilnice ljubljanske. Mnogo je pripomogel k razvoju hranilnice ter je bil v priznanje svojega delovanja odlikovan leta 1898. z viteškim križcem Fran Josipovega reda in mu je občinski svet leta 1897., ko je odstopil kot občinski svetnik izrekel svojo zahvalo.
Fran Doberlet je že dolgo posestnik in tovarnar v Ljubljani ter pri nas oče prostovoljnih gasilnih društev ter prvi načelnik gasilnega društva do leta 1899., ko je prostovoljno odstopil, ostal pa še predsednik »Zveze kranjskih gasilnih društev«. Leta 1871. ga je imenovalo gasilno društvo v Ljubljani za svojega častnega člana in temu vzgledu je sledilo mnogo drugih gasilnih društev, tudi gasilno društvo v Zagrebu in Karlovcu. Fran Doberlet je znan po celem jugu ter je Peter pl. Radič opisal njegovo delovanje. Za svoje delovanje je bil odlikovan leta 1880. z zlatim zaslužnim križcem, leta 1883. z zlatim zaslužnim križcem s krono, leta 1906. s častno svetinjo za 251etno uspešno delovanje ter mu je izrekla mestna občina leta 1907 svojo zahvalo.
Zupan si izprosi od občinskega sveta primeren kredit, da da izvršiti umetniške diplome novim častnim občanom. K svojemu predlogu je govoril Še občinski svetnik Detela ter podrobno orisal zaslužno delovanje profesorja Maksa Pleteršnika.
Ijena; v malem kotu blizu okna je stal križ od slonove kosti, pod njo človeška lobanja in dvoje prekriža-nih Človeških kosti. Na tleh je ležal zemljevid papeških dežel, na katerem so bile zlasti trdnjave posebno vidno zaznamenovane. Ko je bil kardinalov prihod oglašen, je papež dvignil glavo in pokazal svoj preprosti, nekam prikupni obraz,
»Sin moj,« je rekel s prijazno vljudnostjo na ponižni pozdrav ponosnega Spanca, ti si po najinem dolgem pogovoru danes zjutraj pač težko mislil, da bom vsled novih skrbi tako kmalu spet potreboval tvoje nasvete. Pač res: trnjev venec pod trojno krono bode hudo in marsikdaj me obide hrepenenje po prijetnem miru v moji nekdanji učilnici v Tu-luzu. Moj poklic mi provzpoča mnogo dela in težav.«
»Bog ublaži veter, če je ovca ostrižena,« je s pobožnim sočutjem odgovoril kardinal.
Papež Inocencij je komaj skril svoj smehljaj, ko je rekel:
»Ovca, ki nosi križ, mora imeti levovo moč. Odkar sva se ločila, sm moj, sem dobil slaba sporočila. Naši poizvedovalci so se vrnili iz Kampanje — pagani divjajo strahovito — moč, ki Jo je unei Ivan di Vico je silno narasla — in najstrašnejši srečo-lovec cele Evrope se je postavil pod njegovo zastavo.«
»Ali govori vaša svetost o Fra Morealu, vitezu sv. Ivana«« Je prestrašen vprašal kardinal.
»O nikomur drugem,« je odgovoril papež. »Jaz se bojim silne ča-stihlepnosti tega divjega okrutneža.«
»Vaša svetost ima vzroke se ga bati,« je suho rekel kardinal.
»Nekaj njegovih pisem je padlo služabnikom cerkve v roke; tu so — čitaj jih, moj sin.«
Albornoz je vzel pisma in jih je pazljivo precital. Potem jih je položil na mizo in se je molče zatopil v svoje misli.
»Kaj razmišljuješ, moj sin?« je naposled vprašal nepotrpežljivi papež nejevoljno.
»Mislim, da zna vaša svetost spričo Montrealove vročekrvnosti in spričo Vicove hladnokrvne podlosti še doživeti, da morda ne boste hrepeneli po miru svoje nekdanje učilnice, pač pa po dohodkih tiste službice.«
»Kako, kardinal?« se je razvnel papež in rdečica zlovolje mu je šinila v bledo čelo.
Kardinal pa je povsem mimo nadaljeval :
»Sodeč po teh pismih, je Mon-treal pisal vsem za povedni kom svobodnih sulic v Italiji in jim obljubil najvišjo plačo za vsakega moža, ki stopi podr njegovo zastavo, in največji delež vsega plena. Mož ima torej velike načrte. Jaz poznam tega moža!«
»Dobro! In kako naj bo naše postopanje?«
ID** prihoda«**
105. Štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
Vsi trije predlogi so bili sprejeti soglasno,
za kar se župan občinskemu svetu zahvali.
Občinski svetnik V i š n i k a r poroča nadalje o dopisu kuratorlja mestnega dekliškega liceja glede iz-premembe licejskega statuta. Statut, dekliškega liceja, ne uravnava vprašanja disciplinarnih zadev učitelj-stva mestnega liceja ter je učiteljstvo tega zavoda podvrženo, kot mestni uslužbenci disciplinarni komisiji, ter mesto odloča tudi o službeni prag-matiki in o suspendiranju. Učiteljska konferenca pa je zaprosila, da se naj sprejmo v statut jasna določila, da bodi kuratorij mestnega dekliškega liceja prva in naučno ministrstvo druga instanca za to učiteljstvo, ker so interesi teh učiteljev drugi, kakor interesi drugih mestnih uslužbencev glede disciplinarnih zadev. Kuratorij liceja je za take zadeve bolj pripraven. V tem kuratoriju so večinoma šolniki, so možje iz srede občinskega sveta, zastopnik učne uprave ter ima tudi deželni odbor pravico, poslati v kuratorij svojega zastopnika, dokler podpira licej. Odsek sicer ni mogel odločati o drugi instanci in je tudi dvomljivo, če ima o tem sklepati občinski svet, pač pa je pripravljen, ugoditi želji učiteljstva glede 1. instance. Občinski svetnik dr. Zajec ugovarja predlogu iz strankarskega stališča. Tudi občinski svetnik Kristan je proti predlogu, češ, da v kuratoriju niso zastopani oni, ki so v disciplinarnih zadevali najbolj prizadeti. Zahteva, da naj imajo oni, za katere je ustanovljena disciplinarna komisija, tudi svoje zastopnike, v prvi vrsti člani učiteljskega zbora.
Podžupan dr. T r i 11 e r razjasni nato, da svetnik Kristan o sestavi kuratorija ni dobro podučen, ker je občinski svet poskrbel, da je v njem tudi ravnatelj in je večina članov kuratorija šolnikov, med tem ko so v mestni disciplinarni komisiji sami uradniki, ki nimajo stika z učitelj-stvom. Ne strinja se pa s predlogom dr. Zajca, da naj bi bila delegacija S. L. S. zastopana v tem kuratoriju v obilnejši meri, ker je ta delegacija, oziroma S. L. S. sama pokazala, da nima nobenega interesa na mestnem dekliškem liceju s tem, da je deželni odbor črtal skromni prispevek za ta zavod ter odpoklical svojega zastopnika, akoravno je mesto ponudilo deželnemu odboru v kuratoriju celo 2 zastopniški mesti.
Dr. Zajec ugovarja ter trdi, da sf najvišja deželna avtonomna oblast ne da ničesar diktirati. Dr. Zajec se zaletava v napredne občinske svetnike, zaradi česar ga pokliče župan k redu.
To dr. Zajcu ni prav, ter začne ugovarjati županu, češ, da naj prebere poslovnik.
Zupan: Če se boste z menoj prepirali, vam bom vzel besedo!
Dr. Zajec: Samo podučiti vas hočem.
Župan: Od vas se ne dam podučiti!
Štele: Še radi se boste!
Župan zvoni, ter pokliče Štefeta k redu. Med tem nastane v zadnjih klopeh klerikalne   delegacije velik
nemir.
Končno govori še poročevalec občinski svetnik V i š n i k a r, ki pojasni, da gre za ugoditev želji učiteljskega zbora.
Pri nato   sledečem glasovanju obvelja odsekov predlog.
Župan: Predlog je sprejet, da-siravno mi ni simpatičen. Če bi bili učitelji v moji koži, bi ne silili pod deželni šolski svet.
Matiji Maliču se da na predlog istega poročevalca zagotovilev sprejema v občinsko zvezo ljubljansko v svrho dosege državljanstva.
Priziv M. Zupanca in Salezijan-skega zavoda na Rakovniku proti odloku mestnega magistrata z dne 17. aprila 1910 glede Rakovniške ulice, se zavrne.
Nato se vrši volitev zastopnika mestne občine v deželno zvezo za tujski promet. Volitev se vrši na predlog občinskega svetnika Pam-merja z listki. Skrutinatorja občinska svetnika U. pl. Trnkoczv in dr. Zajec. Izvoljen je bil občinski svetnik R 6 t h 1 z 20 glasovi.
Župan: Ravnokar se mi poroča, da je svetnik Š t e f e rabil proti večini občinskega sveta besede:
Vam bomo že gobce zavezali! Pokličem ga zaradi tega k redu.
Štefe: Oni so začeli! Zmerjali so!
Župan: Če je kdo rabil kak nepravilen izraz, ga bom poklical k redu. Zdi se mi pa, g. Stefe, da hočete imeti tudi v občinskem svetu
teater.
Sejo vodi nato nadalje podžupan dr. T r i 11 e r ter poroča v imenu finančnega odseka občinski svetnik M i 1 o h n o j a.
Odsek predlaga o dopisu županovem glede prispevka za zgodovino domačega c. in kr. pehotnega pešpol-ka št. 17, da naj se sedaj izplača od že dovoljenih 500 K, 250 K, draga
polovica pa naj se izplača, kadar izide zgodovina tudi v slovenskem jeziku, ker je bila vsota 500 K dovoljena pod pridržkom, da se zgodovina izda tudi v slovenskem jeziku, ka-' kor si je to pridržal tudi deželni odbor.
Sprejeto. Ugovarjal je obč. svetnik Pammer.
Prošnja «Os ter rele hi s ene r Biih-nenverein« na Dunaju za podporo, se odkloni z ozirom, da imamo z lastnim slovenskim gledališčem velike težave.
Prošnji akademičnega društva »Ilirije« v Pragi za prispevek za nagrobni spomenik Janu Legi, se ugodi, ter se določi vsota 50 K, ki je že v depoju mestne blagajne za mladinsko knjižico Jana Lege.
Prošnja pripravljalnega odbora za IV. jugoslovansko umetniško razstavo v Belgradu za prispevek, se odkloni.
Petru Štcrku se dovoli še nadalje 3% potresno posojilo. Prošnja Ivana Liningerja v odseku Še ni bila rešena. Dovoli se nadalje izbris zastavne pravice glede potresn2ga posojila Franu Golobu, ker je pokritje zadostno. Izbris se izvrši na stroške prosilca.
Občinski svetnik M a l y poroča nato o računskem zaključku in bilanci »Kreditnega društva mestne hranilnice« za leto 1911. Računski zaključek in bilanco imajo občinski svetniki v rokah. »Mestna hranilnica« pa je prosila tudi, naj se denarna zaloga, ki je znašala prva leta pol milijona kron, in se je povišala na 800.000 K, zviša sedaj na 900.000 K.
Občinski svetnik Pammer ugovarja odobritvi zaključka in bilance ter je proti zvišanju denarne zaloge, ker Nemci v direktoriju niso zastopani.
Občinski svetnik Bonač se bavi z ustanovitvijo »Kreditnega društva«, ki je bilo nujno potrebno, ker je »Kranjska hranilnica« slovenskim trgovcem odpovedala kredit. Nato se računski zaključek in bilanca odobrita ter dovoli zvišanje denarne zaloge za 100.000 K.
Slovensko gledališče.
Občinski svetnik R e i s n e r poroča nato o prošnji »Dramatičnega društva v Ljubljani« za izredno podporo 6000 K v pokritje deficita in 6000 K za leto 1913, da se zagotovi igralcem eksistenca, skupaj tedaj 12.000 K. Obenem naj se poveri čez poletje g. Š a p 1 i tajništvo in blagaj-ništvo.
Prošnja »Dramatičnega društva« je zelo skromno stilizirana. Izdatek, ki ga nalaga ugotovitev te prošnje, ne pride toliko v poštev, ker gre tu za naše domače igralce, ki danes nimajo kruha in že od 31. marca naprej niso dobili plače, niti ne vedo, kaj bo z njimi v prihodnjosti. Omenim naj, da je doslej vodil poste gledališča in sprejemal   igralce gosp. Govekar, ki je imel kot ravnatelj za to polno moč. »Dramatično društvo« je vodilo gledališče samo po imenu. S tem dnevom pa, ko je potekla funkcijska doba ravnatelju Govekarju in blagajniku Šapli, ni bilo nobenega pravega vodstva več, še manj pa so vedeli igralci, na koga naj se obrnejo. Drugod je v navadi, da se igralci po končani seziji,   če jih gledališče ne sprejme zopet, razprše. Nemškim igralcem je na razpolago mno;ro gledališč, naši igralci pa so nave/ani na Ljubljano. Med sezijo pa naši igralci tudi niso tako plačani, da bi si mogli prihraniti toliko, da bi lahko živeli, kadar nimajo službe. Našim igralcem je življenje   zasigurano le, če so z dnem, ko neha sezija, engažirani že za prihodnje leto. Danes tega ni. Ni mi treba navajati imen onih naših igralcev, ki že danes iščejo podpore. Z njimi moramo to občutiti kot sramoto, da morajo naši igralci danes beračiti za kruh. Zato je tudi moja naloga tem lažja, ko utemeljujem odsekov predlog, da naj se prošnji ugodi. Pripomniti pa moram, da ta prošnja ni nekaj novega, marveč se je ta podpora dajala tudi že prejšnja leta. Že tri leta pokriva mesto deficit in je mesto dalo tudi preteklo leto 6000 kron posojila. Teh 6000 K, če ne damo posojila v naprej, je nesiguren dohodek gledališča, ki se v tej nesigurnosti ne more vzdržati. Dovoliti se mora ta znesek že naprej za prihodnjo sezijo. 6000 K tedaj se mora porabiti za pokritje deficita in 6000 kron za engažiranje igralcev za leto 1912/13. Potem je ta znesek nekaki aktivum za društvo, s katerim lahko razpolaga. Treba pa je nadalje, da se naši domači igralci engažirajo za nazaj od 1. aprila. Zato se glasi odsekov predlog, da se dovoli »Dramatičnemu društvu v Ljubljani« znesek ie.000 K v pokritje deficita in da en-gažira slovenske igralce slovenskega gledališča za prihodnjo sezijo, v kolikor niso drugod engažirani, to pa s 1. aprilom t. 1.   Obenem se prideli »Dramatičnemu društvu« magistrat-ni uradnik kot blagajnik, ki naj bo v poletni dobi obenem tudi tajnik ter ima preskrbeti engažiranje domače-
ga osobja. Zato se mu dovoli 50 K mesečno.
Župan: In pokritje? Brez predloga glede pokritja ne dam poročila na glasovanje.
Občinski svetnik R e i s n e r: Glede pokritja stavi odsek drugi predlog, da se pooblašča župan, najeti viseče posojilo.
Občinski svetnik dr. Zajec govori o »Ljudskem odru«, ki je v enakih težkočah. Zato predlaga, da naj se izreče občinski svet pripravljenega, dati »Ljudskemu odru« podporo 500 K, če za to prosi. Župan, pa naj najame za 500 K več posojila.
Občinski svetnik dr. Novak se protivi temu, da bi se ustvaril kak junktim. »Dramatično društvo« je prosilo za podporo, za njim pa stoje številni gledališki igralci, ki so danes na cesto postavljeni. Tem igralcem se godi danes tem hujša krivica, ker jih je mnogo, ki so že več let pri našem gledališču in ker sami niso zakrivili, da so danes na cesti. Opozarja nato na gledališča v drugih glavnih mestih, h katerim prispeva tudi dežela in država in se končno zavaruje še enkrat proti temu, da bi se napravil junktim med slovenskim gledališčem in »Ljudskim odrom«.
Zupan: Zaradi 500 K ni vredno izgubljati besed, ko je usoda našega gledališča na vrsti.
Govoril je nato še občinski svetnik Kristan, ki je tudi proti junk-timu in upa, da je ta izhod, o katerem sklepa danes občinski svet, samo provizorična rešitev. Istotako lahko, kakor je zahteval dr. Zajec za »Ljudski oder« podporo, bi lahko zahteval on podporo za »Vzajemnost«, ki tudi prireja gledališke predstave.
Končno govori še enkrat poročevalec občin, svetnik prof. R e i s-n e r ter pojasni, da ta akcija ne pomeni nikakršne rešitve gledališkega vprašanja, marveč je samo moment-na rešitev in pomoč.
Sprejeti so bili nato vsi trije predlogi odseka, podpora 12.000 K, blagajnik in pokritje z visečim posojilom. Sprejet je bil tudi predlog občinskega svetnika dr. Zajca, da se dovoli »Ljudskemu odru« 500 K, če prosi za podporo in Kristanov poziv na »Dramatično društvo«, da naj poskrbi za podlago, da se more gledališče umetniško in kulturno razvijati, neodvisno od financijalnih konjunktur.
V imenu stavbnega odseka poroča nato občinski svetnik Š t e m -b o v.
Za nujne poprave v mestnem kopališču Koleziji se dovoli 1720 K. Primanjkljaj v znesku 220 K naj se dovoli potom naknadnega kredita.
Centralna"komisija za vzdržava-nje umetnin je opozorila mestni magistrat na potrebo poprave kongresnega cesarskega paviljona v Mestnem logu. Paviljon je mestna last. Proračunjeni stroški 450 K, mesto izvrši dela v lastni režiji.
Prošnja Andreja Šarabona za iz-premembo regulacijskega načrta Ahacljeve ceste, se odkloni, ker bi se Ahacljeva cesta vsled tega preveč zožila.
Štefe: Gospod župan! Občinski svet je nesklepčen!
Župan: To konstatirati je moja naloga.
Med tem so se vrnili v dvorano nekateri občinski svetniki. Izmed klerikalnih svetnikov jih manjka največ.
Župan razjasni, da je odklonitev te prošnje že zato utemeljena,ker bi se taka zadolžitev ne smela izvršiti, niti če bi to dovolil deželni odbor.
Prošnji Valentina Accetta za iz-premembo regulacijskega načrta za regulacije ceste na Trnovskem pristanu, se ugodi v toliko, da se cesta zoži od 12 na 10 m.
Prošnji Franca Kandareta za razdelitev njegove parcele št. 185/2 kat. občine Karlovsko predmestje na stavbišča, se ugodi pogojno, če se izpelje cesta po njegovem svetu.
Parcelacija mestnega travnika ob Dolenjski cesti na stavbišča, se sedaj še ne izvrši.
Naprava pisoarja ob Karlovskem mostu je že sklenjena in je za to tu 700 K, treba je samo še komisijonal-nega ogleda, da se določi prostor.
Že delj časa sta za most na Pru-lah izdelana dva načrta. En načrt namerava železen most čez Ljubljanico, drugi betonski most. Cena je 37 tisoč kron, oziroma 97.000 K. Oba načrta pa ne odgovarjata zahtevam, ki nastanejo vsled poglobitve struge Ljubljanice. Zato naj se razpiše izde-lanje novega načrta konkurenčnim potom.
Občinski svetnik Šerjak želi, da naj se izvrše dela obenem s poglobitvijo struge. Želi nadalje, da naj novi most ne bo luksurijozen, zlasti da naj nima lintvernov. Pojasnila mu da občinski svetnik L i kozar.
Župan: Ob sebi umevno je, da se izvrši delo, ko bo struga suha. — Lintvernov pa se tudi ni treba bati, tam jih ne bo.
Trotoar v Florijanskl ulici se popravi in s časom polagoma nadomesti s porfirnimi ploščami. Seveda se bodo iztrebili tudi kanali, in dobi, kakor zatrjuje župan, tudi ta ulica moderno kanalizacijo.
Magistratu se naloži, da ukrene vse potrebno glede zveze Komenske-ga ulice z Ilirsko ulico, upoštevati pa je treba, da taka izpeljava zahteva 2854 m2 sveta, ki je deloma celo zazidan. Najprej je treba tudi ugotoviti, koliko stane tako delo.
Regulacija Martinove ceste je zelo važna zadeva, ondotni posestniki pa zahtevajo za svoj svet tako velike vsote, da je mestu ta regulacija nemogoča. Vrše se naj še enkrat pogajanja in če tudi ta ostanejo brezuspešna, naj se naprosi deželna vlada, da dovoli ekspropriacijo
Poročevalec obč. svet. S t e m -b o v poroča nadalje o samostojnem predlogu občin, svetnikov R 6 t h 1 a in Smoleta glede preuredbe mestne kopeli v Koleziji. Treba je vprašanje naprave še enega basena za dame in preštudirati, napraviti potem načrt in proračun ter proučiti tudi zadevo kopanja na Pasjem brodu. Napraviti je tudi treba senčnat drevored do Kolezije.
Dr. Zajec želi, da se preštudira naprava modernega kopališča ob Savi, ki naj bi bilo zvezano z Ljubljano z električno železnico.
Občinski svetnik š t e m b o v mu pojasni, da je tak predlog bil tudi že v pretresu, da pa bo morda, kadar bo Ljubljanica regulirana, mogoče otvoriti moderno kopel tudi v sredini Ljubljane.
Občinski svetnik R 6 t h 1 pojasni, da ima predlog namen, odstraniti nedostatke. Morda bo celo treba kopališče preložiti. Vsekakor pa bo treba damske kopeli, ker je danes za ženske zelo slabo preskrbljeno.
Podžupan dr. T r i 11 e r, ki je med tem prevzel predsedstvo, da predlog na glasovanje, ter je bil odsekov predlog sprejet.
Občinski svetnik dr. Zajec umakne svoj predlog in ga stavi kot resolucijo, ki se bavi bolj z bodočnostjo. Tudi ta resolucija je bila sprejeta.
O samostojnem predlogu občinskih svetnikov R 6 t h 1 a in Smoleta se je razvila zaradi nespora-zumijenja daljša debata glede delne regulacije Emonske ceste. Namesto odprtih jarkov naj se polože cementne cevi, kar bi stalo po proračunu 1150 K ter naj se dovoli ta kredit. — Govorili so k predlogu občinski svetniki Bahovec, Ložar in Smole, ki je pojasnil, da cele ceste še ni mogoče regulirati, ker bi bilo treba odkupiti precej hiš, z regulacijo ceste pa pride tja tudi kanal do Gradaščice, kar je bilo. v poročilu poročevalca Štembova ravno mišljeno.
Nato zaključi podžupan dr. Triller sejo ob V4IO.
Prihodnja seja bo dne S. maja ob 6. zvečer.
Italijansko - turška vojna
V Dardanelah in v Arhipelu.
Glasom poročil potnikov, ki prihajajo iz Carigrada v Bukarešto. Turki še niso našli 55 min, ki so jih bili položili v Dardanelah. Predno teh min ne najdejo, je izključeno, da bi odprli Dardanele, ker ne mara Turčija prevzeti odgovornosti za eventualne nesreče.
Kakor poročajo listi, se nahaja generalni gubernator arhipela Subih beg na nekem otoku v Arhipelu in ni bil na Rodu, ko so Italijani otok zavzeli. Tozadevne vesti so tedaj izmišljene.
»Tanin« in »Jeni Gazetta« zahtevata od turške vlade, da izžene iz Turčije vse italijanske podanike.
Nasproti poročilom, da nameravajo Italijani s tem, da zasedejo turške otoke v Egejskem morju, otež-kočiti trgovino v teh krajih, zatrjujejo dunajski podučeni krogi, da je italijanska vlada sama izjavila, da hoče s tem zasedanjem samo pritisniti na Turčijo, da rajši sprejme mirovne pogoje.
Nov posredovalni predlog?
»Daily Telegraph« poroča, da je izdelal bivši nemški poslanih Mar-schall sledeči posredovalni predlog: Turčija odstopi Italiji oni del Tripo-litanije, ki so ga Italijani zasedli. Vsa druga Tripolitanija in dva pristanišča ostaneta turška last. — Ta vest je zelo neverjetna, ker bi pomenil tak mirqvni pogoj, da Turčija le začasno vzdrži suvereniteto nad ostalo Tri-politanijo.
»Neues Wiener Tagblatt« piše, da nima slučajno istočasno odpoto-vanje nemškega in avstrijskega poslanika iz Carigrada nobenega političnega ozadja (?), najmanj pa je dokaz, da bi bile velesile izpremenile svoj kurs v italijansko - turškem konfliktu. Med tem, ko je odpotoval nemški poslanik Marschall v Bero-lin in Karlsruhe, je odpotoval avstrijski poslanik obmejni grof Palla-
vicini v rodbinskih poslih v domovino.
Turško posojilo.
Iz Carigrada poročajo, da namerava turšlfa vlada najeti posojilo 25 milijonov, od katere vsote je določenih 14 milijonov za javna dela, 6 milijonov za proračunski primanjkljaj, 3 milijoni za vojsko in 2 milijona za mornarico. Garancijo tvorijo, kakor znano, carinski dohodki dveh vilaje-tov. Protokol so podpisali, kakor poročajo iz Carigrada, že v soboto.
Pred Lemnosom.
Oficijalno se razglaša v Carigradu, da so videli predvčerajšnjem pred otokom Lemnosom 10 italijanskih vojnih ladij.
Italijani proti vojni.
»Avanti« poroča, da se je vršfl? v Popoli v Abrucih velik shod, ki ga je posetilo nad 3000 oseb in da je ta shod protestiral proti italijansko-turški vojni. Ko je vladni komisar zaradi hudih napadov na vojsko shod razpustil, je prišlo do takih izgredov, da se je bilo zahvaliti samo razumnosti predsednika, da ni prišlo do krvoprelitja. Množica, ki je med tem,narasla na več tisoč oseb, je nato korakala skozi mesto in demonstrirala proti vojni. — V Neapo-Iju je socijalno demokratična zveza sklicala za 16. maj velik shod. da protestira proti vojni. Omeniti je treba še posebno, da se takih shodov udeležujejo tudi vojaki, ki so se vrnili iz Tripolitanije, znamenje, da se vojakom tam ni godilo kakor v nebesih. — V Florenci je prišlo med sejo občinskega sveta do protivojne demonstracije socijalno demokratične manjšine. Na vprašanja dveh socijalno demokratičnih občinskih svetnikov je odgovoril župan, da morajo stopiti v očigled vojni strankarske zadeve v ozadje, nakar so socijalni demokrati začeli demonstrirati proti vojni med tem ko se je večina navduševala za vojno in vojsko. Demonstracij se je udeležila tudi galerija deloma za, deloma proti vojni. Štiri poslušalce so aretirali. Nato je bil sprejet od večine predlog, da da mesto 10.000 lir kot prispevek za zrakoplovstvo.
Štajersko.
Nekaj opazk k zadnjim klerikalnim shodom.   Neka »Jugoslovanska strokovna zveza«,   ki bi naj zvabila delavstvo v klerikalni tabor, je sklicala zadnjo nedeljo shod v klerikalno Repoluskovo gostilno v Rušah. Govorili so gg. Pišek, dr. Benkovič, dr. Leskovar iz Maribora. Čudno se nam zdi, da ni došel pater Korošec, ki vendar zastopa ruško delavstvo toli uspešno v štajerskem deželnem zboru.    Nad3mestoval ga je menda Pišek, ki zastopa drugo polovico spod-nještajerskega   slovenskega delavstva, o tem ni dvoma. Kot »odposlanec«   osrednjega odbora »Jugoslovanske strokovne zveze« v Ljubljani je   fungiral   dr. Benkovič iz Celja. Mož je, kakor znano, občudovanja vredni politični mojster Jakob: teden dni   poprej   je   na ponesrečenem »Kmečkem taboru« v Brežicah sveto prisegel kmetom, da nikoli ne izda zelene agrarne zastave, v Rušah pa je oznanjal odrešenje delavstva. Delavstvo in kmetje imajo seve popolnoma iste gospodarske interese. Ene in druge more obenem le »zastopati« kak dr. Benkovič — na ta način, da farba te in one. Da klerikalci »Jugoslovanske strokovne zveze« niti ne jemljejo   resno,   kaže   poročilo v »Straži«.   Tam vsklika dopisnik, da je ruški shod pokazal, kje stoje sta-roslavne Ruše! Namreč — v taboru »Slovenske kmečke zveze«! Tako se črni generali norca delajo iz neumnih ljudi, ki še verujejo, da bodo kaj imeli   od   klerikalnih   delavskih in kmečkih organizacij!   Ene in druge so le politične dekle duhovščini in gotovim koritarjem.   Prej omenjeni »Kmečki tabor« v Brežicah, ki ga je »Straža«   napovedovala   s tolikim pompom, se je tako ponesrečil, da se ga »Straža« le še upa ponižno imenovati »shod, katerega so se udeležili najodličnejši   možje brežiškega okraja.« Poznamo se, ljuba »Straža«!     V brežiškem okraju ne bode kmalu razen duhovnikov, Pajdaša, Podvinskih, Urekov in še par mo-žicev, noben pes povohal dr. Benko-viča! In zato se tako žalostno končujejo klerikalni »Kmečki tabori«!
Laški trg. Dne 5. t. m. — okoli polu 2. popoldne je užgala strela streho na hiši vdovele posestnice, po domače Meketove v Strnici, v občini Sv. Krištof pri Laškem trgu. — Ogenj je vpepelil hišo,skedenj in hlev V hlevu je bilo 5 glav goveje živine, ki je tudi poginila, ker Je niso mogli pravočasno več rešiti. Na pogbrišče je prihitela požarna bramba iz Laškega trga, kateri je poveljeval g. Juri Benedik. Med temi brambovci so se posebno požrtvovalno trudili poleg načelnika, gasilci gg. HenkeL Kokolj in Skubar, katerim se mora
izreči priznanje za njihovo požrtvovalnost. Le neustrašenosti gasilcev se je zahvaliti, da so ogenj pravočasno omejili in da se ni nevarno razširil, kar bi utegnilo postati katastrofalno. Škoda je velika in ni pokrita z malenkostno zavarovalnino.
Zborovanje »Laškega učiteljskega društva«. Dasi tudi nam je nagajivi Jupiter Pluvij hotel skvariti majnikov izlet v dan 5. t. m. na Zidanem mostu, vendar svojega namena ni dosegel. Načelnikova spretnost v živahnem vodstvu strokovnih razgovorov, je srečno tekmovala s temperamentno razpravo poročevalca, kateri je naglašal s kako prefriga-nostjo si vedo pomagati proti osemletni šolski dobi, žal le premnogi brezvestni roditelji. In kdo bi si mislil, da najdejo taka nekulturna stremljenja zaslombo in podporo pri nekaterih zdravnikih! — Izvedeli smo še marsikaj in izvolili k Zavezi in Zvezi potrebno število delegatov. Po dve in pol ure trajajočem poučlji-vem zborovanju zaupali smo svoje telesne potrebe kuhinjski izurjenosti in kletarski poštenosti vrlega narodnjaka Juvančiča, med tem ko so se naša srca topila v naslaji izvanred-nega užitka prekrasnega petja hrast-niškega kvarteta. Izrazujoč zahvalo, čestitamo gospodu Preku na tako sijajnem uspehu. Posebno nas je očaral njegov božanstveni tenor! — Za počastitev Terpsihore si je prizadeval domači Schramlquintet pod vodstvom g. Dorerja, kateri je žel mnogo priznanja. Počastile so nas, kar s posebnim zadoščenjem bilježimo tudi vse ugledne domače obitelji. Iskrena zahvala vsem, kakor ne manj staremu prvoboritelju prvaku A. Gradišku, kateri nas je s kremeniti-mi nagovori navduševal! Vsem krepak: Na zdar!
Drobne novice. Imenovan je poštni koncipist Alojzij Gregorič v Gradcu za poštnega komisarja. — O samomoru trgovca Herman n a se nam še poroča iz Laškega trga: Karel Hermann je izvršil samomor v svojem vinogradu v Skal-cah nad Konjicami. 2ile si je prerezal z britvijo, sedeč na zdenicah. in se je potem vrgel v prilično 14 m globok studenec, iz katerega so ga potegnili mrtvega. Pravi se, da je izvršil samomor v hipni zmedenosti, česar pa nikdo zelo ne veruje. — Iz Gornjega grada. Kmečki fant Cvikl je poskusil te dni v gozdu z očetovo pištolo streljati. Pri tem pa je dobil take poškodbe, da je na njih umrl. — Iz Slovenjgradca. 2. maja je šel osebenkar Pavel flojnik iz Vrh v Slovenjgradec po svojo invalidno podporo. Medpotoma se ga je po različnih gostilnah malo navlekel in padel v jarek ob cesti, kjer ga je našla žena drugo jutro mrtvega. — Iz Gradca. Od 20. maja naprej se bo izvršila preselitev bolnikov iz stare v novo deželno bolnišnico v Stifting-talu. Selitev bo trajala več dni. — Iz Gradca. V splošni deželni bolnišnici si je prerezal dne 6. maja tesar Valah iz Slov. Bistrice vrat in je izkrvavel. Valah je izvršil samomor najbrže iz obupa nad svojo boleznijo. — K r a d e ž. Trgovski pomočnik Adolf Misija iz Ljutomera je pokradel pri trgovcu Wegscheiderju v Radgoni več blaga in izkupiček zapravil. Mišja so izročili deželnemu sodišču v Gradcu. — Iz Laškega t r g a. V nedeljo popoldne je udarila strela pri nekem kmetu v Strmcah in zažgala. Zgorelo je celo domovje. Ker ni bilo ljudi zaradi večernic doma, niso rešili niti vse živine, temveč je zgorelo več goved in svinj. Škoda je precejšnja. — Iz Rogaške Slatine. Zdravnik dr. Schuster je tožil ravnatelja dr. Mullija, češ, da ga je na Silvestrov večer v nekem kupletu javno v gostilni zasmehoval. Mr. Mulli je priznal inkriminirane besede, izjavil pa je, da ni mislil z njimi žaliti dr. Schusterja. Nasprotnika sta se končno poravnala.
Celovški občinski svet je sklenil ir svoji včerajšnji seji, ki je bila jako živahna, med drugim tudi, da najame mesto v pokritje vedno naraščujoče-ga primankljaja 700.000 K posojila (300.000 K na kratek rok). Jako vznemirljiva debata se je razvila tudi o mestni elektrarni, za katero se je porabilo že 4,300.000 K, in ki zahteva zopet nov kredit. Med debato se je odstranilo toliko svetovalcev, da zbornica ni bila več sklepna, ko je stavil svetovalec predlog, da naj se dovoli naknadni kredit v znesku 1,100.000 K, toda pod pogojem, da predloži zbornici stavbni svetnik Bernard natančno bilanco. S tem je bila seja končana.
Nevaren zločinec pobegnil. Iz Beljaka poročajo, da je pobegnil orožnikom med vožnjo oo železnici nevaren tat in zločinec, Lah Ivan Zampiero, ki je že iz vseh avstrijskih kronovin izgnan. Kako se je zločincu posrečilo uiti, še ni znano.
Primorsko
Gosp. dr. Rybafu In tovarišem
na znanje. Dne 19. maja t. 1. priredi italijanska šolska družba »Lega Na-zionale« v slovenskem Sv. Križu pri Trstu veselico s plesom na posestvu slovenskega učitelja Jak. Tenze (tužna mu majka!), kateri spreminja barve, kakor kameleon. Ljudstvo v Sv. Križu in v bližnjih vaseh je ogorčeno in razburjeno. Priredba »Lege« je vsekako veliko in predrzno izzivanzje in vsled tega nas je strah, da se zna kaj zgoditi, kar bi samo naše ljudi spravilo v nesrečo, Italijani so drzni in arogantni, naši ljudje pa preveč samozavestni, da bi se dali izzivati, poniževati in žaliti. V očigled priredbi, naznanjeni za dan 19. maja se spominjamo izgredov, ki so se zgodili 1. 1897., ko je bilo toliko okoličanov zaprtih v ječah, ko je bilo toliko gorja, joka in stoka v nedolžnih družinah obsojencev: da bi se v nedeljo 19. maja ne zgodilo kaj takega, kar bi imelo zle posledice, je sveta dolžnost vseh merodajnih faktorjev skrbeti zato, da se ta italijanska veselica na čisto slovenski zemlji ne vrši. Saj je dovolj italijanskih krajev in mest v Furlaniji, primernih za take prireditve. Kaj bi se pa zgodilo, če bi n. pr. družba sv. Cirila in Metoda priredila veselico v Gradiški ali v Farri ali v Ogleju itd.? Prav gotovo bi nastala prava bitka med Italijani in Slovenci. Gospoda dr. Rvbafa in tovariše torej vljudno prosimo, naj izposlujejo s svojim vplivom na merodajnih mestih, da se prepove tu, za slovenski Sv. Križ in za vse Slovence izzivalna veselica, ki bi utegnila imeti, ako se vrši, neprijetne posledice. Vabimo torej zlasti g. dr. Rvbafa. kot zastopnika tržaške okolice v drž. zboru, in gosp. Alojzija Goriupa, kot kriškega zastopnika v občinskem in deželnem zboru, naj v javnem in v ljudskem interesu napneta vse moči, da se nakana nekaterih predrznih aranžer-jev te veselice ne posreči.
Iz Opatije: Nekaj časa sem imamo pri nas svoj »Casino des Etran-gers.« To je prava igralnica, kjer se tujcem odvzema denar še huje. kakor v razupitem Monte - Carlu. V Monte - Carlu ima namreč igralec še zmerom več upanja, da kaj dobi, kakor v naši igralnici. § 522. kazenskega zakona prepoveduje hazardne igre — pri nas pa se pred očmi obla-stev in z njih vednostjo v »Casinu« sistematično goji hazardna igra in dostikrat se zgodi, da se te igre udeležujejo celo oblastvene osebe. Pomisliti je pri tem, da je to početje na škodo zlasti našim gostilničarjem. Vse drvi v »Casino« in gostilničarji lahko gledajo svoje prazne sobe. To se godi tudi še zdaj, dasi je bila v državnem zboru zaradi tega prepovedanega igranja vložena posebna interpelacija. Seveda je niso vložili naši poslanci, ampak socijalni demo-kratje! Na tej igralnici sta interesira-ni dve reški banki. Ti dve banki ža-nieta, naši z davki preobloženi obrtniki pa imajo škod0.
Občinske volitve v Kanalu se bližajo in zato je treba opozoriti vo-lilce naj gredo na limanice lepim ob-tjubam klerikalcev, ki merijo po »Gorici« razne ceste, obljubljajo med in mleko sedaj, ko jim teče voda v grlo. Po njihovih medenih ničcvih obljubah in nesramnih napadih po katerih se njihov nizkoten čin odlikuje, se spozna te možakarje, kar naj volilci trezno presodijo in vpo-števajo.
Tržaški občinski svet ie imel snoči sejo, katere se je udeležilo 52 svetovalcev. Govorilo se je o razdelitvi draginjskih doklad, ki jih je dovolilo mesto, katerih pa še kljub za-palosti občina ne more izplačati, ker proračun za 1. 1912 ni.od vlade potrjen. Na vprašanje svetovalca Černiv-ca, zakaj da ni prišel njegov prcdlocr glede gradbe 3000 malih stanovanj na dnevni red je župan odgovoril, da pride predlog na dnevni red v eni prihodnjih sej, ko bo prišel na dnevni red predlog kuratorija tudi glede rnalih stanovanj, katerega predloga pa še ni rešil finančni odsek. Po dolgi debati je bil sprejet predlog šolskega odseka, da se spremeni filijal-ka mestne višje gimnazije v samostojen zavod in se razpiše za ta novi zavod mesto ravnatelja. Nato so sprejeli zborovalci še nekaj določil glede mestne zastavljalnice, dovolili so prekoračenje proračuna in sicer za lokalno policijo za 2134 kron 74 v in za vodarino 184 kron 96 v. S tem je bila javna seja končana. V tajni seji je bil pomaknjen magistratni asesor dr. A. Friihbauer v II. razred in sta bila imenovana za prava učitelja na mestni višji realki pri Sv. Jakobu Egidij Violin in Adolf Ber-čon.
»Karpathlja« v Trstu. Danes popoldne odpluje »Karpathija« iz Trsta na Reko, kjer vkrca potnike.
Potres. Seismografični aparati na opazovalnicah v Trstu in Puiju so označili močan katastrofalen potres v oddalji 3000 do 3100 km.
škodljive rosine. Namestništvo je opozorilo s posebnim odlokom trgovce z rozinami, da naj pazijo pri prodaji rozin, da ne pridejo v nre-iskave, ker se je v zadnjem času dognalo, da so prišle na trg rozine, ki so bile tako močno žveplane, da so bile zdravju škodljive.
Požar na Srednjem. Na Srednjem nad Ročinjem je izbruhnil v soboto popoldne pri posestniku Jerneju Hvalica požar, ki je uničil dve poslopji z vsem inventarjem. V enem poslopju so bili nastanjeni tudi voja-ki-planinci. Tudi tem je pogorelo 21 postelj, več odej in precej orožja. Živino so rešili. Kako je nastal ogenj je neznano. Škoda je velika.
Ljubezen — ali nož. V bolnišnico v Pulju so pripeljali včeraj lSlet-no dekle Ivano Cinkopan, ki ima na prsih sedem vbodljajev z nožem. V dekleta se je zaljubil namreč neki Ernst Gortan, katerega pa dekle n? maralo. Ponovno že je odbila njegove prošnje, končno jo je pregovoril, da je prišla na sestanek. Ko ga je zopet odločno zavrnila je potegnil Gordan nož in jo sedemkrat zabodel. Vendar pa rane niso smrtne in bo dekle okrevalo. Gortana so prijeli orožniki in ga izročili sodišču.
Zagoneten umor. Iz Zadra poročajo, da so našli na neki njivi v okolici umorjenega kmeta Matijo Dromeviča. Mrtvec drži v roki velik nož, kar znači, da je podlegel v boju z napadalcem. Vsa preiskavama so ostala dosedaj še brezuspešna.
Borza na Reki. »Neuer Pester Journal« poroča, da je dobil iz Reke poročilo, da se ustanovi tam še letos borza.
Dnevne vesti.
+ Seja občinskega sveta ljubljanskega se nadaljuje danes ob 6. zvečer.
+ »Danzers Armeezeitung« o jugoslovanskem vprašanju in o hrvaških razmerah. V eni izmed zadnjih številk se bavi »Danzers Armee-zeitung« o hrvaških razmerah in piše: »Počasi se dani tudi v glavah dunajskih politikov, da so jeli uva-ževati važnost jugoslovanskega problema. Še pred enim letom bi se zdela nemogoča izjava, ki jo je podal grof Stiirgkh kot odgovor na tri interpelacije v državnem zboru. Res se je zabarikadiral tudi grof Stiirgkh za državno pravnimi pomisleki: Hrvaška in Slavonija pripadate deželam svete Štefanove krone in tamkajšnje homatije so notranje zadeve tuje države . . ., toda v zvezi s tem poklonom je vendarle priznal, da smo mi vsi prav zelo in celo naravnost interesiram na teh dogodkih, ker je od teh odvisen mir in red v Dalmaciji, v Istri, na Slovenskem, predvsem pa v Bosni in ker je na|-občutneje oškodovana naša zunanja politika radi postopanja Madžarov s hrvaškim in srbskim narodom. Ta nepobitni preobrat, ki se javlja iz one Stiirgkhove izjave, so seveda takoj drugi dan nevidljive roke skušale redresirati. Z navadno us«už-nostjo so namreč poluradne korespondence razširjale vest o neki namišljeni demonstraciji hrvaških dijakov v Belgradu, pri kateri se je baje kralja Petra proslavljalo kot »jugoslovanskega kralja«. Ta senzacionalna in iz lahko umljivih namenov izkoriščana vest pa je preveč podobna spletkam, starim že desetletja, da bi se ji verjelo, ne da bi se je ludi preiskušalo glede njene resničnosti. Mi pa imamo tudi dovolj vzrokov, da lahko upravičeno trdimo, da niso vesti o belgradski demonstraciji ničesar drugega, kakor skrbno pripravljene, nesramne in zlobne denuncijacije, katerim ne bo — po izkušnjah v zagrebškem veleizdajni-škem procesu in njegovem dunajskem nadaljevanju — noben pošten človek več nasedel. Palača na Ball-platzu je sedaj, kakor se zdi, končno vendarle očiščena in v predsedstvu avstrijskega ministrskega sveta se pojavljajo naziranja. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri prvih začetkih k zboljšanju.« — Tako piše »Danzers-Armeezeitung«, ki je svoječasno tudi živela v velikem strahu pred jugoslovansko iredento in pred veliko srbsko propagando. Toda »veteiz-dajniški« proces v Zagrebu in Fried-jungov na Dunaju sta tudi temu — priznati se mora — v resnici patri-jotičnemu listu odprla oči, da sedaj bistro vidi, v kateri kuhinji se kuhajo vesti o jugoslovanski iredenti. Seveda »Slovenec« tega ne vidi, to se pravi — on prav dobro vidi, ker je sam eden izmed glavnih faktorjev v oni kuhinji. Toda posel se ne izplača tako, kakor preje, ker je ves pošten svet spregledal vse gnusne one spletke, za to ga »Slovenec« opravlja bolj sramežljivo in se zadovoljuje samo še s prikritimi namigavanji, na katera pa živa duša ničesar več ne da. Denuncijantske glorije je pač konec in klerikalna pšenica, ki je tako bujno cvetela za časa Hribarjeve nepotrditve, ne bo več šla v klasje.
+ Kaj sedaj? Susteršič je svoječasno dalmatinskim pravašem obljubil, da bo jel v parlamentu ubirati druge strune, ako se bo prepričal, k da od njega zasnovana akcija v prilog Hrvaške ne bo imela uspeha. Z ozirom na to svoječasno šusteršiče-vo obljubo čitamo sedaj v spljetski »Slobodi« to-le vprašanje: »Vse Kaže, da ni nobene nade, da bi M na Hrvaškem v kratkem odpravljen ko-misarijat. A kaj sedaj? Stvar je sedaj pravaških poslancev in njihovega zaveznika Šusteršiča, da končno store svojo dolžnost. Komisarijat ni odpravljen in najbrže tudi ne bo skora prišel je torej čas, da stopi tudi Susteršič na čelu svojih v ob-strukcijo, kakor je sam obljubil. Ali bo to storil? Najbrže ne! A kaj bodo potem storili naši dalmatinski prava-ši?« Kaj bodo ukrenili? Molčali bodo in držali roke križem, ker so od Šusteršiča tako hipnotizirani, da se ne upajo niti ganiti, ako jim Susteršič izrecno tega ne dovoli!
+ Podlost socijalno demokratičnega dopisunstva. Socijalni demo-kratje ne morejo preboleti sramotnega poraza, ki so ga doživeli preteklo nedeljo pri nadomestnih volitvah v Spodnji Šiški kljub zvezi z Nemci. Po zloglasnem geslu: držite tatu, skušajo sedaj, ko je njihova zveza z Nemci črno na belem dokazana, odvaliti krivdo s sebe s tem, da očitajo naprednjakom, da so imeli le-ti zvezo z Nemci. To je seveda od konca do kraja izmišljena laž. Ker ne morejo navesti za to riti sence kakega dokaza, so segli po svojem priljubljenem sredstvu, t. j. po laži in obrekovanju, da nasipljejo svojim zaslepljenim pristašem nekoliko peska v oči. Višek nesramnosti pa je, da si drznejo v ponedeljski številki trditi, da je volil napredni kandidat Kelec s pooblastilom nemške klerikalne grofice Auerspergove. Član »Zarjinega« uredništva je sedel v volilni komisiji. Njemu je bilo tedaj dobro znano, da je to od kraja do konca izmišljeno. Ako je kljub temu dopustil, da je prišla v njegov list notica s tako debelo lažjo, potem ni nobene označbe za njegovo postopanje, ako je za to podlo početje vedel. Pa če tudi bi se dotični sodrug izgovarjal, da za ponedeljkovo notico on ni vedel,pribijemo kot mememo vsem dostojnim ljudem dejstvo, da v torkovi številki hudobno izmišljotino o pooblastilu grofice Auerspergove še vedno ni popravljena. Ako ima »Zarja« količkaj vesti in časti, mora laž o g. Kelcu nemudoma popraviti. Dokler se pa to ne zgodi, bodo imeli dostojni ljudje o tem časopisu svoje posebno mnenje.
Ogenj je izbruhnil v soboto 4. t. mes. v Gornjih Pirničah ter popolnoma upepelil tri gospodarska poslopja in sicer Štularjevo, Ribičevo in Adamičevo. Kako je nastal ogenj, se še ne ve.
Zopet ogenj. V ponedeljek zvečer, 6. t. m., je pogorela v Tacnu pod Šmarno goro Kovačeva hiša. Zažgali so baje otroci.
Preiskava proti italijanskim vohunom. Lahi Florini, Giacomo in Flo-rianich, ki so bili v Bohinjski Bistrici prijeti, ker so na sumu, da so vojaški vohuni, se nahajajo sedaj v zaporih tukajšnega deželnega sodišča. Proti njim je uvedena preiskava in sicer na direkten ukaz od zgoraj. Preiskavo vodi preiskovalni sodnik dr. Kaiser. Kolikor je nam znano, je obtožilnega materijala proti osumljencem zelo malo na razpolago. Ako oblast ne razpolaga z obsežnejšim materijalom, ne bo pre-ostajalo drugega, kakor osumljence izpustiti na svobodo. Kakor se nam poroča, so bili Florini, Giacomo in Florianich v družbi z dvema uteklima tovarišema tudi na Jesenicah, odkoder so delali izlete v bližnjo okolico. Morda jih je tudi zanimal železniški predor kakor v Bohinjski Bistrici?!
V župnijah Soteska in Toplice na Dolenjskem je sedaj zelo razširjena škrlatica. Ze več otrok je umrlo na njej. Zdaj napada pa ta nalezljiva bolezen že tudi odrasle ljudi. Ravno v petek dne 3. t. m. so pokopali 25 letnega fanta, ki je umrl na njej. Morali so ga takoj odnesti v mrtvašnico. Kljub temu, da je mnogo ljudi bolnih za to boleznijo, se oblasti nič ne zmenijo za to. Stvar se menda nalašč prikriva. Na Toplicah se je tudi pojavil w tifus" v neki hiši. En bolnik je že umrl na njem, trije pa še ležijo bolni. Kaj bo, če se ta nevarna bolezen raznese, ker se od oblasti nič ne stori v njeno omejitev.
Porotno sodišče v Novem mestu. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu se začnejo na binkoštni torek, dne 28. maja. Predsedoval bo porotnim sodbam predsednik okrožnega sodišča g. Trenz, nadomestovala ga bosta pa g. nadsvetnik Wajkart Gandini in g. svetnik Žmavec. O porotnih slučajih, ki pridejo na vrsto, bomo poročali pozneje.
' Izžrebani porotniki za II. zasedanje porotne sodbe v Novem mestu so: Glavni porotniki: Ive Zupančič, posestnik na Ponikvah pri Trebnjem;   Matija Majerle,  posestnik v
Jelševniku pri Črnomlju; Ive Rata-jec, posestnik v Lukovki pri Trebnjem; Anton Štrumbelj, posestnik na Gorenji Ajdovci; France Levstik, posestnik in gostilničar v Malih Laščah; Ive Schauer, trgovec v Čr-mošnjicah; Alojzij Pisanski, posestnik in gostilničar pri Sv. Križu; Fr. Majzelj, posestnik in gostilničar v Beli cerkvi; Ive Uhan, posestnik in gostilničar na Veliki Loki; Matija Jaklič, posestnik na Jarčevem vrhu pri Bučki; Jakob Klun, posestnik in gostilničar v Ribnici; Jože Zaje, posestnik in gostilničar na Dragi pri Beli cerkvi; Alojzij Vehovec, posestnik v 2užemperku: Ive Rus, posestnik in trgovec z lesom v Brezah; Anton Turk, posestnik v Podhosti pri Toplicah; Ive Maurar, posestnik in gostilničar na Raki; Ive Petschau-er, posest, v Podhosti pri Dol. Topi.; Ive Arhar, posestnik v Trebčivasi pri Dvoru; Franc Zamida, posestnik na Vršnih selih nad Toplicami; Jože Zupančič, posestnik in trgovec v Trebnjem; Štefan Kožar, posestnik in gostilničar v Črnomlju; France Geraldi, posestnik v Krškem; France Knez, posestnik in trgovec v Šent Rupertu; Ive Marn, posestnik na Jezeru pri Trebnjem; France Jordan, posestnik v Ruhtni vasi pri Beli cerkvi; France Loy, trgovec v Kočevju; Jože Gnidovec, posestnik v Gorenjem Lipovcu pri Ajdovcu; Ivan Grill, posestnik v Občini pri Polja-nicah; Alojzij Radelj, posestnik v Spod. Ponikvah; Jože Turk, posestnik na Zvirčah; Ive Kopina, posestnik v Radovljah pri Šmarjeti; Jože Stupica, posestnik v 2užemperku; Ive Štrukelj, posestnik v Dobličah; Juri Papež, posestnik na Prevalu pri Žužemperku; Alojzij ŠuŠtaršič, posestnik na Toplicah, in Jože Kek, posestnik na Pljuski pri Veliki loki. — Nadomestni porotniki: Gustav Murn, posestnik in lectar v Novem mestu; Fran Možina, posestnik in vinski trgovec v Novem mestu; Ive Mrvar, posestnik na Boričevem pri Novem mestu; Andrej Škufca, posestnik in gostilničar na Potoku pri Novem mestu; Juri Košir, posestnik in gostilničar na Brodu pri Novem mestu; Juri Picek, posestnik in trgovec v Novem mestu; Vladimir Vojska, posestnik v Novem mestu; Alojzij Win-diseher, posestnik in trgovec v Novem mestu; Ive Ferlič, posestnik in gostilničar v Novem mestu.
Rjave hrošče plačuje občina v Mostah po 1 K mernik. Otroci so jih že precej nabrali, med vsemi pa so najbolj pridni otroci gerenta Oraž-ma. Ljudje sicer ne verjamejo v to izredno pridnost in si pripovedujejo marsikaj. Pa to so samo govorice, ki nimajo nobene podlage, zato jih tudi mi ne beležimo. Eno pa je čudno: Drugodi hrošče žgo ali pa jih more v živem apnu, v Mostah pa jih enostavno zakopavajo. Občinski, oziroma deželni denar za uničenje hro-ščev je naravnost proč vržen, ker se z zakopavanjem hroščje zalege vendar ne uniči in ne zatre!
Kinematograf »Ideal«. »Neznanec«, krasna drama tvrdke Nordisk-film Ko., vidi se še danes pri večernih predstavah. V tej drami igrajo najslovitejši avstrijski igralci in je to prvi film avstrijskega izdelka. Razen te slike še več komičnih in naravnih posnetkov.
Pozabil je v nedeljo zvečer nek gospod v neki gostilni citre, ki se pa sedaj ne more prav nič spomniti, kje je to bilo. Gostilničar naj se izvoli zglasiti pri policiji, ki bode obvestila lastnika citer. da pride ponje.
Trpinčenje živali. Predvčerajšnjem sta se na nekem dvorišču na Dunajski cesti dva voznika prerekala, kateri ima močnejšega konja, ter naposled napravila stavo za 10 K. Nato sta vpregla vsak svojega konja v z opeko naložen voz, ga zavrla in ubogo žival začela mučiti tako, da so se ljudje zelo zgražali nad takim početjem. Preskrbljeno je, da dobita za to tudi zasluženo plačilo.
Nesreča. Včeraj se je delavec Alojzij Ocepek iz Roviš ob Savi pri sekanju drv v desno nogo tako usekal, da so ga morali pripeljati v deželno bolnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Macedoncev, 86 Slovencev in 30 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Neka rodbina je v ponedeljek na izprehodu izgubila zelenkastokrižast otroški plašč z belimi gumbi. — Učenec Vik-tor 2van je našel pasji nagobčnik.
Narodna obramba.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Litijo in okolico ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 12. maja 1912 ob 3. popoldne v gostilni »Pri Urški« gosp. Preinfalka v Litiji.
Književnost.
— Bratom sokolskim pisateljem! Slovenski sokolski koledar izide za 1. 1913 o priliki petdesetletnice slovenskega Sokolstva v razširjeni jubilejni izdaji. Uredništvo vabi vse
106 štev.
SLOVENSKI NAR03.
Stran 5.
brate sokolske pisatelje k sodelovanju. Vposlani Članki se morajo več ali manj tikati slovenskega Sokol-stva (zgodovinski članki o idejnem, organizacijskem, telovadno-strokov-nem oziru itd.) Izvolite jih poslati uredništvu »Slovenskega sokolskega koledarja« v Kranj najpozneje do 1. julija 1912. Uporabne članke, za katere bi ne bilo prostora v koledarju, priobči »Slovenski Sokol«.
Razne stvari.
* Železniška nesreča. Iz New-Orleansa poročajo: Posebni vlak, s katerim so se peljali veterana iz Texa-sa v Macon v državi Jevzgia, je blizu Hattiesburga skočil s tira. Deset oseb je bilo ubitih, 26 pa ranjenih.
* Žrtve aviatike. Iz Berolina poročajo: V torek je padel 21 letni avi-atik Bachmeyer iz Nilrnberga z višine 100 metrov ter se ubil. — Iz Bruselja poročajo: 191etni aviatik Olbrecht, ki se je v ponedeljek ponesrečil, je v bolnišnici umrl.
* Poplave reke Mississippi. Po ložaj v okolici reke Mississippi je od dne do dne nevarnejši. Od Viksburga pa do New-Orleansa je Mississippi mnogo bolj narastel nego pri prejšnjih povodnjih. Na ježih je vse polno delavcev, ki skušajo rešiti jeze pred va« lovjem. Kolikor so dozdaj dognali, je utonilo trideset oseb.
* Samomor nihilistke. Iz Petro-grada poročajo: Neka učenka tukajšnje višje dekliške šole, iz zelo ugledne rodbine, je bila članica neke revolu cionarne družbe. Izžrebana je bila, da izvrši atentat na naučnega ministra. V ponedeljek je poskusila na cesti izvršiti samomor. Težko ranjeno so jo prenesli v bolnico. Tam je izpovedala, da se je hotela zaradi tega umoriti, ker se je čutila preslaba, izvršiti atentat. Dozdaj so prijeli šest oseb.
* Bonnotov vzgled. Iz Pariza poročajo: V neki vasi province Auvergne se je neki trinajstletni deček oborožil s sekiro, puško tn patroni. S sekiro je smrtnonevarno ranil svojega brata, očetu je grozil, da ga ustreli. Na sosede, ki so ga hoteli prijeti, je streljal. Pri tem je vpil: „Jaz sem Bon-not!" Z največjim trudom so ga orožniki prijeli.
* Kultura nemških dijakov. Nemci se kaj radi ponašajo z visoko izobrazbo in kulturo svojih dijakov. Kdor pa pozna divjanje teh mladih Tevtonov, mora biti pač ravno o nasprotnem prepričan. Ni večjih divjakov in barbarov kakor je ta nadepolna mladina. ,Vossische Zeitung" poroča o divjanju nemških dijakov v Gottingnu. Pred par dnevi so na nekem monumental-nem vodnjaku odbili ribam glave. Razbili so pri več prodajalnah napise. Velike izložbene šipe so razrezali z dijamanti. Štirje dijaki so streljali z revolverji na mimovozeči poštni vlak. Alarmirali so tudi požarno brambo. Radovedni smo, kdaj bodo dobili te dijake in kako jih bodo kaznovali.
! Nov serum proti tifusu. Iz Berolina poročajo: »Vossische Zeitung« je dobila iz Pariza poročilo, da je profesor Mečnikov v Pasteurjevem zavodu sestavil s pomočjo svojega
iavca dr. Broughtona nov serum proti tifusu. Dosedanji poskusi so se posrečili.
Velike menične sleparije. Iz
Bukarešta poročaja: Lastnika mlinov, brata Mendelsohn, sta izvršila meničnih sleparij za deset milijonov frankov. Nato sta izginila.
' Velikanska globa davčne administracije. Neka tvrdka v drugem du-
em okraju je bila kaznovana od davčne administracije na en milijon kron denarne globe, ker ni pravilno latirala davka. Tvrdka je seveda re-kurirala.
* Maščevanje zapeljane deklice.
}7 nedeljo se je pred oglejskim sodiščem zagovarjal neki Alfons Cetrulli, ker je zapeljal mladoletno Concetto 'neratori. Ko se je razglasila razudba in je bil Cetrulli obsojen na 2 meseca ječe, je skočila Libe-fatori proti zapeljivcu ter ga z dol-Khn nožem smrtno nevarno ranila na glavi.
* Demonstracija sufragetk v New
Vorku. V nedeljo je bila v New Yor-velika demonstracija  za žensko
Milno pravico. Demonstracija se je Jurno vršila in se je je udeležilo 1Q.000 oseb in 26 godb. Pri obhodu ^ bile najelegantnejše ne\vjorškc dame v najnovejših pomladanskih jMekah. Tudi inozemski narodi so topani, tako n. pr. Kitajci in J?Donci. Na čelu je jezdilo sto žensk.
udi moška liga ze žensko volilno Pravico se je udeležila obhoda, gle-klci so te demonstrante sprejeli z z^mL'liovaniem.
* Zakladi duhovnika - samomora. Kakor smo že poročali, so našli
i župniku Liebeju, ki je izvršil sa-jjoinor, mnogo dragocenosti. Pravi-?• da so te dragocenosti v zvezi s Tiami-v Čenstohovskem samo-■anu. Sanitetni svetnik Liebe, brat Vrlega, je izjavil, da je imel pokoj-
nik kvečjemu 30.000 mark premo-ženja. Nikdar ni slišal, da bi imel cel zaklad dragih kamnov. Ko je stopil v katoliško cerkev, je postal najprvo kaplan v Reichenbachu v Šleziji. Tam je bil v zvezi z ruskimi menihi Vsled tega govore, da je bil najbrže v zvezi s čenstohovskimi menihi.
* Trgovina s človeškim mesom v Egipt Angleška narodna zveza za nadziranje trgovine z dekleti je ravnokar sklenila, opozoriti egipčansko vlado in angleškega državnega komisarja na to, da je Egipt takorekoč središče sramotne trgovine s človeškim mesom. Vse one nesrečne deklice, ki so namenjene za hareme in javne hiše v Orijentu, se transporti-rajo skozi Egipt. Število teh nesreč-nic je ogromno. Samo v enem letu se je pripeljalo 2253 takih nesrečnic. čeprav so izgnali iz dežele že 52 znanih trgovcev s človeškim mesom, vendar je to le minimalen uspeh. Te deklice prihajajo ponajveč iz Rusije, Grške, Francije in Avstro-Ogrske, med katerimi se nahajajo tudi Slovenke.
* Ekstempore na odru — vzrok odpusta. Berolinski igralec Spira je pri vprizoritvi veseloigre »Polkovne dame« napravil ekstempore, to se pravi, storil je nekaj, česar pisatelj igre ni predpisal, in storil je to z uspehom, kajti občinstvo mu je bučno ploskalo. Nekemu drugemu igralcu pa to ni bilo všeč in ravnatelj je vsled tega ekstemporiranje prepovedal. Spira pa se ni udal in ker je svoj ekstempore pri prihodnji predstavi ponovil, je bil odpuščen. Zdaj je vložil proti glediškemu ravnatelju tožbo na izpolnitev pogodbe in razume se, da so igralski krogi jako radovedni, če obvelja ekstempore kot zadosten povod za takojšnji odpust.
Nepravi nadvojvoda. Iz New Yorka poročajo, da so tam prijeli 22Ietnega kuharja Otmarja Oubatta, ki je napraval mnogo velikih sleparij. Leta 1909 se je v Parizu predstavljal kot nadvojvoda Karel Henrik, nečak našega cesarja, ter izvršil velikanske sleparije. Gubatta je sin nekega dunajskega sluge. V svojih mladih letih je prišel na Nemško, kjer se je izučil za kuharja. Nato je hotel postati igralec. 2e takrat je sleparil, ukradel svoji materi nekaj lišpa in je bil na Dunaju tudi za to kaznovan. Potem je šel v Ameriko, kjer se je poročil z gospo Silvijo Thomson, vdovo danskega industrijca Becka. Z njo se je vrnil v Švico, kjer je zelo luksuriozno živel. Iz enega hotela je šel v drugega. Najet je imel tudi avtomobil, za katerega bi moral plačevati vsak dan 50 frankov, ki jih pa seveda ni plačal. Končno je prišel s svojo soprogo v Pariz, kjer se je naselil v hotelu »Contimental«. Živel je popolnoma »primerno« svojemu stanu. Nato je najel v »Avenue Kieber« luksuriozno privatno stanovanje za letnih 100.000 frankov. Madame Gubatta je nastopala kot nadvojvodinja in je izvabila juvelirju Fontana dragocenosti za 200 000 frankov. Tudi drugim trgovcem je izvabila dvojica blaga v veliki vrednosti. Ko so ju prijeli, sta skoro že vse poprodala. Gubatta je bil obsojen na dve leti ječe. Pred par meseci je bil zopet na Dunaju ter izvršil tam več sleparij, nakar je pobegnil v Ameriko, kjer so ga prijeli, ko se je hotel izkrcati.
* Modrost mestnih očetov. V Nemčiji je država Hessenska, na Hes-senskem je mestece Fritzlar in mestece Fritzlar ima jako modre mestne očete, ki so svoji domovini nedvomno v veliko čast. Kakor marsikje, so tožili tudi fritzlarski poljedelci nad škodo, ki jo napravljajo lačne vrane njih sestram. Mestnim očetom je šla ta tožba k srcu in na zgovodinski seji so obsodili vse vrane na smrt. Smrtno obsodbo so hoteli izvesti na iako zvit način. Nakupili so mesnih ostankov po mesnicah in jih zastrupili s strihninom. Nato so preplavili vso okolico s temi strupenimi mesnimi ostanki. Raztrosili so jih po njivah; estetični okus mestnih očetov se tudi prav nič ni upiral, ko so jih obesili po drevesih. Tu so visela pljuča, tam jetra, tam ledvice in tako naprej. Uspeh je daleč prekosil vsa pričakovanja. Že drugi dan so našli 11 mrtvih vran. Ali kako naj popiše pero veliko osuplost mestnih očetov, ko so videli, da je storilo kakih 20 žoln in na stotine senic neumnost, da so tudi jedle razobešeno in raztlano meso. Polja in travniki so bili kar posejani z mrtvimi trupli ubogih živalic. Razvcntega je poginilo tudi pet psov, ki so jedli zastrupljeno meso. Mestni očetje se baje ukvarjajo z mislijo, da v bodoče napravijo svarilne tablice za senice, žolne in pse ter jih obesijo poleg mesnih koscev.
* Nove misli o ženskah. Ugledni francoski filozof Edmond Thian-dičre je izdal malo knjižico »Opom-nje pesimista«, v kateri izreka svoje misli o ljudeh in o stvareh, o ljubezni in o dolžnosti, o življenju in o smrti, o politiki in o veri. Te misli kažejo, da že dolgo sivolasi pisatelj nima posebno dobrega mnenja o svetu. Časih ima prav, zasih pa tudi ne. Resni-
ca je, kar piše: »Mnogokrat je neumnost drugih kriva, da mora človek zgodaj umreti, še večkrat pa lastna neumnost.« Kar piše o ženstvu, bo naletelo na mnogo ugovorov: Tako na pr. pravi: »V srcih tistih, ki so bili vredni velike ljubezni, a so učakali samo bedasto ljubimkanje, ostane za vedno velika grenkoba.« — »Moški je v stanu, da iz čuta dolžnosti, kako žensko ljubi, da bi jo najraje sovražil«; — »Na potu k dobremu kakor na potu k slabemu, gre ženska vedno moškemu naprej«; — »Zena umiri možu dušo, če mu je ne zagreni«; — »Med dvema zakonskima, ki se slabo razumeta, hoče vedno manjvredni vladati nad drugim.« Vendar priznava Thiandiere, da je najlepša doba življenja tista, ko se človek z dušo posveti ljubezni. A seveda pravi tudi: »Življenje je brzovlak, ki nas vodi v smrt, nobeno znamenje ga ne ustavi in kmalu smo na cilju. Toda — čim bolj se bližamo cilju, toliko bolestneje občutimo, kaj smo izgubili: »Možu, čigar mladost je minila, dela navzočnost lepih žensk prave bolečine . . .«
* Sleparski odvetnik. Iz Lvova poročajo: V ponedeljek so aretirali tukajšnjega odvetnika dr. Henrika Sowilskega zaradi goljufije in poneverbe. Dr. Sowilski je bil že pred par meseci v kazenski preiskavi zaradi oderuštva na knezu Juriju Lubomir-skem. Knez mu je dal za 40.000 kron menic, da mu jih eskontira, za kar pa knez ni dobil niti 10.000 K. Razen-tega je pa dr. Sowilski oškodoval tudi kneza Stanislava Jablonowske-ga za več nego pol milijona kron in vladnega komisarja Kazimirja Mie-lenskega, ki je zdaj prideljen trgovinskemu ministrstvu na Dunaju, za 6000 kron.
* Rdeča zastava na cerkvenem stolpu. 1. maja zjutraj je prebivalstvo v Szegenyhaz-tesi v Pešti z velikim začudenjem zagledalo na 60 m visokem cerkvenem stolpu dolgo rdečo zastavo z napisom: »Naj živi splošna volilna pravica!« Na trgu pred cerkvijo se je kmalu zbralo mnogo občinstva. Prišli so seveda tudi policisti, ki pa niso vedeli, kako bi zastavo sneli. Tedaj se je pa zgla-sil 191etni kleparski pomočnik Aleksander Veress in izjavil, da za sto kron sname zastavo s stolpa. Župnik mu je obljubil teh sto kron. In fant je kmalu prinesel zastavo s stolrja. Ko so ga vprašali, kako je to storil, se je izdal. Zagovoril se je namreč, da je že vdrugič splezal na stolp in sam obesil zastavo na stolpu. Veres-sa so odvedli na stražnico. Kaznovan bo. toda sto kron mu nihče več ne vzame.
* Hrvat na »Titanicu«.  — Na
»Titanicu« se je vozil tudi Hrvat iz Preloščice, okraj Sisek, Ivan Jalše-vac, bivši narednik v deželni žreb-čarni. Ko se je zgodila nesreča, je bil Jalševac na krovu ter je v zadnji sili, opasan z rešilnim pasom, skočil v morje. O nesreči in svoji rešitvi je sedaj pisal svojemu očetu. Potnikom so začeli deliti razme alkoholne pijače, da dobe pogum. Ko se ni dalo več prikrivati obupnega položaja, se je izdalo geslo: »Vsi gremo skupaj v smrt!« Ko je Jalševac čul te besede, je vzel rešilni pas in skočil v morje, ker je videl, da se v čolne spravljajo le ženske in otroci. Telesno izredno močan, je Jalševec pričel v morju borbo na življenje in smrt. Največja ovira in nevarnost so bili veliki kosi ledu, ki so plavali v morju. Trudil se je, da bi dospel do kakega rešilnega čolna —toda vse zaman. Pri tem, poči Jalševcu rešilni pas. Z nadčloveškim naporom se je skušal obdržati na površini ter kot vešč plavač doseči kak rešilni čoln. A bilo je zaman; umikati se je moral neprestano kosom ledu in plavati zdaj sem, zdaj tje. V tej smrtni borbi so mu začele pešati moči in ves onemogel se je končno vzpel na kos ledu in od tu klical na pomoč. Po dolgem času je pri-plul neki parobrod in ga sprejel na krov ter prepeljal v New Jork. Ali je bil ta parobrod »Carpathia« ali kak drug, Jalševac ne piše. Pravi pa, da ne more nihče popisati groze in strahu, ki je vladal ob nesreči in katerega je zlasti prestal.
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek preči tane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/T.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva preči tane časopise v svojem okraju. I
Kreditno društvo nest. hranilnice in njega prijatelji!
Pri včerajšnji občinski seji Je kreditno društvo Mestne hranilnice zaprosilo, da se mu dovoli zvišane dotacije od Mestne hranilnice in sicer za 100.000 kron.
Nihče ne bi mislil, da bodo Nemci, ki se vendar prištevajo inteligenci, temu nasprotovali. Občinski svetnik g. Pammer se je brez potrebe razvnel zoper povišanje posojila. Prav dobro mu je odgovoril občinski svetnik g. Bonač, da je ustanovitev Kreditnega društva le posledica postopanja Kranjske hranilnice, ki jc no nesrečnih septembrskih dogodkih brez potrebe skoraj vse slovenske obrtnike in trgovce izpod strehe spodila.
Gopod Pammer je trdil, da se z dotacijo 100.000 K daje po domače rečeno le potuho obrtnikom in trgovcem.
Prosili bi pa gospoda svetnika Pammerja naj si enkrat natančno ogleda delovanje Kreditnega društva. To društvo ne pomaga stvar-jati nova podjetja in tudi nima nikdar nobenega spekulacijskega podjetja v svojem okrilja. Društvo deluje le v korist in prospeh že obstoječim In zanesljivim trgovcem in obrtnikom. Potrebno je nad vse, saj je obče znano, kako huda denarna kriza vlada v celi državi.
Čez dvajset let bo ves slovenski svet hvalil tiste može, ki so še pravi čas našli pota, kako varovati domačo trgovino in obrtnijo v časih velikih kriz, in to na solidni in reelni podlagi. V duhu vidimo cvetoče Kreditno društvo in cvetoči domači trgovski in obrtni stan.
Takrat pa bo gosp. Pammer z ranjkim Hofmannom (kadar je ta videl, kako kak Slovenec napreduje) zaklical: »Die Človeken sind auch Menschen!«
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR. Kompetence ministrov-
Dunaj, 8. maja. Zbornica se je najprej pečala s prvim branjem vladne predloge glede izpremembe kompetenc trgovskega ministrstva in ministrstva za javna dela. Govorniki kritikujejo predlog kot krparijo ter naglasa jo, da je treba revidirati celo ministrsko kompetenco. Ta revizija pa mora biti stvarna in se mora raztezati na vse resorte.
Jutri ne bo plenarne seje državnega zbora, da morejo zborovati odseki, zlasti pa brambni odsek.
Generalna absolucija.
Dunaj, 8. maja. Grajalni odsek je imel danes dopoldne sejo pod predsedstvom poslanca Fuchsa. Vršila so se pogajnja med strankami ter je skušal doseči poslanec Fuchs mirno poravnavo. Poslanec Seitz bo preklical svoje žalitve, enako tudi drugi poslanci, nakar bo predsednik poklical splošno vse poslance k redu. Na ta način bo čast zopet zlimana. Mogoče pa je, da se pogajanja že v zadnjem trenutku razbijejo.
Rusinsko vseučilišče in Poljaki.
Dunaj, 8. maja. Poljska ljudska stranka je sklenite v nasprotju s šovinističnimi strankami, da se zavzame za ustanovitev rusinskega vseučilišča v Lvovu.
Bosanska sprava.
Dunaj, 8. maja. Cesar je podelil sekcijskemu šefu Urpaniju naslov dvornega svetnika in red železne krone. Urpani je določen za naslednika Pittnerja, od katerega bo prevzel bosanski notranjepolitični resort. Urpani velja za zaupnika visokih krogov.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 8. maja. Ogrska zbornica je nadaljevala danes svojo razpravo ter je govoril Justhovec Kelemen, ter je govoril proti obsolu-tizmu na Hrvaškem in izjavil, da hoče Justhova stranka pošteno spravo. Debata bo najbrže še danes končana. Jutri se državni zbor še enkrat sestane, potem se pa odgodi, da se vrše pogajanja z Justhovo stranko zaradi delazmožnosti državnega zbora. Vlada hoče predložiti zbornici nov volilni red, vsled katerega bi dobila dva milijona 250.000 upravičencev volilno pravico.
Francoski politiki na Dunaju.
Dunaj, 8. maja. Včeraj je sprejel cesar v posebni avdijenci bivšega predsednika francoske zbornice De-schanela, ki je eden najsiovitejših in najvplivnejših politikov sedanjega časa. Danes je povabljen Deschanel s svojo soprogo k slovesni pojedini
pri zunanjem ministru grofu Bercti-toldu. Dejstvo, kako je cesar Descha-nela sprejel spričuje kolik pomen se pripisuje njegovi navzočnosti na Dunaju. Da bi bil Deschanek>v poset na Dunaju v kaki zvezi z njegovim eventualnim imenovanjem za dunaj-kega poslanika ni resnica. Na čast Deschanelu je priredil častno pojedino tudi francoski poslanik grof de Saint-Aulaive na katerega so povabljeni avstrijski zunanji minister Berchtold, ministrski predsednik grof Stiirgkh, skupni finančni minister Bilinski, vojni minister Auffen-berg, doyen diptomatičnega kora lasici poslanik vojvoda Avamski, ruski poslanik pl. Giers, angleški pr> slaniški svetnik Roussel in člani francoskega poslaništva. Deschanel odpotuje jutri zjutraj nazaj v Pariz«
Krečansko vprašanje.
Dunaj, 8. maja. V tukajšnjih kro* gfli so sprejeli poročno, da grška vlada sama stremi, da bi se rešilo krečansko vprašanje, jako skeptično. Glasom informacij ki so došle od strani velevlasti je jasno, da so vele-sHe za vse preje pripravljene, kakor ustreči željam Krečanov.
Smrt admirala. ^
Trst, 8. maja. Viceadmiraf Berg« liofer je v 71. letu star umrL
Poljaki-Rasi.
Petrograd, 8. maja. Poslanec Pii-riskienzig je vložil v dumi predlog, da naj se na železniški progi Varša-va-Dunaj odpuste vsi Poljaki, ker so reški državni ideji nevarni.
Kriza v ruskem kabinetu.
Petrograd, 8. maja. Vojni minister Kokovcev je baje padel v nemilost pri carju.
Pariz, 8. maja. Po celem maroškem vre. V Mogadorju in Marakešu so nemiri taki, da ogrožajo življenje.
Napredek zrakoplovstva na Ruskem.
Trutnov, 8. maja. Tu so poskusili zgraditi Etrichov monopian za več oseb. Danes se je vzdignil letalec Fiedler s tem monopianom 150 m visoko ter poletel 120 km daleč. Polet se je popolnoma posrečil.
Županska kriza v Berolinu.
Beroltn, 8. maja. Nadžupan berolinski v kratkem odstopi. Najbrže bo izvoljen za njegovega naslednika podtajnik Wermuth.
Perzija.
London, 8. maja. Iz Teherana poročajo, da postaja situacija od dne do dne botj kritična. Perzijske vladne čete so podlegle in rrmogo perzijskega vojaštva je desertirato.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Rodos.
Carigrad, S. maja. Turška posadka na Rodosu se je hudo upirala zasedanju otoka od strani Italijanov. Dvakrat je zavrnila italijanski napad, ter so Italijani izgubili pri tem 200 mož. Današnji ministrski svet se bo bavil z vprašanjem iagnanja italijanskih podanikov.
Turški aeroplan!.
Carigrad, 8. maja. Turčiji se je posrečilo spraviti v Tripolitamjo mnogo letalnih strojev in mnogo iz-vežbanih letalcev, ter namerava Turčija sedaj začeti proti ItalHanom tudi vojno v zraku.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne 6tranke je ustanovilo v. svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nsk i h in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, katerenm je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Napreduj aki,
spMrinJalte m prt vsaki priliki
»Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj!
Draštrora Manila.
V soboto, 1L maja, se že vrši velika dobrodelna veselica za dijaško kutonio dmstva »Domovine«. Iz obsežnega in vsestransko ugajajočega programa je razvidno, da je veselica proračunjeoa na obisk vseh slojev. Zato se posebna vabila na to prireditev ne bodo razpošiljala. Vabljen je vsak, komer je do tega, da olajša bedno življenje naših revnih dijakov. — Veselica bo obsegala ples, ki bo v velik dvorani Narodnega doma, in kabaretni večer, ki bo v sokolski telovadnici. Sporede smo natančnejše opisali že včeraj. V obeh dvoranah igra »Slovenska Filharmonija«, močna 30 mož. Pavilijoni bodo v sokolski dvorani za vino (liter a 1 K 28 vin.), jest v ine fn razgiednice, v mali dvorani za vino, jest vi ne m šampanjec, v »Siavčevi« sobi za vino in jest vine, v sobi »Ljubljanskega Zvona« za kavarno m slaščičarno in ob vhodu v veliko dvorano za cvetice. Kot pomladna veselica bo imela ta prireditev domač, neprisiljen značaj in je za to izključena vsaka salonska ali plesna toiletta. Vstopnice za osebo po 2 K in za dijake po 1 K 20 vin., se v predprodaji dobivajo pri ge. česarkoli v Šelenburgovi ulici in pri gdcrii. Jerici Dolenčevi v Pešernovi ulici 52.
Sokolska akademija. V proslavo 50letirice Sokolstva in društvene petletnice je priredilo telovadno društvo Sokol I. v soboto zvečer ob 8. v Mestnem domu akademijo. V okusno dekorirani dvorani se je zbralo precej občinstva, ki je z zanimanjem sledflo raznim točkam zanimivega in odličnega sporeda. Med navzočimi nahajal se je tudi g. dež. odbornik dr. T r i 11 e r , dalje tudi mnogo odličnega občinstva, Podsta-rosta dr.Pestotnik je pozdravil v imenu Sokola I. navzoče, posebno pa še soustanovnike »Južnega Sokola« g. D r e n i k a, g. viteza G r a s -seli}a in Mulačka, potem pa podal kratko sliko razvoja Sokolstva sploh in končno tudi razvoja društva »Sokola I.« Leta 1862. se je ustanovilo v Pragi prvo slovansko telovadno društvo in temu je sledil leta 1863. v Ljubljani »Južni Sokol«, ki pa zaradi neugodnih razmer ni obstajal dolgo in iz katerega se je rodil leta 1868. »Ljubljanski Sokol«. To telovadno društvo se je razvijalo po vzvišenih vzgledih čeških sokolskih organizacij in je tudi kakor ona zapisalo na svoj prapor ideje in program Tvrša in Fugnera. Kakor bratska češka društva, tako si je tudi ^Ljubljanski Sokol« stavil glavno nalogo s tem, da vzgoji pod svojim okriljem ne samo telesno krepke in čile može, da jih pa tudi spopolnuje duševno v svojem društvu. Potreba pa je nanesla, da se je iz »Ljubljanskega Sokola« pred petimi leti izločilo društvo »Sokol I.« in »Sokol II.«, ker je število članov tako naraslo, da je bilo nujno potrebno, da se delo deli. Lahko se danes šteje telovadno društvo »Sokol L« med najagilnejša društva, ki si bo tudi s pomočjo njemu naklonjenega občinstva v kratkem sezidalo lastni dom. — Dekla-miral je profesor B e r c e E. Gang-lovo »Pesem Sokolov«, ki jo je isto-tako, kakor govor g. podstaroste dr. Pestotnika sprejelo občinstvo z burnim odobravanjem. Proste vaje, ki jih je izvajal br. Stane Vidmar ob spremljevanju klavirja in ki so ljubljanskemu občinstvu zelo priljubljene, je občinstvo sprejelo z burnim aplavzom. Pevske točke je vodil br. Počivalnik, ki je v kratkem času zbor izvežbal tako, da je izvajal svoje točke, izmed katerih je posebno ugajala Schwabova: »Dobro jutro« in Adamičeva: »V snegu«. Največje priznanje pa je žel izborno iz-vežbani orkester, pod vodstvom ve-ščaka g. Jakla, ki je izvajal mnogo krasnih komadov, izmed katerih je posebno ugajala tehnično težka fantazija iz opere »Trubadur« in Adamičev »Spominski list«. Krasno so uspele tudi soiotočke g. E. K e n d j a na čelo in g. S i r n i k a na violino. Krasno uspela Sokorska akademija je med občinstvom naredila splošno jako ugoden vtisk. Po akademiji je bil v restavraciji br. Tratnika prijateljski sestanek, na katerem je br. dr. Pestotnik pozdravil ustanovitelja »Južnega Sokola«, g. Drenika, ki se je za topel pozdrav zahvalil g. podstarosti br. dr. Pestotniku.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev«, podružnica Ljubljana, šteje si v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem onim cerrj. gg. udeležnikom, ki so blagovolili preplačati vstopnino, le žal, da radi prostora nam ni mogoče navajati vseh imen gg. dobrotnikov. Posebno zahvalo pa smo dolžni blagorodnemu gosp. županu dr. Ivanu Tavčarju in milostljivi gospej soprogi, dalje gosp. podžupanu dr. K. T r i 11 e r j ti, g. državnemu poslancu dr. Ravni h ar j u in gosp. dr. Josipu Furlanu. Istotako se toplo zahvaljujemo gospej Juvanovi za blagohotno pnevzerje  režije igre
»Nemški ne znajo«, ki je vsled njene
požrtvovalnosti vseskozi izborno izpadla! Vsem prisrčna zahvala!
Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v LJubljani redni občni zbor bo v ponedeljek, dne 13. maja t L ob 2. popoldne v posvetovalni dvorani Mestnega magistrata v LJubljani. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Odborovo poročilo o zveznem delovanju v letu 1911. 3. Čitanje zapisnika  o  zadnjem  obenem zboru.
4. Blagajniško poročilo za leto 1911.
5. Poročilo računskih pregledoval-cev. 6. Proračun za leto 1912. 7. Ustanovitev zveznega vajenskega zavetišča. 8. Ustanovitev vajenske razstave leta 1912. 9. Ustanovitev obrtnega glasila. 10. Razni predlogi in nasveti glede desetletnice zveze. 11. Ustanovitev skupne pisarne ljubljanskih zadrug in zveze. 12. Raznoterosti. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se razpravlja le tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost, če sklicani občni zbor ob 2. ne bode sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Načelstvo prosi, da se vsi gospodje zastopniki včlanjenih zadrug občnega zbora udeleže.
Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi. II. redni občni zbor se vrši dne 9. maja 1912 ob 8. zvečer v prostorih Narodnega doma na Vinogradih. — Slovanski gostje, dobrodošli!
Izpred sodišča.
Zanimiv proces pred tržaškim
sodiščem. Včeraj se je začela glavna razprava pred tržaškim deželnim sodiščem proti Ani Bajec in proti devetim soobtoženkam, med katerimi so oženjene, vdove in dekleta, zaradi odpravljanja ploda. Soobtožena sta še ena ženska in neki skladiščnik. Ena ' izmed obtoženk se mora zagovarjati tudi zaradi lažnjivega pričevanja. Obravnava vzbuja v mestu veliko zanimanje in dvorana je nabito polna, ker je sodni dvor sklenil, da se vrši obravnava javno, le za gotove slučaje se bode javnost za nekaj časa izključila. K obravnavi so prišli vsi obtoženi, razun ene obtoženke proti kateri se bo obravnavalo v odsotnosti. Obtoženke imajo sedem zagovornikov, poleg teh prisostuje obravnavi še več sodnih zdravnikov in drugih izvedencev. Prič je sedemnajst, obravnava je določena na 4 dni. Včeraj so zaslišali 9 žensk, ki so s pomočjo babice Bajčeve odpravile piod. Vse so krivdo priznale. Kot vzrok navajajo obtoženke slab gmotni položaj in revščino, ki jim otežkočuje vzdržavati veliko rodbino, vdove in dekleta pa navajajo poleg tega za vzrok njihovega dejanja strah in sramoto pred domaČimi in javnostjo. Med zasliševanjem je prišlo večkrat do burnih prizorov. Nekatere obtoženke je napadel krč od joka. Med poslušalci vlada velika razburjenost in napetost. Glavna ootoženka bo zaslišana bržkotne danes.
Gospodarstvo.
— Tečaj za pridelovanje krme.
Kmetijska šola na Grmu priredi 28. in 29. maja t. 1. dvodnevni tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom. V torek 28. maja. Od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. V sredo 29. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesij. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnatelj-svo stroške za pot do Novega mesta in za hrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 20. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu.
i ■ ■ ■ ■ mm - ■ i i —————»————»
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: Viktor Sterlekar, c. i. kr. strojni podčastnik na ladji Nj. Vel. »Nadvojdova Franc Ferdinand« v Pulju, 20 K 30 v, nabral med slovenskimi mornarji.
Živeli nabiralci In darovalci!
Današnji list obsega S strail
Izdajatelj In odjrovornl urednik s Rasto PnstoslemSek. Lastnina In tkk »Narodne tiskane«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. maja: Miroslav Glavan, sprevodnikov sin, 9 mesecev, Zalo-karjeva ulica 16. — Anton Ovijač, tovarniški delavec, 66 let, Sv. Petra cesta 77. — Marija Fojkar, rejenka, 3 mesece, Streliška ulica 15. — Marija Izlakar, kavarnarjeva hči, 11 mesecev, Sv. Jakoba trg 2.
Dne 4. maja: Marija Klobučar, kočarica, 38 let, Radeckega cesta 11.
Dne 5. maja: Jeanetta Kušar, zasebnica, 54 let, Selenburgova ulica 1.
Dne 6. maja: Simon Pogačar, c. kr. voj. oskrbnik, 86 let, Kolodvorska ulica 11. — Valentin Semeja, čevljar, 31 let, Karolinška zemlja, 11.
Dne 8. maja: Vladislav Benega-lija, krojaškega pomočnika sin, H dni, Marije Terezije cesta 11.
V deželni bolnici:
' Dne 30. aprila: Fran Cerar, ce-lozemljak, 56 let. — Angela Anbar, zasebnica, f 7 let. — Ivan Zupan, mešetar, 266 let. — Ivan Dolenc, reje-nec, 7 dni.
Dne 1. maja: Ivana Tomšič, vdova finančnega stražnika, 74 let.
Dne 2. maja: Gašper Dolenc, dninar, 50 let. Kristina Jazbec, hči kočarja, 4 leta. — Josipina Tomažič, služkinja, 39 let.
Dne 5. maja: Florijan Sitar, dninar, 57 let.
Ceno domača zdravilo. Za uravnavo n ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega »MoUoTefi Seldlltz-praSka", ki se dobi
za nizko ceno, iS kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica S K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni z al a ga tel j na Dunaju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 19
Za otroke
Odlično živilo za dra-ve slabotne, v razvitku
zaostale otroke vsa-in odrasle^ ke starosti.
Pospešuje tvori te v mišic in kosti, zabranjuje in odstranja kakor nič drugega drisko, blevanje, črevesni katar itd
v.
25
malinu mik J. Ciuha
Stari trg št 1
Pod Tmn«o.
* % y.rw;VV',
•li™ ■ar.
12
Mirne lahko spite!
Če ste namočili perilo Črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala44, izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schichr znamka Jelen*4, da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala*4 in milo „Schicht" belita perilo kakor sobice.
i MOJ STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju,
I)rezgodnjemu osivenju in izpadanju as kakor sploh za racionalno negovanje las ni .boljšega sredstva nego svetovnoznani B a y - r u m s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann &. Co., Dečin n. L. V steklenicah po K 2'— in 4—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah,
::      parfumerijah in brivnicah.
Proti prah a jem, luskinam in izpadanja las
deluje najfeoljče prlineno
Tm-cMd tinta
katera   okrepčuje   laalsče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje lae.
i iteklenleai navodom f krono*
Razpošilja se z obratno poJto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio, mil, mediolnal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgiftkih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarno fflkma Leosteko
vLiuMjanl Risljeva cesta it. L
poleg novozgrajenega Fran joiefbvega
i obli. mostu. 17
V tef lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn Jniae železnice, c. kr. tobačne tovarne In okr. bolniške blagajne v Izubijani.
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani-.
Urtikl kini 4 aaajske bone 8. maja 1112
■nlnlnonl papiriI.
4°/0 majeva renta .... 4*2«/„ srebrna renta .... 4°/o avstr. kronska renta • . 4°/o ogr. „ „ . . 4° o kranjsko deželno posojilo *•/• k. o. češke dež. banke .
Srečke.
Srečke iz J. 1860       . . . ti    »t i» 1864 • .  » • •
„ tiske......
„    zemeljske I. izdaje .
9$ f* n. t, . M ogrske hlpotečne . . dan. komunalne avstr. kreditne . • • ljubljanske .... avstr. rdeč. križa . ,
°8F- „ h . . bazilika . . ; . . turske .  .  . .  . .
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavoda . .
Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice , . . . ,
Državne železnice  .   • . .
Alpme-Montan.....
Češke sladkorne družbe • .
Zivnostenike banke. • . .
m •t it ■• ii
Valute.
Cekini Marke Franki Lire . RublJI.
Dcaaral	Blagora
89*70	89*90
9260	92*80
89 65	8985
8930	89 50
92-25	93*25
9175	92-75
436 —	448 —
611-—	623 —
295-—	307 —
302 —	314 —
266-50	278 50
251*25	257 25
496-—	508-—
489-—	501 —
71*15	77-15
58 —	64 —
37-75	43*75
31*80	35*80
241 wj	244 —
452 —	454 —
641 '50	642*50
531*60	532-60
106*50	10750
736-—	737 —
952*50	953-50
382'—	385-—
280*25	281*25
11*40	11-42
117-75	1I8-—
9565	9580
94*65	94*90
254-25	255*25
Žitne cene v Budimpešti,
Dne 8. .maja 1912. Termin.
Pšenica za maj 1912 . . . Pšenica za oktober 1912. .
Rž za maj 1912.....
Rž za oktober 1912 . . , Oves za maj 1912 . . Oves za oktober 1912 . . Koruza za maj 1912 . . . Koruza za julij 1912 .  . .
Efekti« Mlačneje.
za 50 kg 1175 za 50 kg 11-28 za 50 kg —"— za 50 kg 9-55 za 50 kg —•— za 50 kg 909 za BO kg 919 za 50 kg 9-17
Meteorolo$ično poročilo.
Višima nad morjem J00*2 Srednji zračni tlak 30*76
maja 1	Čas opazovanja	Stanje barometra : v mm	Temperatura? C°	Vetrovi	Nebo
7. n	2. pop. 9. zv.	740-8 741*8	17-5 13-0	sr. zah. sr. svzh.	nevihta oblačno.
8.	7. zj.	741-5	11-0	si. jjvzh.	nt
Srednja včerajšnja temperatura 12-9*, norm. 13-0°. Padavina v 24 urah 1*9 mm.
—j o
00
s pripraviiiBi staDoraDRfti se takol odda
bukti ji t Siiii Uiti itn. 3 i
Resu ženttbeiia poDadha.
Mlad trgovec na deželi, z majhno trgovino, se Želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti z gospico od 17 do 23 let staro — ki bi imela veselje do .trgovine ter vsaj 1000 kron premoženja. — Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, naj se blagovolijo vposlati na naslov Jatsfjilik 1912" na uprav. »Slov. Naroda.« Vsaka slika in pismo se v neugodnem slučaju pod moško in častno besedo vrne priporočeno.
Preklic.
Podpisani obialnfem, da sem razialll gospo soprogo gospoda Motkoviča v Metliki. 1709
Feliks Fnz.
Stanovanje
s 3 sobami, pritiklinami in delom vrta
se odda za avgustov termin, oziroma preje.
Več se izve : 1680
Ilirska ulica 29,1, nadstr., desno. Proda se pod Rožnikom
5 minut od Ljubljane 1344
• v
z velikim vrtom. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1344
Stenografa1 in strojepisca
sprejme notar Baš v Celju.
1687
Krepak
učenec
::: s primerno šolsko izobrazbo ::;
se takoj sprejme
;:: v trgovini z mešanim blagom :::
Rud. Rutner na Vrhniki,
Za izdelovanje
1455
vseh vrst se priporoča po nizkih cenah trrdki
M. SCHTJBKRT
prej Bilina Kasch, Židovska ulica štev. 5.
Na prodaj je J
130 hrastov in 270 smrek
Natančnejše poizvedbe pri
J. fapajne, Cerklje pri Kranju.
v lesni stroki, posebno režnji ifl manipulaciji jelovine in bukovini kalkulaciji, ednot. knjigovodstvu 1705 itd. temeljito praktično izvežban, energičen, priden in zanesljiv, 1 dobrimi, večletnimi spričevali, #|
s 1 Junijem 1.1. sprejme.
— Ponudbe
Prvo hercegovačko industrij« lesa v Konjici (Hercegovina)
*****
mf*+m
*****
s prav dobro sortirano zalogo mešanega blaga in popolno opravo vredse radi rodbinskih razmer
mw tako] proda.
Hiša je v velikem farnem kraju Dolenjskem na lepem mestu in prr-blizu železnice. Trgovina je starorefr mirana, v najboljšem obratu, s pra velikim  obratom  ter  je  prava zl* jama.  Proda se pod prav • ugodni pogoji. — Ponudbe pod „trgeviS4? kMa« na upravništvo »Slov. Naroda'
00
86
46
01501210
18
3F
105 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 7.
sem oda
1709
vrta reje.
1680
m o. im
1344
19
ištvo 1344
150 bi. belega in rdečega
gorskega vina
letnik 1912 se ceno proda«
Več pove F. X. Felohter vinogradnik v Stublci, Hrvaško. 1231
nonovonll
z 2 sobama in 4 sobami
W se oddasta.
Več pove 1682
aiiostl felflik. Kolodvorska elita. Ljubljana.
Potnica
V nobeni skodelici ne sme manjkati
pravi : Franckov: kavini pridatek,
on daje kavi slast, rooC in lepo barvo. mM
708—11. Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno.
W     Tovarna v Zagrebu. *
i
išče vinska tvrdka.
1679
a
Iju.
1687
s ...
iki.
1455
i«
rrdka
T
v. 5.
Biti mora vseskozi soliden in po vsem Kranjskem dobro uveden. — Ponudbe z natančno obrazložbo zahtev na upravo »SI. Naroda« pod „Vinski potnik".
Odda se lepa
enonadstropna
2 vrtom in vsemi priti— klinami. — V njej je 10 letna dobro idoča konfekcijska krojaška obrt brez konkurence. Letni promet 20.000 K. Lega v lepem kraju tik kolodvora juž. Žel. Dobila bi se zraven še koncesija za trgovino ali obrt. Vprašanja na R. L. poste restante Slov.
Bistrica, Štaiersko. 1660
Udobno stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami ter z velikim vrtom 1612
se odda  takoj   ali za avgust.
izve se v Rožni dolini, I. vrsta štev. 153*
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje
Več se poizve v Rebri štev. 13.
Potnik!
Dobro   vpeljan   trgovski   potnik špecerijske in žganjarske stroke
želi svojo dosedanjo službo premeni
Potuje lahko s svojim vozom.
Vač
Stanovanje
s 3 sobami ter pritiklinami 1413 iiće obitelj (dve osebi) sprejme takoj J g L j^j^ iM2 v Spodnji Sliki
Matija TerlepkOV. mojster V Sp. ML št. 38. j aH v predmestju ljubljanskem. Ponudbe
upravi »Slov. Nar.« do 10. majnika 1912.
Sprejme » lakaj itd ugodnimi pogoji
sa trgovino z meiaalai blagom
učenka
stara nad 15 let, poštenih staršev in mora znati tudi nekoliko nemško.
Več se izve pri Ivano Dergancu, trgovca v Semiču, Belokranjsko.
loden in modno blago
m gospod« in damo raipošilja
Karel Kocian,
tvornica sakoa v Hanpolco
^ Vsorci Iranko TvornUke ceno
Hiša
z dvema sobama, predsobo kuhinjo in
Ponudbe pod Šifro ,,K. L. 300"    jedilno shrambo z lepim sadnim vrtom,
na upravništvo »Slov. Naroda.« 1697
Jrav lepo posestvo ob morju
veliko okoli 25 000 kvadratnih metrov, 180 metrov morske obali, z ladjo ali železnico 3/4 ure od Trsta. Na posestvu sta 2 majhni vili, vrtnarska hišica in cvetličnjak. Prav pripravno za ustanovitev hotela ali sanatorija in 1703
se proda jako ceno.
Pojasnila daje lastnik Degrassi na Dunaju I., nimmelplortgasse 22 in - An t. Degrassi In Giov. Isola, Istra. ==
zraven gozda, blizo kolodvora in farne cerkve, jako ugodno za letovižearje in dr.
se proda t it. Vidu št. 55. pri LjobljanL
Več se poizve pri lastniku istotam.
Proda se ss
skoro nova, kontoarska
pisalna miza.
Ogleda se 1685
v trgovini L Uit, Zaloška cesta.
moško kolo
proda
na Brega št. 6, spodaj, Ljubljena. 1686
dobra moč, Išče slnžbe.
Ponudbe na upr. »Slov. Naroda«.
se takoj odda
1677
v lepem kraju ob južni železnici, z lepim prostorom, vrtom in kegljiščem. Pisma pod |9K. F.11 upravi »Slov. Naroda«.
Sprejmem takoj
učenca
iz dobre hiše — ki ima veselje do sedlarstvu. 1641
A. Vodišek, Zagorje ob Savi
v raznem
se daje na dorrra in izven doma. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«
zSopnik Velik semeni.za posodo
ml no Resljevi cesti.
vO O
k
Lepo podjetje.
Tvorniško podjetje z dobrimi  odjemalci,  aktivno   in dobičkanosno,
katero se pa da zelo razširiti, osobito ker ima prodajalec patent, se radi preselitve
Ipod skrajno ugodnimi pogoji proda.
za vso Kranjsko, če mogoče tudi za HrvaŠko
se He za solidno tvornico žganja in likerjev.
Ponudbe pod „Tfichtig" poštni predal štev. 12, Sušak-Beka. 1674
IJB.
< -
O. N
CD 3*
-fl n 3. <
(0
S n
0 C
r o
p- o
M 2
P 3
18
i in rine, stvu :>an, v, 2 , se
ne,
na:
•ijo ia.)
na Resljevi cesti
Porcelansko, stekleno, emajlno in luksusno blago.
Prodaja se samo od 8. do 18. maja.
Ob i lega obiska prosi
1699
St 13.192.
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami za letno najemnino K 240-— in
Za podjetje se ne zahteva nakupnine in se agilnemu in poštenemu kupcu dovolijo najugodnejši letni obroki.
Podjetje je lahko in prijetno in ga zamore vsaki trgovsko naobraženi
uspešno voditi.
Stavba je v najboljšem stanju s krasnim vrtom in drugimi pritiklinami, ter z dobro mašinelno in delavsko opremo preskrbljeno v cvetočem industrij-kem kraju na Kranjskem.
Dobičkanosnost se dokaže po knjigah in je prodajalčeva  želja,  poŠte- I kuhinjo in  pritiklinami  za  letno na-
RAZGLAS.
Ivan Kus.
1694
nemu in pridnemu kupcu pomagati do obstanka.
Pojasnila resnim reflektantom  daje iz prijaznosti gosp. Josip Pollak,
trgovec v LJubljani, Sv. Petra cesta št 9. 1702
jemnino K 180-—. 1653 Pojasnila je dobiti v vili Popo-vifc, Bleiireleova cesta št 32.
c*
=Z Najboljša in najzdravejša
barva zo lase in brado
je   dr. Drallea „NERIL
daje
Po naročilu c. in kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 18. aprila t L, Št 8372 se opozarja prebivalstvo mesta Ljubljane, da je letos takozvano hroščevo leto.
Podzemeljski o gre i rjavega hrošča so napravili zadnja leta po nasadih, njivah, travnikih, vrtovih, gozdih in vinogradih veliko škodo, ker so izpodjedali korenine; zdaj pa objedajo hrošči mladozeleneča drevesa, rastline, trte, zlasti pa sadno drevje ter pokončavajo vse bodoče pridelke.
Zato je v živo korist ljudstva, da pokončuje rjavega hrošča z vso silo in na vse načine. Najlaže se pokončujejo hrošči v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah, dokler Še ni gorkega soleča in dokler sede hrošči leni po vejah in rastlinah.
Ob tem času je najuspešneje otresati jih v rjuhe ter jih zmetati v vreče, ki naj se na to pomešani z neugašenim apnom namočijo ali skuhajo in posuše na solncu. Na ta način pokončani hrošči so tečna piča perutnini.
Opozarja se prav posebno, da je treba hrošče pokončavati najbolj prve pomladne tedne, ko začno letati in pa ko nehajo frčati, ker je tedaj med njimi največ babic.
Deielni odbor plača stroške za neugašeno apno in njegovo voinjo ter daje prispevke sa rjuhe in vreče, ki so za nabiranje rjavih
hrošče v potrebni.
Račune je predložiti mestnemu magistratu do konca junija t. 1., da jih odpošlje deželnemu odboru.
Ljubljansko prebivalstvo se poživlja ▼ lastnem inreresu, da pomaga
sivim in pordečelim lasem njih prvotno   pokončavati škodljivega hrošča in da k temu poslu navaja in vzpodbuja tudi
naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,
rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v
Štefan Strmoli
Ljubljana. Pod Trančo it« 1.
Poulične šminko in puder najfineje po zmernih cenah.
mladina.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 25. aprila 1912.
Zupan: Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Otvorila se:
ze znano
gostilno pri Jurčku"
i
na
cesti.
Vsem svojim dosedanjim cenj. gostom, prijateljem in znancem, mojim obiskovalcem v gostilni pri Perlesu in vsemu občinstvu se priporočam z zagotovilom, da jih bodem postregla tudi pri »Jurčku« z najboljšo plJSŠO in z različnimi gorklmi In mrzlimi Jedili po zmernih cenah.
Na razpolago je tudi lep vrt z raznimi jgriSči, dalje klavlrv radii biljard Itd. —
Z odličnim spoštovanjem       M. Petanova 1707 gostllnlčarka pri Jurtkrn" mm BJaukl
I I I
■
SKoini «Mt»lll Za birmance g»g°S
Oa&Mitn Satnatn ptipozoča
4* nc*jtin*p&*oxk o&uoc$
26
SoS &u*nco.
IŠatnt H4o6utU vedno pt$-ptx*v/f*n+. SaAo iudi venet o fantov* in €**n* cvetlic* Soma *myo4ov4f*n+. m\
„Anffteško skladišče oblek"
O. Jjernatovič, Ljubljana, Jrfestni trg 5
oblete klobuke In slamnike sa dečJce in obiefce ja detc/ice. — Velika />-bira Ugotovljenih oblek 3<* gospode ter najnouei$e konfekcije ja dame.
8249187711
553
5304
5
GU
1
Priporočamo našim z  gospodinjam z j
mt/
K0LINSK0 CIKORIJO
iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani
Prodajo se lepe, dobre
citre
za primerno ceno.
Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«
Tapetnik
ragotin Puc
LjubHaoa, Marije Terezije cesta štev. 16
na dvorišča, levo 3856 5e priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Velika izber zgotovljenih
: divanov :
otomanov in modrocev.
F
~ Za birmanska darila ~
£1 dovoljuje
tvrdila Jf. Suttner
svoje cenjen* odjemalce opozoriti
na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnme in sploh vseh v to stroko spadajoČth pred' metov, katere je tako uvr-
JV(estm trg št 25
Stila, da bode lahko vsak cen/, odjemalec popolnoma poslrejjen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno jadovolj-nost. 2a solidno, reelno m točno postrežbo jamčim. :: 2a obilen obisk se priporoča   s velespoštovaniem
tvrdka Jf. S^ner /. Jtfestm trg štev. 25.
in 20 johov arondiranega posestva, 10
minut od mesta Kočevje, se pr oda. 14 tisOC kron naplacild. — Natančnejše informacije daje F. Gederer, trgovec v Kočevju. 1593
Spomladanska in poletna sezija 1912.
En kupon 3*10 m dolg za kompletno moško obleko
(suknja, hlače, in telovnik)stane samo
1 kupon   7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Kupon ra črno salonsko suknjo 30 K, dalje blago za površnike turistovski loden,  svilnate kamgarne itd   razpošilja po tvoraiskih cenah za solidno in reelno dobro znana tvorniika zaloga sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci gratis ln Iranko. 541 Prednosti, ki jih imajo privatni odjemalci, ako blago naroćajo naravnost pri firmi Štegel-Imhol na kraju tvornice, so velike. Stalne najnitle cene.
Ve lili a Izbira. Tudi najmanjša naročila se izvrse s popolnoma svežim blagom natančno po vzorcu.
P rotira — revmatizem — ischias
z: Rimske toplice ::
Tržič (JUonf aleonc)
1. Junija — 1. oktobra. — Tople kopeli
40° C, slovite blatne kopeli fango, masaža itd. Izborna stanovalisča in oskrba v kopališkem zavodu. — Bivanje na morju. — Prospekte daje ravnateljstvo.
ir
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu prijazno naznanjam,
H
v Prisojni ulici štev. 5, 1650
kjer bodem točila najboljša dolenjska in štajerska vina in vedno sveie pivo Cene nizke I Za kuhinjo bode vedno najbolje preskrbljeno. Cene niske I Naročila na obed in večerjo se sprejmejo. — Za mnogobrojni obisk prosi
AMALIJA   FITTLER. gostiiničarica
Hedosežne in od poznavatelje? odlikovane so
Karla planinca
p rim ljubljanske ueleprežarna za Kai>e.
Dobivajo se v pražarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgovini s špecerijskim blagom Dunajska c 6.
Fr. Stupica, Ljubljana.
travniške brane.
Zahtevajte samo najnovejše, patentovane s sam osna žil ni mi zvezdnimi členki, ki se dobivajo le pri edinem zastopniku za Kranjsko.
Dalje priporočamo občezna-ne, svetovne neprckosljif c kostime stroje
„Deering"
navadne in jeklene plnge (Sack), osipal-nike, poljske
in navadne travniške brane, motorje rasnih sa-
nice, slamoreznice, gepelfne, brzoparilnike, sejalne strofe is vse za poljedelstvo potrebne stroje nerazrušljive konstrukcije po znano nizkih cenah. — Velika zaloga zajamčenega
:: portlan. in ronan cnanta, tram Menih fn, Wm železa, železa za veri ii ram iiltziiii h mJL z Ceniki in ponudbe na zahtevo na razpolago.
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
Jožef Hutter, kleparski mojster v Kočevja, Dolenjsko. 1522
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v Llnbljanl, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tnali prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245
Ivan Kacin
Novi Vodtnat 151 — Ljubljana (Oratmova Jama). iei3 Izdelujejo se vsake vrste
harmoniji
po najnovejšem ameriškem šestemu za :: šole, pevska društva, privatne itd. ::
Gena od 120 K naprej.
Na delna odplačila po 15 K mesečno. Sprjee-majo se tudi popravila. Cenik gratis in franko
P
e
M
e
E e
e t> e ■o e
E
t ■naj
e
e
«
e» o
s
N
O .5
•S rt
°
8 s
eej
K/5
> O
(A
nt
n> o
CN
vtomotoili
L9URIH 8 KLEMENT d. d.
v Mladi Boleslavi so najboljši!
Zastopnika:   Nikodem & Wetzka, Gradec.
w
K)
PAT
NT
vseh dežela izposluje inženir 20 I
•vUJSaV. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
Modni salon
Stuchly - jtfaschke
ULICA.
naznanja in priporoča časti ti m damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar doŠlih
dunajskih in pariških modelov kakor največjo zalogo športnih klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi-
Popravila se točno izvršujejo.     2306      Cene brez konkurence!
—1
CZ
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naučila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
■ ■e
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
ITlNG.UHLIR
LJUBLJANA
Tehnični biro ln stavbno podjetje
Resljeva cesta »tov. 2*
: Beton, žekzobeton,: mostove, strope, dvorane, zaztdke turbin.
plinarn«)
izdelaj« i
Resljeva cesta štev. 26 (poleg plinarne)
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov,
prevzetje zgradb, :: tehnična mnenja.::
: Vodovodi, električne: centrale, turbine, mlini,
Žage, opekarne, :: moderne apnenice.::
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
33
06
1541
31807^4763