Tedensk© novlce. Bogoakruustvo Sokolov. Višek svoje brezverske — ne! prernilo — bogokletne kulture so pokazali Sokoli na Moti prii Ljutomeru, Popivali so po sokolski navadi v gostilni znanega sokolskega staroste Joška Rajh. Ko so se napili, so sneli križ s stene,. ga postavili v kot in ga začeli obmetavati s kruhom. Pri opekarni v Borecih so peli borejaki Sokoli mašo, obleeeni v mašniško obleko. Teden dni pozneje pa so tolkli ravnoisti Sokoliči po križu, ki stoji ob cesti v Malih Križevcih ter vpili: ,,Dol s ,tem vragom!" Kmotski starSi krog Ljutomera, iz teh žalostno res ničnih vzgledov lahko sami uvidite, v kaj pretvarja Sokol našo slovensko mladino. Vzgaja nam ne samo pijance, pretepače, izzivače,, ampak bogokletnike , ki se drznejo psovati in skruniti vsacemu Jugoalovanu oajsvetejše znamenje — sv.s križ! Starii! Libet-stni uHtelii hočejo Vaše otroke sknpno peljati na sokolsko prireditey y Mariboru. Ne daite otrok iz rok! Preaegajo nas, namreč Sokoli Orle — pa samo pri pijači in pri plesu. Tako pripovedujejo ljudje, ki so videli aokolsko ,,telovadbo" v Braslovčah. Telovadba, ako tak nastop sploh zasluži i,me telovadbe, ie trajala eno uro, veaelica in ples pa do jutranje zore. Savinjcani, ki so se v tako velikem številu udeležili zadnjega orlovskega tabora v Braslovčah, se' za ta sokolski nastop niso veliko zmenili. Pokazali so» da stoiijo odločno v orlovskih vrstahl Pijanec — zaatopnik Sokola, Ko sft je uatanovil v Reeici na Paki nov orlovski odsek, je zacel nek pijanec, ki je trdil, da je Sokol, protestirati proti ustanovitvi Orla. Cestitamo Sokolu, da ima tako kraanega zastopnika-pijanoa in divjaka, Posledice svobodnega izvoza. Naši lažidemo kratje v parlamentu so z odločnostjo, ki sicer ni njihova lastnost, vstrajali pri zahtevi po prostem izvozu žita iz naše države. Njihovi zahtevi se je moralo ugoditi, sicer bi v parlamentu še tedne in mesece ne prišlo do rednega dela. Sedaj se pa že kažejo prvi gadovi svobodnega izvoza, Iz Sabca in Podrinja prihajajo ogorčene pritožbe kmetskega ljudstva, da tamkaj plažujejo agenti izvozničarjem pšenico po 60 diuarjev za 100 kilogramov, a izvoznicarji bodo isto blago prodajali po 240 dinarjev in še dražje. Ker so kmetje sedaj v.denarni stiski, morajo vkljub nizki ce ni poprodati svoje pridelke, da si nabavijo najnulnej6ih potrobšcin. Na spomlad bodo pa moraii za drag denar nazaj kupovati svojo pšenico gotovo za petkrat višjo ceno. Tako skrbijo naši lažidemokratie za kmeta in revnejše aloje prebivalstva. Pri prihodnjih volitvah pa pokažite demokratom, sajnostojnežem, liberalc-em, komunistom in drugi sldčni sodrgi — vrata! Samostojni protl samoupravi. Pred nekaj tedni je bilo v Belgradu zborovanje nekaterih liberalnih kmetskih organizacij v naši državi. Caat svojega obiska sta tem demokratakim kmetom tudi akazala gg. Mermolja in Drofenik. Med demokrati vlada povsodi centralistični duh, ki je nasproten vaaki pokrajinski Hamoupravi ter ho6e vso moč osredotociti v Belgradu. .Tega duha je bilo tudi prenapolnjeno demokratsko zborovanje liberalnih kmetov. In tudi naši samostoiniki so pokazali, da ne atojijo na avojih, marveč na liberalnih nogah. >V njih imenu je namreč Drofenik mo5no zatulil v centralistični rog ter obdolžil našo Ijubljansko vlado, da dela separatistično politiko, to je, da hoCe s svojo politiko Slovenijo lofciti od skupne države. Dokaz, da imajo Samostojni isti program kot demokrati in da z istimi lažmi delujejo proti nam kot Iiberalci. Pri volitvah pa bo naše Ijudstvo temeljito obračunilo z demokratskimi in samostojiiimi nasprotniki slovenake pokrajinske samouprave. Samostoint bodo piesali na kmetijskem prazniku na Bledu 8. aeptembra. Spored kmetijskega tabora na Bledu vsebuje tudi programno to5ko, ki so glasi: nPo koncani dirki začetuk kmetske veselice s pro &to zabavo in krasno razsvetljenim plcSiščem^ (Za plošišče morajo plačati pleaalci enkratno vstopnino v znesku 12 K, plesalke imajo vstop prost). Samosto.jni Kodijo po istern kolobarju pleaa kot njihovi liberabii bratje Sokoli. Da bo tem ve6 ženske zabave, imajo ^plesalke" prost vstop, Kmot delaj in garaj kot fcrna živina celi teden, v nedelfo pa pleši s plesalkami, to J6 lepa in kmcta oarečujo&a programna tofika ,,kmetske" Samostojne. Pri naa na Slovenskem plesejo že po pogramu samo: liber&loi in njihovi bratoi samosfojni. »Kmetijskl llst" se je povečal. Zdaj ko so demokratje dosegli svobodai izvoz, mu bodo demokratski izvozničarji segli pod pazduho in ga podparali. Ko so pred dobrim pol letom še liberalci imeli vlado v rokah, so samostojniki s svojim ,,Ekonomom" po vsej Sloveniii ponujali kmetoni koruzo, ki jim jo ]e o- skrbela deniokratska v,ada. Ko pa so liberalci mora- !i izročtli vlado radikalcem in Sloveuski kmetaki zve- zi, so se viri samosiojne koruze zaprlji in mesto hva- i Lsane koruze so zapeljani kmetje dobili plesniivo ko- | ruzo. Tudi svobodni izvoz, ki je na enkrat poveeal | Juiietijaki list, bo zopet ponehal, in ,,Kmetijski' list" { bo zopet podoben ,,Ekonomovi" plesnjivi koruzi. | Polom samostoinili v Mozirju, Ze dalje časa so ? iia akrivnem rovarili v Mozirju in okolici takoimeno- I vant pristaši SamoStojne kraetijske stranke.; Kmets- I ka zveza jim je trn v peti, Ti ilberalni samostojneži | /e vedo zakaj. Toda v nedeljo dne 15. avgusta so jo jii pošteno polomili. Bil je obcni zbor Kmfitijske po družnice, na katerinii so nastopili z lastnimi kandidati. Ljudje so iih apoznali in iim s svojirn glasovan.iem pokazali hrbet. Nobena pobtična iraza jim ni i>omagala, čeprav so mislili napraviti iz občnega zbora politični shod. Tajnik Kraetske zvezo je vso samosiojne povabil na političen shod, ki so ie istočasno vršil pri Kolencu, kjer bi dobili besedo. Volitve so iz padle sijajno za Kmetsko zvezo in ljudstvo je s tem pokazalo, da ni prostora za liberalno Samostojno med iiami. Prazne besedo ne pomagajo nič, ampak le prayo ljudsko delo dvigne blagostanje. Shod komuaistov v St. Petru pod Sv. gorami. ("elo k nam se je pritepel zadnjo nedeljo neki človek, ki je sklioal komunistično zborovanje v ono znano^ !.:ostilno pri ,,Neži". Zbralo se je res nekaj Ijudi one Eorte, ki je razširjevala boljševizem po St. Petru in okolici koj po preobratu. Kot govornik teh boljševikov raznih S,tusejev itd. |e nastopil nekdo, ki se ni predslavil s pravim .imenom, ampak so rekli ljudje sami po shodu, da jih je utrjeval v komunizmu neki ,,po tepuh.'' Torej ta ,,potepuh" je klobasaril in zmerjal foz vse stranke, hvalil je edinole komuniste. Drznil se je nastopiti proti naši; vladarski hiši in zahteval kot potepuški komunist republiko. Kaj dela naša žandarmerija, da pusti, da se naše k posurovelosti napibajoče ljudstvo šo bolj podivja potom javnih hujskarijj ki so vec kot protidržavne. V porair]enje! Ker je oblast odredila ljudsko f-tetje fer štetje konj, vozov, goveje živine itd. in ker so še razni hujskači vedno na delu, češ, vojska bo, so že pripravljamo na njo itd. je ljudstvo silno vznemirjefto. Vr pomirjenje bodi povedano, da o kaki novi vojski ni in tudi ne more biti niti govora in vse kar zlobni jeziki trobijo v avet, so prazne hujskarije brez vsake podlage. Torej mirno kri! Hujskače pa brez nsmiljenja naznanite oblasfi. 2eleznlca Marlbor—Mnrska Sobota. Ker smo morali izprazniti Radgono in Spilje, je naša država izgubila železniško zvezo med Mariborom in Prek murjem. Sicer je naši državi po sentžermenski miro™i pogodbi zajamčena pravica do neoviranega že lezniškega prometa po železnioi Spilje—Gornja Radgona, toda kaj nam to pornaga, ker vodi ta železnica po nemškem ozemlju. To razmerje je nezdravo in v elučaju vojne z Avstrijo iu Madžarsko bi bilo naše Prekmurje v veliki nevarnosti. Gospodarski in pa tudi vojaški razlogi nas ailijo, da si čimpreje zgradi mo lastno železnico Maribor—Sv. Lenart—Murska Sobota ter tudi železnico Gornja Radgona—Sv. Lenart—Ptuj. Nič manjši, kakor so vojaški, so tudi gospodarski razlogi, ki nas silijo, da zgradimo označeni železnici. Naše Prekmurje in naše Slovenske go rica so bogati kraji. Izvažalo bi se pred vsem žito , vino, živina, aadje, perutnina itd. in ni nobenega dvoma, da z zgradbo teh železnic ne bo nobene iz gube, nasprotno, država, naše Prekmurje in Slovenske gorice bi imele veliko koristi od teh železnic. — Predvsem je potrebno, da ae za to podjetje vzbudi zanimanje. V ta namen je trška občina Sv. Lenart v Slov. gor. sklenila, da sklice na 9. septenibra t. 1.« ob 11. uri predpoldne zborovanje vseh onih krogov , ki se za to zanimajo, v dvorani gostilne pri ArnuSu pri Sv. Lenartu. Popls žlvlne ln vozov. Nacin, kako.r ho5e komanda dravske divizije v naših krajih izvršiti popia živine in vozov, je med našim kmetskim ljudstvom vz- budil razburjenje in nevoljo. V imenu Kmetske zveze je poslanec dr. Hohnjeo poslal kornandi dravsko di - vizije protest, v katerem je obrazložil razloge, iz katerih je naše kmetsko ljudstvo nezadovoljno z nameravanim načinom popisovanja ter zahteva, naj se v vsakem okraju določi ve8 krajev za popiaovanje. Ob cnem se je dr. Hohnjec obrnil na ljubljansko vlado, da podpira ta protest ter vpliva na vojaško oblast, da v tej zadevi u«ošteva želje in zahteve kmetskega Ijudstva. Zadrnžna Sola. Zadružna zveza v Ljubljani namerava to jesen zopet priceti s šestmesečno zadružno šolo, kct j« to bilo že pred vojno, seveda, ako se ji posreči dobiti pravocaano dovolj za to primernih prostorov. Radi tega se naprošajo vso p. n. zadruge članice Zveze, da javijo do 5. sept. t. 1.: a) koliko in katere osebe nameravajo poslati v zadružno šolo in b) koliko bi mogli prispevati k stroškom udeleženci, in koliko zadruge. Daljni podatki glede eventuelnega pričetka šolo in druge podrobnosti se bodo udeležencem pravocaano sporočili. Nova naaelbina kapnclnor pri sv. Jožefu na Studoncih v Mariboru. Spet smo dobilr k sv. Jožefu na Ptudencili v Mariboru, duhovne goapode, ki bodo skrbftli za naše duše, nam opravljali službo božjo, ˇžigaH Iu5 vere, gojili pobožnost, vzgojevali mladino v »erkvi in SoTi. To I© tudi skraijna potreba v aedan- ]ili oasili in v teh krajfh. In ti .gospodje so 00. kapu^ cini. Za sedaj jili imanio samo štiri. Med temi sta dva duhovnika, dva brata lajika. Pričakui« se jili š» iiekaj. Kedar jih bo vec, bodo lahko t pomoc (udi drugim dušnim pastirjem v bližnii in daljai okolicL Splošno so kapucini beraški red, ker nimajo posestev večjega obaega. No, le-ti, ki so prijjlj na novo semkai so pa še izredno revni. Manjka jim najpotrebnejših reči v sobah, kuliinji in tudi v eei-kvi, Manjka iiift poateljjnega perila, poafeljntbj odej, rjuh, krožnikov itdl Hiša, v katero so se naselili, sicer last cerkvft pri Sv. Magdaleni, je bila med vojsko zasedena od vojakov. Kamor pa je vcfjak prifeel — se ve, da ne j.msti ničesar celega. Zato je ogromno popravila treba pri tej liiši. Veiiko uslugo bi kapucinom storile oue blage duše, ki bi se jih spomnile bodisi a denarno podporo ali pa z pošiljatvijo vsakdanjib. potreb ščln, kakor že zgorej refieno. Kedor more t tem oziru kako dobro dclo storiti oo. kapucdnom naj pošlia na naslov: KapucmsJd hospic pri svt Jožefu oa Studenoih pri Mariboru. Pri Sv. Jožefu nad Celjem letoa ne bo duhovnih vaj za krščanske žene, ker je romarslca hiša zasedena. Romarjem od Sv. Antona v Slov. gor, Romarjem na Goro pri Sv, Petru niže Maribora se naznauja, da bo šla procesija od Sv. Antona v torek, dne 7. septembra, ob 7. uri zjutraj do Sv. Trojice, kjec je sv. maša ob 549. uri, potem gre procesija 5ez Sv* Lenart do ,,černega gozda", tam je malo počitka, na(o pa gre procesija, kakor že po navadi, na Goro pri Sv. Petru. Vai pobožni romarji, ki častite Mater božjo, ste priarčno vabljeni, da se v obilnem številu »deležite! Znanu božja pot na Sv. gore na Spod. Stajerskem so zaene že 5. septembra zvečer in trpi do 8* septembra. Med celo osmino je še na Sv. gori potem več sv. maš predpoldne in se bo spovedovalo vsaki dan predpoldne skozi celo osmino. Spouienik v svetovni vojni padlim možem in mladeničein je postavila obfiina Dornova pri Ptuju. Spomenik stoji sredi vasi m se bodo vršile slovesoosti odkritja dne 29. avgusta ob !43. uri popoldne. Umfla je dne 19. t. m. dalefi uaokoli znana ..slepa Haua", ki se je romarji iz Slovenakih gorio gotovo spominjajo. Sedaj gleda nebeški sijaj ter moli in prosi za svoje dobrotnike. Na Gori spi pri Božji Materi, kteri na cast je tako rada prepevala, Naj počiva v Bogu! Umrl je pri Sv. Florijanu pri Rogatcu tamkaišnji aplošno priljubljeni posestnik in gostilničar Anton Stefancioza, Blagemu pokojniku svetila ye5na luč! jPoroCll se je v Ptuju gospod Alojz Ploj, trgovec v Fali z gdč. Marijo Arnuš iz Ptujav Bilo sre6no! Naše vrate ao skleniene. Od Sv, Bollenka vi Slov. gor. se nam poroča: Na bodoče volitve smo že dobro pripravljeni in naše vrste so trdno sklenjene « Proti nam ruva troperesna deteljica v Crmljenški grabi. Program teh apostolov je: sovraštvo do vae ga, kar diši po krščanstvu, valed Cesar se ni 6uditit ako kaj radi prestopajo prag šest božje zapovedi ia namesto ob nedeljah in praznikih v cerkev, raje pužka na ramo in na kriva pota! Nova lekarna v Mariboru. V Mariboru, Glavni trg štev. 20, v Majerjevi hiši, je otvoril novo lekarno mag. pharm. g. Ivan Vidmar. Novo slovensko. lekarno toplo priporočamo! Sole In uradi, pozor! Papir kanolijski, lini in konceptni ter pisemski, peresa, svinčniki, nefirtanl zvezki iz dobrega papirja so na razpolago v vsaki množini in po nainižjih oenah v Cirilovi tiskarni vs Mariboru. Crtani zvezki za srednje in ljudske šole se bodo dobili v kakib. 14 dneh.