NOVI TEDNIK
Št. 8 - leto XLVI - Celje, 27. II. '92
Cena 50 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Ovadili
»nedotakljive«
SDK predala tožilstvu ovadbe proti devetim funkcionarjem
iz občin Celje in Šentjur. Stran 2
Kraljevič Marko v
deželi
čudes
Portretna reportaža z nesojenim manda-
tarjem še bolj nesojene vlade, magistrom
Markom Voljčem. Stran 20
PRAVA TRGOVINA
ZA VAŠ AVTO
POSTANITE ČLAN AVTO-
PLUS KARTICE
PRI NAKUPU VAM PRIZ-
NAMO 5% POPUST.
Cena kartice je
100,00 SLT.
Zapito
siovensko
ljudstvo
Intervju z dr. Janezom Rugljem, ki pravi, da
so žene alkoholikov te strašile z njim, kot
strašijo otroke s parkeljni. Stran 9
IZ VSEBINE
Stran 14
Žalčani
obožujejo ribe
- če so zastonj
stran 4
Gospodarski
ifriminal cvete
stran 8
Grofu Attemsu
priznali čast
stran 21
Velenjsifi
Holiywoodar
stran 3
Predvolilni
magneti LDS
stran 6
Gre za
mošifost -
poslanci
o Peterletu
stran 13
Rezervni kupon
za »100
kmečkih
žensk«
stran 19
Pisma bralcev:
Ne jejte
regrata!
Gaia lumparija..
... ali kako gre divje lastninjenje v Blagovnem centru Celje. Stran 7
2
z UREDNIKOVE MIZE
Lumpi in kurbe
Posel je posel. Kratek stavek, ki zgoščeno pove, da je
v poslu dovoljeno vse - samo dobiti te ne smejo pri
kršitvi kakšnega pomembnega predpisa. V naši zmeš-
njavi je pravzaprav težko presoditi, kdo je uspešen
poslovnež in kdo lump, ki skrbi za lasten žep (tudi
uspešni poslovneži namreč morajo misliti nase). Zato
je razumljivo, da so klasične označbe, kot so goljufija,
kraja in podobne, zamenjale sodobne - predčasno
»lastninjenje«, pametna vlaganja in še bi lahko našte-
vali. Pri poslih sodeluje, kdor le more - kdor ima večje
možnosti, boljši položaj, pregled nad dogajanji, večjo
besedo seveda v večjem obsegu. Potem lahko prebi-
ramo o naraščanju gospodarskega kriminala, o posa-
mičnih lumparijah, o redkih obtoženih. Večina
»uspešno« posluje naprej.
Politika pa se ob tem malce zgraža, malce sama
sodeluje, predvsem pa daje svetel zgled. Menda že
dolgo ni tako trdno držalo staro revirsko reklo, da je
politika kurba. Pri nas celo zelo poceni sorte. Namesto
v klasični prostituciji razširjenih bolezni, kot sta sifilis
ali sodobni aids, se sodelujoči okužijo z brezobzirno
borbo za oblast, za uspeh. Najbolj brezobzirni so naj-
močnejši in nič jim ni sveto - razen položaja, ki ga
imajo ali ga hočejo doseči. To jim niti ni težko, saj so se
idealisti s svetlimi cilji že sami razočarani umaknili iz
igre - če jih seveda niso prej izrinili. Obtoževanja letijo
levo in desno, da se vse krese. Ne vem, zakaj se ob tem
še vedno zgražamo in zakaj .smo presenečeni. Če za kaj,
za presenečenje ni prostora.
Če le malo pokukamo v zgodovino: iz nje se blešči
svetel zgled politika za vse čase-Joseph Fouche. Živel
je pred in po francoski revoluciji in je bil pobudnik in
izvrševalec množičnih moritev, pa naj so bili žrtx'e
plemiči ali jakobinci. Še Napoleonov policijski mini-
ster je postal, praviloma pa so bili njegove žrtve ljudje,
ki so se šteli za njegove prijatelje. Politika ne pozna
prijateljev, samo trenutne zaveznike. Fouche pa je bil
res dober politik. Takšnih mi nimamo, imamo pa celo
vrsto malih Fouchejev, ki hočejo oblast. Vedno je bilo
tako in vedno so bili mali ljudje le statisti v igri
politike in biznisa.
Ampak zato poslovneži še niso lumpi in politiki nc
kurbe.
MILENA B..POKLIČ
Ovadili nedotakljive
SDK predala tožilstvu ovadbe za devet funkcionariev občin Celie In Šentjur
Zaradi nekaterih poslov
v zvezi s celjsko Štajersko
banko obrti in podjetništva
je Služba družbenega knji-
govodstva Slovenije javne-
mu tožilstvu podala tri
ovadbe, v njih pa imenovala
devet uslužbencev in funki-
cionarjev skupščin občin Ce-
lje in Šentjur. Med njimi so
tudi imena predsednika iz-
vršnega sveta Celje Mirka
Krajnca, podpredsednika
Bojana Kolenca in predsed-
nika šentjurskega izvršnega
sveta Ladislava Grdine.
Znano je, da sta poleg Re-
publike Slovenije, ki ima
v lasti 45 odstotkov Štajer-
ske banke, drugi dve največji
»delničarki« omenjene ban-
ke občini Celje in Šentjur.
Čeprav je bilo v zvezi z de-
narjem in odločitvijo obeh
občin za vstop v Štajersko
banko zastavljenih že kup
poslanskih in javnih vpra-
šanj, pravih odgovorov še ni-
smo dobili. Ker pa se je in-
špekcije Štajerske banke že
lani lotila tudi centrala
Službe družbenega knjigo-
vodstva v Ljubljani, nam je
uspelo izvedeti nekaj po-
drobnosti.
Ob pregledu je SDK ugo-
tovila, da v občinah Celje,
Šentjur, Žalec in Slovenske
Konjice sredstva za nakup
delnic niso bila predvidena
v proračunu. Kljub temu je
občina Celje v Štajerski ban-
ki kupila za 411 tisoč mark
delnic, občina Šentjur pa za
400 tisoč mark. Celjani so jih
plačali z obveznicami Repu-
blike Slovenije, ki so jih ku-
pili pol leta prej, Šentjurčani
pa so denar za delnice odšte-
li kar iz namenskih sredstev
za izobraževanje, socialno
skrbstvo, zdravstveno var-
stvo, otroško varstvo, kultu-
ro in telesno kulturo. Nakup
je bil opravljen le na podlagi
sklepov obeh izvršnih sve-
tov, povrhu pa je šentjurski
izvršni svet o nakupu delnic
odločal šele, ko je bil denar
Štajerski banki že nakazan.
Ob tem je treba dodati tudi,
da ne omenjeni občini ne kdo
drug od delničarjev Štajer-
ske banke delnic do danes še
ni prejel.
Zaradi tega in še nekaterih
nepravilnosti je ljubljanska
SDK že lani decembra vloži-
la javnemu tožilstvu tri
ovadbe: prvo zoper odgovor-
ne osebe Izvršnega sveta
skupščine občine Celje Mir-
ka Krajnca, Žarka Mrovljeta
in Jelka Polca, drugo zoper
odgovorne osebe celjskega
Komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj Bojana Ko-
lenca, Jelka Polca, Mirka
Krajnca, Ludvika Prekorša
in Andreja Omana, tretjo
ovadbo pa zoper odgovorne
osebe Izvršnega sveta
Skupščine občine Šentjur
Ladislava Grdino, Simona
Zdolška in Majdo Kop.
Ovadbe jih bremenijo knji-
ženja na podlagi neverodo-
stojnih listin.
BRANE PIANO
Mirko Krajnc, predsednik
celjskega izvršnega sveta
Ladislav Grdina, predsednik
šentjurskega izvršnega sveta
Socialni svet v pomoč
Zaokrožen pristop k reševanju socialne problematike v Celju
člani celjske občinske vlade
so na zadnji seji podprli usta-
novitev Socialnega sveta, ki
naj bi deloval v okviru občin-
skega sekretariata za družbe-
ne dejavnosti. Skupina stro-
kovnjakov, ki je ustanovitev
sveta predlagala, je sicer žele-
la naj bi celotno socialno pro-
blematiko reševali neposredno
znotraj vladinega posvetoval-
nega organa, a z delom bodo
v Celju vseeno začeli.
Cilj Socialnega sveta je
v oblikovanju celovite socialne
politike, ki je v časih, ko de-
narja za reševanje socialnih
problemov primanjkuje na
vseh koncih, še toliko po-
membnejša. Reševanje social-
nih vprašanj je zdaj razdrob-
ljeno med različne institucije,
v Celju pa bi skozi Socialni
svet radi ljudem pomagali tudi
s strokovnim svetovanjem in
zaokroženim pristopom k po-
sameznim problemom, za kar
ne potrebujejo dodatnega de-
narja.
Ob vsesplošnem pomanjka-
nju denarja in socialni politi-
ki, ki se v Sloveniji kroji na
republiški ravni, bi tako v Ce-
lju radi storili korak naprej
k načrtovanju ustreznih ukre-
pov za celovito reševanje soci-
alne problematike ter kako-
vostnejšemu delu in medinsti-
tucionalnem povezovanju.
S sodelovanjem strokovnjakov
s področja zaposlovanja, inva-
lidskega varstva, socialne var-
nosti, stanovanjskega gospo-
darstva in družbeno-ekonom-
skega razvoja pa bi ljudem
lahko učinkoviteje pomagali.
V Socialnem svetu bodo so-
delovali: Tatjana Rojšek iz se-
kretariata za družbene dejav-
nosti, Tatjana Dolinšek iz
Centra za rehabilitacijo inva-
lidov, Alenka Rumbak iz celj-
ske enota Zavoda za zaposlo-
vanje, Melita Voh-Kršmanc iz
sekretariata za družbeno-eko-
nomski razvoj, Brane But iz
Centra za socialno delo. Ljuba
Terček iz SPIZ-a, dr. Karolina
Godina iz Zdravstvenega cen-
tra, Zdenka Zrinski iz stro-
kovnih služb za stanovanjsko
gospodarstvo, Maks Maček iz
Potrošnika in v imenu social-
no-humanitamih organizacij
Franc Trstenjak.
IVANA STAMEJČIČ
Do boljšega zraka s plinom
v Celju naj bi plinifikacijo Izvedli s pomočjo Italijanov
Celje sodi po onesnaženosti
zraka v IV. razred in bi po ob-
stoječi . zakonodaji moralo
imeti izdelan sanacijski pro-
gram ter zagotovljene možno-
sti za njegovo čim hitrejše
uresničevanje. Zaradi po-
manjkanja denarja pa kljub
temu, da je bila plinifikacija
že lani prednostna naloga ob-
činske vlade, celovitih rešitev
za boljši zrak doslej ni bilo vi-
deti.
Po besedah občinskega se-
kretarja za urejanje prostora
in varstvo okolja Jureta Sadra
so v občini pripravili več razli-
čic, za najboljšo in najbolj
učinkovito pa se je izkazala
plinifikacija. Lani so tako ure-
dili 2 večji kurilnici, zagotovili
priključitev 350 kurišč na
plinsko omrežje, začeli pa so
tudi s prehodom iz mestnega
na zemeljski plin. S takšnim
tempom naj bi nadaljevali tudi
letos, a celotno plinifikacijo bi
lahko izvedU najhitreje v dese-
tih letih.
Celjani so zaradi tega nave-
zali stike z mešano slovensko-
italijansko družbo Palomar, ki
je bila pred časom ustanovlje-
na prav zaradi reševanja eko-
loških težav in ekološke sana-
cije Jadrana. Posledica prvih
dogovorov je pismo o name-
rah, ki naj bi ga Celjani podpi-
sali z italijansko firmo Gruppo-
Dondi. Z njim bi si v prvi fazi
zagotovili izdelavo feasibilitj
študije, na osnovi katere bi pc
sklenitvi pogodbe italijanski
partner poskrbel za izgradnje
in upravljanje z novozgraje-
nim T^lincb-im r^mrfi^lfim
Člani občinske vlade so pi-
smo o namerah načeloma pod-
prli, vendar so pri tem od stro-
kovnih služb sekretariata za
urejanje prostora in varstvo
okolja zahtevali, da vanj vne-
sejo določila, ki bodo zaščitila
občinske intei'ese. Tako naj bi
v študiji upoštevali v Republi-
ki Sloveniji veljavna cenovna
razmerja- energentov in si-
stemsko reševanje vračanja fi-
nančnih sredstev, vsa doku-
mentacija pa mora biti izdela-
na skladno s kriteriji za dode-
litev sredstev iz republiškega
ekološkega sklada in medna-
rodnih posojil.
IVANA STAMEJČIČ
Nov načelnik
civilne zaščite
Oddelek za obrambo občine
Laško je predlagal Izvršnemu
svetu, da razreši dosedanjega
načelnika Občinskega štaba za
civilno zaščito Rudija Kavzer-
ja. Izvršni svet je to storil in na
njegovo mesto imenoval Fran-
ca Kapuna, ki je bil doslej re-
ferent za civilno zaščito in po-
žarno varnost. XV
Med člani izvršnega sveta je
bilo precej pomislekov, zakaj
študijo o možnostih izgradnje
plinovodnega omrežja v Celju
naročati pri italijanskem part-
nerju, če se to lahko naredi
tudi v Komunali. Vendar gre
pri tem po besedah Jureta Sa-
dra zgolj za dokaz resnosti in
pripravljenosti za nadaljnje
sodelovanje Celjanov, sama
študija, ki za nadaljevanje po-
govorov ni obvezujoča, pa bo
občinski proračun veljala 900
tisoč tolarjev (približno toliko
kot izdelava zazidalnega na-
črta).
Koliko nas je?
Rezultati lanskega popisa prebivalstva
Zavod Republike Slovenije
za statistiko je sredi minulega
tedna objavil (še nedokončne)
rezultate lanskega popisa pre-
bivalstva, gospodinjstev, sta-
novanj in kmečkih gospodar-
stev. Le-ti kažejo, da je v Slo-
veniji na dan popisa živelo
1 milijon 962 tisoč 606 stalnih
prebivalcev, kar je za 4,4 od-
stotke več kot pred desetimi
leti. Število prebivalcev je na-
raščalo tudi v vseh občinah
našega območja, najbolj - za
4 tisoč 398 ljudi - v Velenju.
Število stalnih prebivalcev
v Sloveniji je zadnjih 10 let
počasneje naraščalo kot v ob-
dobju 1971-81, saj je zabeleže-
na le 0,4 odstotna letna rast.
Manjši je bil tako naravni kot
selitveni prirast. Zmanjšal se
je tudi delež Slovencev, saj je
lani dosegal le 87,6 odstotka,
pred 10 leti 90,5, ob popisu
v letu 1953 pa kar 96,5 odstot-
ka. V zadnjih desetih letih se je
zmanjšalo tudi število Hrvatov
(53 tisoč 688), stalno živečih
v Sloveniji, porastla pa sta de-
leža Muslimanov (26 tisoč 725)
in Srbov (47 tisoč 97). To pa se
ob Slovencih tudi trije najšte-
vilčnejši narodi v Sloveniji.
V zadnjih desetih letih se je iz
26 tisoč 263 na le 12 tisoč 237
ljudi zmanjšalo število tistih,
ki so se narodnostno opredelili
za Jugoslovane.
Ob narodnostno mešanih
občinah Izola, Koper, Piran,
Lendava in Murska Sobota je
na tretjem mestu republiške
lestvice občin z največ neslo-
venskimi prebivalci Velenje.
V velenjski občini živi 16,8 od-
stotka Neslovencev.
Vprašanje o veroizpovedi je
bilo ob popisih prebivalstva
zadnjič zastavljeno v letu
1953, lani pa so se zanj ponov-
no odločili zato, ker religija
predstavlja eno od družbenih
kategorij z velikim vplivom.
Večina prebivalstva namreč
pripada eni ali drugi veroizpo-
vedi.
In prav pri vprašanjih o ve-
roizpovedi se je pokazalo, da
se je velik delež prebivalstva
odločil za ustavno določilo, ki
zagotavlja svobodo izpovedo-
vanja. Kar šestina prebival-
stva namreč na to vprašanje ni
želela odgovoriti.
Med tistimi, ki so se versko
opredelili, pa je v Sloveniji
88,4 odstotka katolikov, 3 od-
stotki prebivalcev so pravo-
slavne vere, nekaj manj kot
2 odstotka pa islamske. Le 85
tisoč stalnih prebivalcev Slo-
venije se je izreklo za ateiste.
IVANA STAMEJČIČ
V zadnjih desetih letih se je
v celjski občini povečalo števi-
lo stalnih prebivalcev za 668
ljudi, v laški za 252, v mozirski
za 801, v konjiški za tisoč 510,
v šentjurski za 691, v šmarski
357, v velenjski za 4 tisoč 398
in v žalski občini za 2 tisoč 83
ljudi.
Dobra prodaja
obveznic
v začetku leta so v občini
Laško začeli s prodajo ob-
činskih obveznic. Z dose-
danjo prodajo so zadovolj-
ni, saj so jih prodali že za
milijon 200 tisoč DEM.
V zadnjem času so jih naj-
več kupili laški obrtniki
- za 8,5 milijona SLT.
TV
Nov delovni
čas
Izvršni svet občine Laško
je potrdil odredbo o delov-
nem času v upravnih orga-
nih občine Laško. Pred tem
so poprosili za mnenje vse
večje delovne organizacije
v občini, krajevne skupno-
sti in stranke. Dobili so ne-
kaj odgovorov, vsi pa so se
v glavnem strinjali s pri-
pravljenim predlogom. De-
lovni čas v občinskih
upravnih organih, strokov-
nih službah in sodnika za
prekrške bo ob ponedelj-
kih, torkih in četrtkih od 7.
do 15. ure, ob sredah od 7.
do 17. ure in ob petkih od 7.
do 13. ure.
TV
Šoštanjska TE
spet s polno
močjo
Od torka od pol šestih zju-
traj šoštanjska termoelektrar-
na obratuje s polno močjo. Po-
tem ko se je v soboto pokvaril
ventilator za dovod zraka
v kotel petega bloka in obrato-
val samo s 60 odstotno močjo,
je v nedeljo zvečer popustilo
tudi tesnilo na kotlu četrtega
bloka v Šoštanju. Zaradi tega
je elektrodispečerski zavod
Slovenije pozval prebivalstvo
k varčevanju z električno
energijo.
V ponedeljek ob 17.30 zve-
čer so odpravili napako na če-
trtem bloku, v torek ob pol še-
stih zjutraj pa so na sistem
znova priključili tudi peti
blok.
Še 119 iJni do pričetlia gratinje avtoceste
št. 8 - 27. februar 1992
3
Predvolilni magneti
y LDS premagalo za svojega pretisetinlka Ur. Janeza Drnovška - Kongres 21.
marca v ljubljanskem Cankarjevem tlomu
Liberalni demokrati so se za
kongres v obdobju pred voli-
tvami odločili že lansko jesen,
saj želijo v tem času okrepiti
svoje \Tste z uveljavljenimi,
politično angažiranimi ljudmi,
ki jim bodo volilci zaupali.
Načrti LDS so ob volitvah
podvojiti svojo moč, to pa bo-
do poskušali doseči prav s ka-
drovsko strategijo.
Člani Sveta LDS, ki so se
v soboto zbrali v Velenju, so
potrdili predlog enotne kandi-
datne liste za individualne
funkcije v vodstvu in organih
stranke. Edini predsedniški
kandidat je tako dr. Janez Dr-
novšek, štirje podpredsedniški
so dr. Bogomir Kovač, Vika
Potočnik, Jaša Zlobec in Ed-
vard Oven, generalni sekretar
pa naj bi postal Gregor Golo-
bic. Se v petek pa sta bila
v igri za predsedniškega kan-
didata zdajšnji predsednik Jo-
žef Školč in Edvard Oven. Oba
sta se kandidaturi odrekla, po-
djetniška struja v LDS pa je za
svojega kandidata Ovna zah-
tevala v nadomestilo podpred-
sedniško mesto, kar so člani
Sveta podprli.
Zdajšnji predsednik Jožef
Školč je poudaril, da je stran-
ka vzdržala skupaj dve leti,
zdaj pa želi svojo moč utrditi
in še povečati s kadrovskimi
okrepitvami. Prav zaradi tega
se v pripravah na kongres niso
toliko ubadali s programskimi
kot s kadrovskimi vprašanji.
Poudaril je, da za LDS ni to-
likšnega pomena takojšnja za-
menjava vlade oziroma man-
datarja, saj je in ostaja njihova
prioritetna naloga prav nastop
na volitvah. Čeprav so dogo-
vori o kadrovsko močni stran-
ki, okrepljeni tudi z dr. Jane-
zom Drnovškom, trajali dlje
časa, niso bili nikoli neposred-
no povezani z vladno krizo.
Školč je vsa namigovanja na
to, da bi se s prihodom Drnov-
ška v stranko lahko spremeni-
lo njihovo stališče do Peterle-
tove vlade, označil za špekula-
cije.
Z večino glasov so člani Sve-
ta podprli tudi pooblastilo Iz-
vršnemu odboru stranke, ki bo
na kandidatno listo za Svet
LDS predlagal še nekaj novih
(za zdaj skrivnostnih) imen.
Školč je pojasnil le to, da gre
za ljudi, ki so se v politiki že
uveljavili in dokazali z dobrim
delom - a so bili doslej ne-
strankarsko opredeljeni oziro-
ma niso zadovoljni z delom
svojih zdajšnjih strank.
IVANA STAMEJČIČ
Dr. Janez Drnovšek, kandi-
dat za predsednika LDS: »Mi-
slim, da je LDS perspektivna
stranka, ki me že precej časa
podpira. Po programu smo si
zelo podobni. Nekaj časa so
trajali pogovori o mojem vsto-
pu in zdi se mi, da bo povezava
s to stranko lahko predstavlja-
la neko uspešno povezavo med
mladostjo in izkušnjami.
Vsa predvidevanja, da bi
LDS s tem, ko bi jaz postal
predsednik ravnala glede pod-
pore Peterletu drugače kot do-
slej, nimajo osnov. O tem ni
bilo govora, drugačno ravna-
nje ni bilo element presoje niti
z moje niti s strankine strani,
zato o tem ni potrebno govo-
riti.«
Bodoči predsednik LDS dr. Janez Drnovšek in zdajšnji predsednik Jožef Školč v pogovoru
z novinarji. Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Programsica revizija
Predlog programa, ki naj bi
ga liberalni demokrati sprejeli
na svojem kongresu, je pred-
stavil Mile Šetinc. Za nobene
pomembnejše spremembe ne
gre - LDS je le dopolnila in
v nekaterih sklopih razširila
v Zagorju sprejete dokumente.
Za spremembe so se liberal-
ni demokrati odločili na go-
spodarskem (lastninska zako-
nodaja in nujnost njenega
sprejema) ter ekološkem po-
dročju. Člani stranke so vklju-
čeni v Plutovo skupino, ki pri-
pravlja kompromisno verzijo
lastninske zakonodaje, v Vele-
nju pa so podprli tudi ustano-
vitev Odbora za ekologijo.
Sicer pa je Mile Šetinc izpo-
stavil potrebo po oblikovanju
močnega sredinskega bloka.
Poudaril je, da se vse bolj
spuščamo na dno krize, zato je
sprejem zakonodaje o lastnin-
skem preoblikovanju še toliko
nujnejši. Opozoril je na škod-
ljivost blokad v skupščini in
na nevarnost krepitve nekate-
rih logističnih strank, ki za-
stopajo samo ozke interese
svoje volilne baze: Politična
kultura v Sloveniji je na dosti
nižji ravni kot v zadnjem ob-
dobju starega režima.
»Močna desnica s poudarja-
njem antiintelektualizma in
ksenofobičnimi nastopi vodi
v bananske afere na meji kre-
tenizma«, meni Šetinc, ki po-
udarja, da smo v Sloveniji še
daleč od politične zmernosti in
pragmatizma. LDS je v poli-
tični sredini in kot močna
stranka te sredine bo morala
izredno pazljivo in pozorno iz-
birati partnerje. »Manj težav
bo z levico, ki je v Sloveniji že
nekje na ravni evropske soci-
aldemokracije, težje pa bo
z desnico«, je dejal Šetinc, ki
pri tem opozarja na nujnost,
da se bivši stranici Demosa Ze-
leni in socialdemokrati čim-
prej profilirajo in ugotovijo,
kaj in kje hočejo biti.
Stavl(ovni val
pred vrati
Prihodnji četrtek, 5.
marca, napovedujejo slo-
venski energetiki splošno
stavko, ki naj bi trajala
vse dotlej, dokler sindi-
kat in vlada ne bosta na-
šla skupne rešitve.
Prav tako se na stavko
pripravljajo v sindikatu
vzgoje, izobraževanja in
znanosti Slovenije, kjer
do prihodnjega četrtka
zbirajo stališča svojih
članov do stavke vseh
učiteljev, ki imajo z učni-
mi načrti predpisane šol-
ske naloge, oziroma
splošne stavke vseh de-
lavcev, zaposlenih v šol-
stvu Republike Slovenije.
Zveza svobodnih sindi-
katov Slovenije, ki ima
v državi najmočnejše de-
lavsko zaledje (450 tisoč
delavcev), pa napoveduje
opozorilno stavko za 18.
marec. Če rezultatov po-
gajanj z x-epubliško vlado
ne bo, se bodo odločili za
generalni štrajk.
IS
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
»Modre čelade«
namesto olimpiade
Nekako lahko razumemo
Bosance, ki so odločitev o sta-
cioniranju glavnega štaba mi-
rovnih sil OZN v Sarajevu, oz-
načili kot najboljši posel, ki ga
je dobilo glavno mesto BiH po
14. ZOI in ki obdobje nasled-
njih 5 ali celo 10 let že imenu-
jejo »neprekinjena olimpi-
ada«. Nobenega razumevanja
pa ne moremo imeti za Beo-
grad, ki se prav tako vede, kot
da mu je dodeljena vloga orga-
nizatorja poletnih in zimskih
olimpijskih iger skupaj. Na-
mesto, da bi se sramoval vloge
šotora za pomožni štab »tuje
vojske«, se na vsa usta hvali,
da je to največji uspeh srbske
diplomacije.
Vsemu temu se ne bi smeli
preveč čuditi, zgroziti pa se je
treba zaradi mrhovinarskega
početja: modre čelade priča-
kujejo predvsem kot mošnjič-
ke brez dna in odtod pričako-
vanja oziroma želje, *da bi
ostale čimdlje, če je le mogoče
- vsaj dvajset let! Politični po-
ložaj je namreč za Beograd že
praktično rešen: Srbija in Čr-
na gora bosta »nadaljevali«
Jugoslavijo, Slovenija in Ma-
kedonija sta že »odpisani«,
z BiH naj se ubada Lizbona,
Tudjman, ES in OZN pa naj si
belijo lase s »srbskimi dežela-
mi na Hrvaškem...
V OZN so se zgrozili, ko so
razčlenjevali stroškovnik (635
milijonov dolarjev) za jugoslo-
vansko mirovno operacijo.
V njem je med drugim postav-
ka za izgradnjo barak za mo-
dre čelade v višini 110 milijo-
nov dolarjev, glede katere so
dejali, da Jugoslavija ni neraz-
vita država in da ima dovolj
nastavitvenih zmogljivosti, ki
jih mora dati na voljo silam
ZN. Do ušes visokih funkci-
onarjev OZN so prišla tudi
pričakovanja Beograda, da so
čete ZN nekakšen eldorado za
hitro bogatenje prebivalstva
in da prinašajo milijone dolar-
jev, ki jim jih le je treba izvleči
iz žepov.
Če je OZN že pokazala razu-
mevanje za finančni položaj
Jugoslavije pa z druge strani
vsekakor pričakuje vsaj neka-
tere brezplačne storitve (na-
stanitev, prevoz itd.). Konec
koncev se je uradni Beograd
(zvezni in srbski) najbolj zav-
zemal za prihod modrih čelad
oz. za pomoč Združenih naro-
dov, ki jim pač bolj verjame
kot pa Evropski skupnosti.
Nezaslišno; prosiš za pomoč,
potem pa tistemu, ki ti poma-
ga, njegovo dobroto zaračunaš
do zadnjega centa!
Menda ni beograjske banke,
ki ne bi poslala OZN svoje po-
nudbe, da postane servis za
dolarje modrih čelad. Tukaj so
prepričani, da bosta posel do-
bili dve: Vojvodinska iz Nove-
ga Sada za območje Slavonije,
Baranje ter zahodnega Srema
in Beograjska iz Beograda za
republiko Srbska krajina, svo-
ja pričakovanja pa temeljita
na dejstvu, da imata v teh
»srbskih deželah« že številne
podružnice.
Do sedaj je svoje »usluge«
ponudilo OZN že kar 400 firm,
zvečina iz Srbije, Črne gore,
BiH in Hrvaške, ki se nadejajo
dobremu zaslužku, v New
Yorku pa so že slišali, da imajo
enake želje tudi »spretni lo-
kalni poslovneži«. Tukaj mo-
ramo omeniti še privrženke
»najstarejše obrti na svetu«, ki
se že ogorčeno borijo za polo-
žaje v beograjskih hotelih...
ŠTEFAN NOVAK
SVET MED TEDN®M
Očesi tečeta zadnji icrog
Piše: Robert Gorjanc
Srbski predsednik Slo-
bodan Miloševič je začel
svoj politični vzpon po
znameniti 8. seji takratne
srbske Zveze komunistov,
ki ji je predsedoval. Na va-
lovih parole »za jedinstvo«
je začel s stampedom siste-
matičnega odstranjevanja
političnih nasprotnikov.
Hitro se je znebil takratne-
ga sekretarja beograjskega
partijskega komiteja Dra-
giše Pavloviča, beograjske-
ga župana Bogdana Bogda-
noviča in predsednika SR
Srbije Ivana Stamboliča.
Miloševič in Pavlovič sta
bila Stamboličeva »mi-
Ijenčka«, vendar to Miloše-
viča ni oviralo, da bi se
v boju za oblast oziral na
moralna načela. V tem je
tudi geneza kasnejših brez-
kompromisnih odstranje-
vanj domnevnih političnih
zaveznikov. »Skinjeni« ko-
lega Pavlovič je Miloševi-
čevo avanturo leto pozneje
parafraziral z besedami
»lahko obljubljena hitrost«
in s tem naslovom tudi na-
pisal knjigo o svoji odstra-
nitvi. Miloševičev najzve-
stejši zaveznik, ki je prišel
na oblast šele z drugim
prevratom, Momir Bulato-
vič, pa je svojo politično
kariero gradil na sloganu
»mladost in pamet«. Njuno
»dogajanje naroda«, na ka-
terem sta gradila svoj poli-
tični mandat, gre v sklepno
dejanje.
Zadnja faza jogurtne re-
volucije: nedeljsko dogaja-
nja v Titogradu je bilo po
dekoraciji na moč podobno
tistemu pred štirimi leti,
mase demonstrantov in
kordoni policajev, vendar
pa se je zelo spremenila
vsebina: tisti, ki so prej
vpili za »Slobu« so sedaj
vpili proti njemu in federa-
ciji Črne gore in Srbije
v obliki mini Jugoslavije in
proti temu, da bi umirali za
njegove imperialne cilje. Ti
demonstranti so tudi Slo-
veniji grozili z orožjem, ko
se je ta odločila, da z ustav-
nimi amandmaji ne dovoli
več, da bi jo iz Beograda
pod firmo leganosti disci-
plinirah s tanki. »Ne damo
Jugoslaviju«!
Maksimalistični cilj Mi-
loševičeve »lahko obljub-
ljene hitrosti« je bilo Jugo-
slavija kot močna federaci-
ja. Vendar bolj kot je re-
presivno poskušal uresni-
čevati svoj projekt, bolj se
je moral zadovoljevati
z minimalističnimi vari-
jantami. Še na srečanjih
»šesterice«, dobre tri mese-
ce pred vojno v Sloveniji,
ni hotel niti slišati o konfe-
deraciji, zdaj pa so to lahko
samo še sanje, kljub vsem
naporom Carringtona, da
bi še sešil kakršnokoli
ohlapno skupnost. Sloveni-
ja je začela dvomiti že o co-
ni svobodne trgovine.
Maksi postane mini: se-
daj je Miloševičeva maksi-
malistična varijanta mini
Jugoslavija oziroma fede-
racija Srbije in Črne gore,
ki bi ohranile kontinuiteto
Jugoslavije in bili njeni
edini dedinji. To bo Miloše-
viču težko uspelo, čeprav je
mogoče sklepati iz diplo-
matskega podzemlja, da
gre za trgovanje: suvere-
nost v zameno za dedišči-
no. Slovenija na to ne pri-
staja in želi biti udeležena
v sukcesiji, enako pa se
z vojsko ne Ido več dalo pre-
strašiti drugih vseh bolj sa-
mozavestnih republik.
Evropa in ZDA so dale jas-
no vedeti, da ne bodo pu-
stile deliti Bosno in Herce-
govino, v duhu tega pro-
tektorata pa se tudi razvija
konferenca o Bosni, kjer se
razplet nagiba h kompro-
misni formuli: federativna
Bosna in Hercegovina, ven-
dar suverena, v sedanjih
mejah.
Čeprav je po številu de-
monstrantov težko meriti
politični utrip za to ali ono
opcijo, pa je ofenziva črno-
gorske opozicije, ki postaja
ne samo vsebolj številna,
ampak prerašča v pravo gi-
banje, znamenje, da odloči-
tev Črnogorcev za Srbijo ni
več nekaj normalnega. Gle-
de na razvoj osamosvoji-
tvenih procesov v drugih
republikah je težko priča-
kovati, da bi se suvereniza-
cija končala nekje na sredi,
kar bi pravzaprav pomeni-
lo neko ohlapno skupnost
med Srbijo in Črno goro.
Dogodki kažejo, da gre za
obdobje »totalnih osamo-
svajanj« in vse več Črno-
gorcev se ne da več prestra-
šiti z grožnjami Srbije, da
jim Srbija ne bo več proda-
jala hrane. »Če bo treba,
bomo kupovali ,hleb' v be-
lem svetu«, so klicali de-
monstranti na nedeljskem
mitingu v Titogradu.
»Nova rešitev« 9. marca:
Črnogorci tudi vsebolj pri-
hajajo do spoznanja, da so
pravzaprav najbolj okupi-
rano območje na Balkanu,
da je luka Bar postalo voja-
ško oporišče, podobno nek-
danjim ameriškim na Fili-
pinih in da so razmišljanja
o ekološki in turistično pri-
vlačni Črni gori lahko sa-
mo še fantazija. Kljub nek-
danji fantastični indoktri-
naciji srbskih in črnogor-
skih medijev je strah pred
prihodnostjo močnejši. Ne-
koč spoštovana Črna gora \
z bogato državniško in de- >
mokratično tradicijo in ki \
se   poziva  na   priznanje i
z berlinskega kongresa iz
leta 1878, znova išče svojo •
evropsko identiteto, ki pa i
seveda ni mogoča, če te
imajo za agresorja.
To sta začela spoznavati
tudi beograjski vožd in ti-
tograjski voždič, vendar
sta kot vse kaže zamudila
s preoblačenjem iz milita-
ristov v mirovnika. Oba se
sedaj z mirom želita obdr-
žati na oblasti pri čemer pa
je težko reči, kdo ima več
možnosti za to. Miloševič
lahko igra na karto, da je
nekaj tudi osvojil, čeprav je
vprašanje ali bo tudi kaj
uspel obdržati. Bulatovič je
najavil odstop, če se Črno-
gorci ne bodo odločili za
federacijo s Srbijo.
Njun sestop pa se morda
tudi ne bo končal miroljub-
no. Bliža se 9. marec, oblet-
nica lanskega beograjskega
upora, čeprav je veliko
vprašanje ali bo opozicija
demonstracije sploh pri-
pravila. Nihče ne more
prav izmeriti razpoloženja
Beograjčanov za ravsanje
z oblastjo. Vendar eno je
gotovo: še nikoli ni toliko
Beograjčanov doma imelo
orožja, še nikoli ni bilo med
njimi toliko nasprotnikov
in nikoli več si ta oblast ne
bo upala iti s tanki na de-
monstrante. In končno,
razdalja med očesoma
v glavi je majhna, mar ne? ^
Št. 8-27. februar 1992
4
Gospodarski kriminal narašča
Kaj se je tiogajalo v Mlekarni, Export Importu in kal se plete y Mesninah
Podatki, s katerimi razpo-
lagajo na oddelku za gospo-
darski kriminal pri UNZ Ce-
lje niso ravno vzpodbudni.
Indeks gospodarske krimi-
nalitete je lani v primerjavi
z letom 1990 porasel za 31
odstotkov, pri tako imenova-
nem pravem gospodarskem
kriminalu beležijo 34 odstot-
ni porast. V začetku letoš-
njega leta pa prednjači zlasti
nepravi gospodarski kri-
minal.
Po besedah vodje oddelka
za gospodarsko kriminalite-
to Alojza Hrnčiča zajema
pojem gospodarskega krimi-
nala vsa področja, ki se na-
našajo na gospodarstvo. »V
zadnjem času,« dodaja Hrn-
čič, »štejemo v to področje
tudi goljufije, ki so bile stor-
jene med privatnim sektor-
jem in ponarejanje listin, ki
je sicer klasično kaznivo de-
janje, vendar je vedno v kon-
tekstu s kakšnim drugim
kaznivim dejanjem, denimo
poneverbo ali zlorabo. Na
področju gospodarstva bele-
žimo tudi primere samovo-
lje, ko si podjetniki jemljejo
pravice, za katere menijo, da
jim gredo, vendar ne na tak
način kot to počnejo.«
Na področju tako imeno-
vanega nepravega gospodar-
skega kriminala je lani na
našem območju močno pora-
slo ponarejanje denarja. Le-
ta 1990 se kriminalisti sploh
niso ukvarjali s takšnimi
primeri, lani pa so imeli 14
primerov ponarejanja tisoč
tolarskih bankovcev, kjer so
ponarejevalci iz deset tolar-
skih ustvarjali tisoč tolarske
bankovce. Nadalje so imeli
7 primerov ponarejenih švi-
carskih frankov, 6 primerov
ponarejenih 100 dolarskih
bankovcev, 1 primer 20 do-
larskega bankovca in 1 pri-
mer, ko so poskušali ponare-
diti tisoč italijanskih lir.
Precej dela so imeli lani in-
špektorji tudi z gozdovi.
Mnogi so namreč razumeli
zakonodajo po svoje in seka-
li v gozdovih, za katere so
pač menili, da jim pripadajo
po zakonu o vračanju pre-
moženja.
Tako imenovani pravi go-
spodarski kriminal je lani na
Celjskem porasel za 34 od-
stotov. Kot pravi Alojz Hrn-
čič so se najpogosteje pojav-
ljale zlorabe pravic in polo-
žaja odgovornih oseb, pone-
verbe, neupravičene uporabe
in neupravičeno sprejemanje
oziroma dajanje daril, pona-
rejanje ali uničenje poslov-
nih listin, davčne zatajitve in
podobno. Zloraba pravic in
položaja odgovornih oseb je
v primerjavi z letom 1990 la-
ni porasla za 15 odstotkov.
In kakšni so začetki letoš-
njega leta? Po podatkih od-
delka za kriminaliteto na-
rašča nepravi gospodarski
kriminal, predvsem ponare-
janje vrednotnic, v primerja-
vi z lanskim letom beležijo
40 odstotni porast.
IRENA BAŠA
Letos se razpletajo stvari
v celjskih Mesninah. Direktor
podjetja Vlado Jurančič je
v začetku januarja dal odpo-
ved, po nekaterih informaci-
jah pa so njegov odhod zahte-
vali sami delavci. Alojz Hrnčič
ob tem dodaja: »V Mesninah
smo prisotni, pri svojem delu
smo na pol poti in očitno gre
za kazensko odgovornost od-
govornih oseb v tem podjetju.
V sodelovanju z inšpektorji
službe družbenega knjigovod-
stva bomo raziskali stvari za
leto 1991 in tudi za nazaj.«
Lani sta na Celjskem vzbu-
jala pozornost predvsem dva
primera: Mlekarna Arja vas in
Hmezad Export Import Žalec.
Alojz Hrnčič pojasnjuje: »V
celjski Mlekarni naši inšpek-
torji oziroma delavci oddelka
kriminalistične službe še ved-
no opravljajo poizvedbo in
zbirajo obvestila. Nismo še po-
vsem končali zadeve, prav ta-
ko svoje delo še vedno oprav-
ljajo inšpektorji službe druž-
benega knjigovodstva. Oce-
njujem, da bo pri nekaterih
dejanjih lastninjenja in kasne-
je določenih zlorab ali pone-
verb prišlo do tega, da bomo
podali ovadbe za določene
osebe temeljnemu tožilstvu.
V zvezi z Export Importom pa
lahko povem, da smo zadeve
do neke mere razčistili, v dveh
primerih je bilo podano samo
poročilo tožilcu, bili pa sta po-
dani tudi dve ovadbi zoper od-
govorni osebi za zlorabo polo-
žaja.«
Grames se reorganizira
Konec minulega tedna so v žalskem Gramesu dobili
plače za mesec december, glede na višino prilivov so jim
lahko izplačali 80 odstotkov plače. V tem tednu pa se
začenja reorganizacija Gramesa, ki naj bi pomenila
osnovo za njihovo nadaljne delo.
Reorganizacija podjetja Hmezad Grames je zamišljena
tako, da bi se enote v okviru sedanjega podjetja organizi-
rale kot samostojna podjetja. Po besedah pomočnika
direktorja Milana Kolarja je reorganizacija ekonomsko
upravičena, vsaka delovna enota bo poslej svoj subjekt in
bo lažje nastopala na tržišču. Podjetje Hmezad Grames bo
tako prenehalo obstojati, na novo pa bodo začela delovati
podjetja Montana, Nizke gradnje, Servis, Uniprom, to je
dosedanja delovna enota Oskrba, za strokovne službe pa
bodo organizirali podjetje v družbeni lastnini. Kasneje naj
bi strokovne službe ukinili in delavce razporedili v nova
podjetja. Z reorganizacijo bodo začeli v tem tednu, med
nova podjetja pa bodo razdelili tudi obveznosti iz prete-
klosti.
m
HAMURABI ODGOVARJA
Zakaj politični pretresi, ki
smo jim priče pri nas, (napri-
mer glasovanje o nezaupnici
vladi) ne vplivajo na tečaj
tolarja oz. trg vrednostnih
papirjev?
V normalnem svetu takšni
pretresi res vplivajo na polo-
žaj domače valute. Pri nas pa
ni tako, ker so vse pogodbe
in vrednostni papirji vezani
na devizni tečaj, le-ta pa na-
rašča dokaj stabilno, v skla-
du z rastjo življenjskih stro-
škov. V naših gospodarskih
razmerah tolar ne igra tiste
vloge, ki jo imajo domače va-
lute v stabilnih ekonomijah.
Imamo ga le za to, da z njim
kupimo solato in druge za
življenje nujne stvari, kar
imamo viška, pa takoj zame-
njamo v marke.
Marjan iz Celja: Ali je na-
kup vrednostnih papirjev pri
nas varna naložba?
Vrednostni papirji, nomi-
nirani v markah, so pri nas
zelo poceni in privlačni za
nakup. Strah ljudi pred nji-
hovim nakupom pa je upra-
vičen, saj ne vemo, koliko
vrednostnih papirjev name-
rava izdajatelj še izdati. Če
bomo naprimer res sprejeli
zakon o javnem dolgu, bo dr-
žava poslala v obtok velike
količine teh papirjev. Njiho-
va vrednost bo zato zelo
padla in vsi tisti, ki so takšne
papirje kupili, bodo veliko
izgubili. Če bodo država in
občine ravnale pametno in
bodo vrednostne papirje iz-
dajale v omejenih količinah
in ne več tako brezglavo kot
zdaj, potem bo nakup vama
naložba.
Marjana iz Žalca: Koliko
je vreden zlatnik za 50 lip oz.
kje ga lahko najbolje
prodam?
Po današnjem tečaju lipe
(torek, op. ur.) je nominalna
vrednost takšnega zlatnika
12.150 tolarjev. Na ljubljan-
ski borzi zlata in plemenitih
kovin pa boste zanj dobili
bistveno več. Na zadnjem
borznem sestanku, prejšnji
četrtek, je bil zlatnik za 50
lip vreden približno 40 tisoč
tolarjev!
Vlado iz Celja: Mesečni
obrok za bančno posojilo se
mi je tako povečal, da ga ne
morem več odplačevati in
bom moral prodati marke.
Kaj se mi bolj splača: da
sproti prodajam toliko mark,
kolikor bom potreboval za
plačevanje mesečnega obro-
ka, ali pa naj naenkrat vr-
nem glavnico?
Poglejte v kreditno pogod-
bo! Ce imate v njej več kot
6 odstotne realne obresti, je-
to oderuško posojilo in se ga
splača vrniti s prodajo mark.
Vprašanje pa je, kdaj! Sve-
tujem vam, da nekoliko po
čakate, da bo marka narasla
v primerjavi z lipo. Trenutno
je lipa vredna 4,5 DEM. Ko
bo vredna 4 marke, prodajte
devize in vrnite posojilo.
Bogdan Oblak
- Hamurabi
GOSPODARSKI BAROMETER
Ne plačujejo
računov
Industrijski porabniki elek-
trične energije dolgujejo Jav-
nemu podjetju Elektro Celje
precej denarja. Po zadnjih po-
datkih znaša dolg preko 360
milijonov tolarjev, pri čemer
so upoštevani samo tisti dolž-
niki, katerih dolg znaša nad
milijon tolarjev. Na območju
poslovne enote Celje so naj-
večji dolžniki Glin Nazarje,
Emo Celje, Steklania Rogaška
Slatina, Ferralit Žalec, Sip
Šempeter, TIM Laško ter
Zdravstveni center Celje. Na
območju Slovenj Gradca naj-
več dolgujeta Gorenje Gospo-
dinjski aparati ter REK Vele-
nje, ki je z 51 milijoni tolarjev
tudi največji dolžnik Elektra
na našem območju.
Gorenje Eieiaronlica
s Celil
Razpad jugoslovanskega tr-
žišča je povzročil veliko težav
delavcem Gorenja Elektroni-
ke. Upad prodaje doma posku-
šajo nadomestiti z izvozom,
trenutno prodajo na tuje 70
odstotkot celotne proizvodnje.
Skupno nameravajo letos pro-
dati na tuja tržišča okoli 60
tisoč barvnih televizijskih
sprejemnikov. Pred dnevi so
podpisali tudi petletno koope-
racijsko pogodbo s podjetjem
Tesla Rožnov v Češko slovaški
federaciji. V tej tovarni bo Go-
renje Elektronika kupovalo
del potrebnih zaslonov, izde-
lanih po licenci japonske To-
shibe, iz Velenja pa bodo na
Češko pošiljali letno okoli 10
tisoč televizorjev.
Glin za izvoz
V nazarski Lesni industriji
Glin nameravajo letos prodati
na zahodna evropska tržišča
najmanj polovico proizvodnje
in iztržiti 45 milijonov nem-
ških mark. Načrtujejo tudi
ustanovitev novega podjetja
Pohištvo, ki ga bo vodil Mar-
jan Dobrave.
SiP v Parizu
Konec tega tedna bodo v Pa-
rizu odprli petdnevni sejem
evropskih proizvajalcev kme-
tijske mehanizacije. Razstav-
ljalo bo preko 900 proizvajal-
cev iz 40 držav, sejem pa obiš-
če okoli milijon ljudi. Letos bo
na tem sejmu sodelovala tudi
Strojna industrija SIP iz Šem-
petra. Na površini 200 kva-
dratnih metrov bodo predsta-
vili vse osnovne stroje senene
in koruzne linije ter stroje za
gnojenje. Promocija SIP-a
v Parizu naj bi pripomogla
k povečevanju prodaje na za-
hodnih in zlasti na francoskem
tržišču.
Aparati za Oueile
v treh mesecih so v Gorenju
Gospodinjski aparati pripra-
vili za proizvodnjo pet novih
vrst štedilnikov za nemško po-
djetje Quelle. V začetku febru-
arja je že stekla redna proiz-
vodnja treh vrst novih izdel-
kov za tega nemškega part-
nerja.
Padec industrijsice
proizvodnje
Po prvih gospodarskih re-
zultatih sodeč je lani precej
upadla industrijska proizvod-
nja v velenjski in mozirski ob-
čini. V primerjavi z prejšnjim
letom je industrijska proiz-
vodnja v velenjski občini lani
upadla za 10 odstotov. V mo-
zirski občini, kjer so minula
leta povečevali proizvodnjo in
niso poznali izgub, je lani in-
dustrijska proizvodnja upadla
za 5 odstotkov, po prvih oce-
nah pa je z izgubo poslovalo
tri četrtine podjetij.
Žaičani iščejo deio
Zadnje mesece je močno po-
raslo število brezposelnih
v Žalski občini. Septembra la-
ni je zaposlitev iskalo 1062
ljudi, decembra pa je bilo že
okoli 1700 iskalcev zaposlitve.
Največ ljudi je na zavod prešlo
iz bivše Keramične industrije
Liboje ter šempetrskega SIP-a.
Pivo in Icristai za
iViaxim
v Ljubljani ali na Bledu naj
bi v prihodnje dobili restavra-
cijo, podobno slovitemu pari-
škemu Maximu. Pod to zaščit-
no znamko prodajajo tudi ra-
zlične izdelke v njihovih pro-
dajalnah, v Sloveniji so že na-
vezali stike z dvema proizva-
jalcema, v Maximu želijo pro-
dajati kristalne izdelke Ste-
klarne Rogaška Slatina ter pi-
vo iz Pivovarne Laško.
Kataiog
gospodarstva
Te dni bo izšel katalog go-
spodarstva velenjske in mozir-
ske občine. Pripravila ga je
tamkajšnja gospodarska zbor-
nica, v njem pa bodo predsta-
vili gospodarstvo velenjskega
in mozirskega območja.     I^
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 26. 2. 1992
Št. 8 - 27. februar 1992
5
Ne čakaj na državo
pogovor z letošniim nagrajencem GospoiJarske zbornice Slovenije IVlirJanom
Bovcem
Minuli teden so v Ljubljani prosla-
vili 140 let zborničnega sistema v Slo-
veniji. Ob tej priložnosti je Gospodar-
ska zbornica Slovenije podelila nagra-
de za izjemne gospodarske dosežke.
Z našega območja je nagrado prejel
direktor šentjurskega Alposa Mirjan
Bevc.
V času, ko večina slovenskih podjetij
životari, zmanjšuje proizvodnjo, s te-
žavo ohranja delovna mesta in nima
denarja za naložbe, je šentjurski Alpos
prav gotovo zgled dobrega in uspešne-
ga podjetja. O tem govorijo številke:
lani so povečali proizvodnjo za 3 od-
stotke, povečevali so prodajo na tuja
tržišča, za naložbe pa so odšteli preko
15 milijonov nemških mark. Letos na-
meravajo fizični obseg proizvodnje
povečati za 15 odstotkov, za 40 odstot-
kov nameravajo povečati prodajo na
tuja tržišča in iztržiti 20 milijonov
nemških mark. Trem proizvodnim
programom dodajajo še četrtega, to je
tako imenovani trgovinski program.
Poleg tega v Alposu računajo, da bodo
zaposlili okoli 30 delavcev in izboljšali
izobrazbeno strukturo zaposlenih.
Pred štirimi leti so imeli 49 odstotkov
nekvalificiranih delavcev, danes znaša
delež nekvalificiranih ljudi 40 odstot-
kov, cilj ob koncu leta je 35 odstotkov.
Mirjan Bevc, kako vam v teh časih,
ko večina gospodarstvenikov tarna
nad nemogočimi gospodarskimi raz-
merami, uspeva dosegati tako dobre
rezultate?
»Osnovna stvar je po moji oceni
v tem, da najprej ugotoviš kje si, kaj si,
kakšne so tvoje prednosti in slabosti
ter si poiščeš svojo lastno strategijo.
Alpos je imel to srečo, da je pred štiri-
mi ali petimi leti začel načrtno vlagati
v posodobitev tehnologije. Takrat je
bilo še nekoliko lažje pridobivati fi-
nančne vire. Moram pa biti pošten.
Alpos se nahaja na manj razvitem po-
fli-očju in določena sredstva smo dobili
tudi iz tega naslova, v podjetju pa smo
potem ta sredstva temeljito oplemeni-
tili. Od skupnih naložb 15 milijonov
nemških mark je Alpos dobil četrtino
ugodnih republiških virov, vse ostalo
so bila naša sredstva ter tuji krediti.
Nadalje je Alpos pred nekaj leti začel
razmišljati o lastni zunanjetrgovinski
mreži. Danes imamo podjetje oziroma
zunanjetrgovinsko centralo v Celovcu,
predstavništvo v Budimpešti, v krat-
kem bomo imeli podjetje v Pragi. Po-
leg tega že imamo mrežo agentov, ki
prodajajo naše izdelke po celi zahodni
Evropi, tako da bomo letos pokrivali
praktično celotno zahodnoevropsko
tržišče, razen Španije, Grčije in Portu-
galske.«
V preteklosti je bil Alpos precej na-
vezan na jugoslovanska tržišča. Izpad
prodaje poskušate nadomestiti z izvo-
zom v zahodno Evropo. Se nameravate
južnim tržiščem odpovedati ali pa še
vedno računate na konkretne gospo-
darske stike?
»Ne, nikakor se ne nameravamo
odreči južnim republikam in sicer iz
dveh razlogov. Blagovno znamko Al-
posa so na jugu v vseh teh letih dobro
spoznali, poznajo naše prednosti in
kvaliteto naših izdelkov, poleg tega
smo vzpostavili dobre poslovne vezi.
Mi smo bili na jugu tudi velik kupec,
zlasti metalurgije in v tem vidim našo
prednost. Osebno menim, da bomo še
nekaj časa poslovali po načelu blagov-
ne menjave. Vsaka bivša jugoslovan-
ska republika se bo na začetku zapira-
la, v prehodnem obdobju bomo znova
iskali medsebojne interese in z blagov-
no menjavo ohuranjali višji nivo indu-
strijske proizvodnje, kot bi jo v prime-
ru, če bi se popolnoma odprli in spuš-
čali k nam tujo konkurenco. Za letos
nisem velik optimist, toda počasi se
bodo vezi spet okrepile. Mi smo se te-
mu primerno organizirali, imamo po-
djetje v Zagrebu, ustanavljamo po-
djetje v Sarajevu, v Skopju imamo
predstavništvo, najbolj so nejasni od-
nosi s Srbijo. Drugi pomemben razlog
za ohranjanje stikov z jugom je po
moji oceni naslednji: cel kup povezav
z zahodno Evropo in nemškimi ter av-
strijskimi partnerji bo temeljil na
uspešnem povezovanju z jugoslovan-
skimi tržišči. Mi imamo kooperacijsko
pogodbo z nemškim partnerjem
Wanzl, za.katerega smo bili v Alposu
ekskluzivni zastopnik za celotno Jugo-
slavijo. Ti partnerji so zainteresirani,
da pokrivamo tudi južno tržišče z nji-
hovimi izdelki.«
Naši gospodarstveniki ponavadi
pravijo, da se v trenutnih gospodar-
skih razmerah ne da veliko storiti. Vi
s svojim delom dokazujete nasprotno.
»Mogoče sem malo manj zagrenjen
zaradi vplivov politike ali pa države.
Razmišljam preprosto takole: država
ne more veliko pomagati, na državo se
ni za zanašati in tudi ni treba preveč
jadikovati zaradi bolj ali manj uspeš-
nih potez vlade. Računati je treba na-
se, na svoje rezerve. V Alposu smo po
nekaterih pokazateljih nadpovprečno
podjetje, kjer se zavedamo svojih re-
zerv in čimprej začneš iskati te rezer-
ve, toliko prej prideš na zeleno vejo
oziroma si zagotavljaš razvoj na daljše
obdobje.«
Za šentjursko občino velja ocena, da
je nerazvita zaradi pomanjkanja ka-
drov. Kako ste vi v Alposu izbrali svo-
jo ekipo, od katere je verjetno odvisno
tudi vaše delo?
»Začelo se je naključno. Istočasno se
je v Alposu zbrala ekipa mlajših in
ambcioznih ljudi. Zastavili smo si pot
in jo začeli uspešno uresničevati, dobri
rezultati pa potem pripeljejo do tega,
da začne takšna sredina privabljati
kvalitetne kadre. Danes zaposlujemo
strokovnjake, ki so še pred časom de-
lali v Mariboru, Poljčanah in drugih
oddaljenih sredinah. Če si dober, če
lahko nekomu nekaj ponudiš - ne le
materialno plat ampak tudi možnosti
uveljavljanja v poklicu - potem ni te-
žav. V Sloveniji se bomo morali nava-
diti na to, da se bomo začeli malo bolj
seliti, za kar potrebujemo boljše ko-
munikacijske povezave. Šentjur kot
tak je imel v preteklosti ta problem, da
se je preveč poudarjala neuspešnost,
manjkala mu je sredina, ki bi bila nad-
povprečna in bi silila ostale, da si za-
stavijo ambicioznejše cilje. Na Šentjur
ne gledam kot nerazvito mesto ali ob-
čino. Naravne danosti so dobre, ima-
mo železnico, imamo ceste, blizu je
avtocesta. Stvar je samo v ljudeh, ki
potegnejo malo sredino kot je Šentjur
naprej ali pa jo puščajo ob strani.«
IRENA BAŠA
Mirjan Bevc: »Nagrado, ki jo je prejel
Alpos oziroma jaz osebno, sprejemamo
kot priznanje za dosedanje delo in dose-
žene rezultate v zadnjih letih. Moj pri-
spevek je v sorazmerju s tistim, kolikor je
lahko prispevek vodilnega človeka v po-
djetju, nagrado si delimo skupaj. Podjet-
je Alpos, ki bo kmalu beležilo 40 let svo-
jega delovanja, je vsa leta imelo dinami-
čen razvoj. Včasih je bilo bolj, drugič
manj uspešno, nikoli pa ni zašlo v preve-
like težave. To dokazuje, da je vodilna
ekipa zadnjih let podedovala dobro os-
novo. Priznanje lahko prispeva k pove-
čanju ugleda podjetja, mi jo tako tudi
sprejemamo.«
Popravek
v prejšnji številki Nove-
ga tednika nam je v rubriki
Gospodarski barometer
ponagajal tiskarski škrat.
Za napako se opravičujemo
celjski enoti Zavoda za za-
poslovanje.
Pravilni podatki o naraš-
čajočem številu nezaposle-
nih v šestih občinah celj-
skega območja (brez Mo-
zirja in Velenja), ki smo jih
dobili v celjski enoti Zavo-
da za zaposlovanje so: ko-
nec leta 1991 je bilo v še-
stih občinah nezaposlenih
7 tisoč 995 ljudi, kar je za
64 odstotkov več kot
v predhodnem letu. Največ,
2 tisoč 585 nezaposlenih je
bilo v celjski občini.
Podatki za januar kaže-
jo, da se število nezaposle-
nih še vedno povečuje. Ta-
ko je bilo konec meseca
v šestih občinah nezaposle-
nih 8 tisoč 160, v Celju pa
2 tisoč 651 delavcev.
Uredništvo
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Indijsko podjetje nudi
tehnologijo za proizvodnjo
sladoleda, predelavo sadja in
zelenjave ter velike hladilne
sisteme na bazi amonij aka. In-
foracije - CIS GZ:
- Indijsko podjetje nudi od-
litke iz železa in barvnih ko-
vin. Informacije - CIS GZ;
- Indijsko podjetje nudi mar-
mor in gradbene stroje. Infor-
macije - CIS GZ;
Povpraševanje:
- Italijansko podjetje pov-
prašuje po proizvajalcih por-
celanskih izolatorjev. Infor-
macije - FIP S.P.A. Romagna-
no Sesia, tel. (163) 833-105;
- Nigerijsko podjetje pov-
prašuje po: očalih, okvirjih za
očala, usnjenih pasovih, paso-
vih za ure, urah, igračah, us-
njenih torbah, športm opremi,
kemičnih svinčnikih itd. In-
formacije - CIS GZ;
Informacije:
- Center za inovacije in teh-
nološko svetovanje (Cits) želi-
povezati vse aktivne inovator-
je, organizatorje inovacijske
dejavnosti, strokovne službe
za inovacijsko dejavnost in
društva inovatorjev v enoten
inovacijski sistem, ki bo vklju-
čen in povezan z inovacijskimi
centri in mrežami Alpe-Ja-
dran, Hexagonali, evropskimi
mrežami in mrežo jugo-
vzhodne Azije. CITS bo člane
obveščal o domači in medna-
rodni aktivnosti na tem po-
dročju ter jim posredoval in-
formacije o novih znanjih in
metodologijah, promocijah,
sejmih, poslovnih nastopih,
predstavitvah,      kooperacij-
skem sodelovanju, izobraževa-
nju, spremembah zakonodaje
in predpisov. Zato vabi vse, ki
jih omenjeno področje zanima,
da se oglasijo na Centru za
inovacije in tehnološko sveto-
vanje, Ljubljana, Dimičeva 9.
tel. (061) 342-366 (Janja Lu-
škovec).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
zbornice Slovenije, telefon
(061) 150122, 215 631, interno
290, 292, 293 (Tanja Lončar).
NA SONČNI STRANI ALP
Dr. Drnovšek se je odločil
- Nekdanji predsednik nek-
danje Jugoslavije dr. Janez
Drnovšek se je naposled od-
ločil: čez nekaj dni bo postal
predsednik Liberalno-demo-
kratske stranke in na tem
mestu zamenjal Jožefa Škol-
ča. Dvomov o izvolitvi dr. Ja-
neza Drnovška ni, saj je edini
kandidat za prvega moža
stranke, ki naj bi se prelevila
iz nekdanje ZSMS (Zveze so-
cialistične mladine Sloveni-
je) v pravo stranko, sredin-
sko, z levimi povezavami.
Dr. Drnovšek, človek, ki
ima največ zaslug, da se je
nekdanja JLA pobrala iz
Slovenije, politik, ki je zad-
nje leto ves čas med najbolj
priljubljenimi Slovenci, je
rekel, da ima s programom
LDS veliko skupnega, zato
se je odločil za ponoven
vstop v politično življenje.
Jožef Školč pa je kot čiste
špekulacije označil govorice,
češ da se LDS namerava po-
vezati s Peterletovimi krš-
čanskimi demokrati, da bi
dobila kak stolček v vladi.
Ker Mileta Šetinca, seda-
njega podpredsednika LDS,
pi več med kandidati za nove
podpredsednike, je pričako-
vati, da bomo v Sloveniji do-
bili še enega »prestopnika«.
Povsem naravna politična
pot bi peljala Mileta Šetinca
v druščino, kjer so že skoraj
vsi člani nekdanjega »Bav-
čarjevega odbora« (potego-
val seje za pravice in svobo-
do četverice Borštnar-Zavr-
1-Janša-Tasič) - k Bavčarje-
vim demokratom.
ZELENI SO JEZIČEK NA
TEHTNICI - Zeleni Sloveni-
je, ki so preprečili izvolitev
mag. Marka Voljča za novega
mandatarja slovenske vlade,
se bodo konec marca, če bo
treba, odločili drugače in
glasovali proti Lojzetu Pe-
terletu. Tega očitno čaka no-
vo »žaganje«, saj so z njego-
vimi potezami zdaj nezado-
voljni celo Zeleni kot močan
del nekdanje Demosove ko-
alicije.
Zelene je k taki odločitvi
spodbudil, kot je rekel
dr. Dušan Plut, Peterletov
predlog, naj bi zamenjali tri
najmočnejše ministre v vladi
(hiirati tri med šestimi naj-
bolj popularnimi Slovenci po
vseh javnomnenjskih razi-
skavah) Rupla, Bavčarja in
Kacina, češ da »ne podpirajo
Peterleta«.
Zeleni so se dogovorili, da
bodo šli v akcijo zoper Peter-
leta, če do 15. marca ne bo
dosežen slovenski strankar-
ski dogovor, da bodo volitve
v vsakem primeru do jeseni.
Razklanost v parlamentu na-
mreč ne pelje več nikamor,
pravijo Zeleni, ki Peterletu
tudi zamerijo, da ni predla-
gal odstopa ministrov iz
manj sposobnega dela vlade
- z gospodarskega in finanč-
nega področja.
»PREPIR V ALOJZIJE-
VIŠČU« - Potem ko je Aloj-
zij Peterle zmagoslavno oz-
nanil, da je zmagal (sloven-
ski parlament ni izglasoval
Marka Voljča in je s tem po-
daljšal mandat Peterletu), je
takoj začel povračilno akcijo
proti »nasprotnikom«.
V skupščino naj bi poslal
zahtevo po zamenjavi treh
najbolj popularnih ministrov
Rupla, Bavčarja in Kacina.
»Alojzijevišče« (nekdanja
krščanska ustanova v Ljub-
ljani), če lahko tako imenuje-
mo slovensko vlado, naj bi se
torej spremenilo še pred voli-
tvami. Peterle bo namreč po-
skušal, če ne bo šlo drugače,
da bo potegnil potezo, ki se
jo je dolgo otepal, češ da je
nesmiselna - zmanjšal naj bi
število ministrov.
Očitno Alojzij Peterle ni
dobro poslušal evangelija
minulo nedeljo, ko so župni-
ki po cerkvah oznanjali, da
se za kristjane maščevanje ne
spodobi.
VOLJČ DOBIL IN IZGU-
BIL - Marko Voljč, 43-letni
magister ekonomije, je pre-
pričljivo dobil dvoboj z Loj-
zetom Peterletom (116:105),
izgubil pa je tekmo za nove-
ga mandatarja slovenske
vlade.
O Voljčevi popolni zmagi
ne bi bilo dvoma, če bi ga bih
podprli še ali Pučnikovi soci-
aldemokrati ah Plutovi Zele-
ni, tako pa mu je zmanjkalo
pičlih šest glasov.
Seja slovenske skupščine
je razburila veliko ljudi, saj
je pokazala provincialnost
mnogih poslancev, njihovo
pritlehno kulturno raven in
nestrpnost, kar velja zlasti za
nekatere delegate nekdanje
koalicije. Toliko neokusnosti
- vsem opozorilom dr. Fran-
ceta Bučarja navkljub - že
dolgo ni bilo slišati iz klopi,
v katerih naj bi sedeli izvo-
ljeni in posvečeni (delegat-
ska imuniteta!) predstavniki
slovenskega naroda.
Med besedami, ki so naj-
bolj burile duhove, je bilo
sklicevanje nekaterih dele-
gatov, nasprotnikov Marka
Voljča, češ da bodo glasovali,
»kot jim narekujejo volilci,
ki so jim bili zaupali«. Zdaj
se volilci mnogih delegatov
sprašujejo, v kakšni ilegali in
kako bliskovito so se prejšnji
teden delegati »sestali s svo-
jimi volilci«, jih vprašali za
nmenje o kandidatu za pred-
sednika vlade in ta mnenja
tudi upoštevali kot »navodilo
za glasovanje«. Pazljivi
spremljevalci političnega do-
gajanja namreč nismo nikjer
po Sloveniji (izjeme v kakšni
krajevni skupnosti so možne)
zasledili sklicev zborov vo-
lilcev.
Sploh pa bo zanimivo gle-
dati in poslušati, kako bodo
delegati slovenskega parla-
menta, izvoljeni pomladi leta
1990, polagali račune svojim
volilcem. Pohvalili se bodo
lahko s samostojno in suve-
reno Slovenijo, na drugih po-
dročjih pa bo kaj malo pri-
ložnosti za samohvalo, saj se
večina volilcev utaplja v sla-
bih razmerah.
ALPOS SVETLA TOČKA
- Dva Štajerca (Mirjan Bevc
iz šentjurskega Alposa,
Stanko Dovečar iz maribor-
ske Svile), en Primorec (Bo-
ris Bernetič iz koprskega Ci-
mosa), en Gorenjec (Jakob
Piskernik iz kranjskega Mer-
kurja) in en Notranjec (Peter
Rupnik iz idrijskega kolek-
torja) so najuspešnejši slo-
venski gospodarstveniki v le-
tu 1991. Dobili so nagrade
Gospodarske zbornice za
»izredne in trajne dosežke«,
saj so s svojim delom doka-
zali, da se da uspešno poslo-
vati tudi v težavnih gospo-
darskih razmerah.
Šentjur pri Celju, ki sicer
sodi med srednje po številu
prebivalstva (občina ima
19.145 ljudi, od teh kar
18.542 ah 96,85 odstotka
Slovencev) in manj razvite
po drugih kazalcih, seje tako
v gospodarstvu pri uspešnih
posameznikih le prebil v sam
vrh Slovenije. Vsi nagrajenci
so poudarjali, da so za njiho-
vo nagrado zaslužni pred-
vsem kolektivi, ki jih vodijo.
To pa zasluge nagrajencev še
požlahtni. Čestitamo!
Št. 8 - 27. februar 1992
6
Zdaj gre za moškost
Poslanci s Celjskega o Peterletovem povračilu
Kakorkoli je slovenski premier Lojze
Peterle kontraverzna osebnost, pa mu
tudi politični nasprotniki lahko priznajo,
da ima zelo dobre živce. Seveda pa to še
nič ne pomeni. Potem ko se je tesno izvle-
kel v dvoboju z Voljčem, se je odločil za
maščevanje in napovedal »obračun bra-
datih«. Ali mu bo uspelo odstaviti naj-
bolj priljubljene slovenske ministre,
Bavčarja, Rupla in Kacina? Kakšna je
temperatura med tistimi, ki bodo o tej
zahtevi pritiskali na gumbe?
Celjski župan in poslanec v republi-
škem zboru občin Anton Roječ se sprašu-
je ali sploh gre za premišljeno premierje-
vo potezo, saj je Peterle lahko opazil, da
v parlamentu nima večine; Vsi trije mini-
stri so se dokazali z uspešnim delom,
v javnosti pa imajo zelo močno podporo,
zato bo Peterletova zahteva najbrž bu-
merang. Anton Roječ je po zaključku
skupščinske razprave pričakoval, da bo
Peterle vsaj za poslovico racionaliziral
svojo vlado in tako le naredil korak na-
prej k njeni večji učinkovitosti.
Darku Bizjaku poslancu zbora združe-
nega dela se Peterletov korak zdi smešen,
vendar pa gre pri njegovi nameri očitno
za vprašanje moškosti. Peterle nekaj mo-
ra storiti v zanj »obupnem« položaju. Po
nrnenju generalnega direktorja rogaške-
ga zdravilišča pa se utegne ta poskus
represalije, če bo Peterle zahtevo po od-
stopu postavil na dnevni red republiške
skupščine, zanj slabo končati. Zaradi ne-
kih osebnih kapric se namreč, po njego-
vem mnenju, ne more zamenjevati naj-
boljših ministrov, ki so tudi najbolj pri-
ljubljeni, tako kot v preteklih časih.
Kljub temu težko napoveduje izzid gla-
sovanja, čeprav ne verjame, da bi Peter-
letu uspelo, ker se dogodki v zadnjih
dnevih razvijajo v njegovo škodo. Če bi
parlament izglasoval zaupnico »izobče-
nim« ministrom, bi po mnenju Darka
Bizjaka Peterle moral odstopiti iz moral-
nih razlogov, saj bi to odločitev moral
»prevajati« kot nezaupnico njemu.
Po mnenju narodnega demokrata Ja-
neza Črneja, poslanca v zboru občin je
Peterletova zahteva upravičena, kajti za-
radi teh treh ministrov ni mogoče funk-
cionalno delovanje vlade. Vinko Drča iz
Slovenske kmečke zveze, poslanec zbora
združenega dela, še nima stališča, dokler
ga ne bodo izoblikovali tudi v stranki, to
pa naj bi se zgodilo šele v torek zvečer
(po zaključku naše redakcije). »Načelno«
pa je za to, da se ministri odstavijo.
Enakega mnenja je tudi šentjurski na-
rodni demokrat in poslanec v družbeno-
političnem zboru mag. Franc Kovač, ki
sicer priznava, da ti ministri dobro dela-
jo, vendar pa je po glasovanju o Voljču,
jasno, da so svojemu šefu »zabili nož
v hrbet«. V takem stanju vlada ne more
funkcionirati, zato Peterle mora nekaj
napraviti in tudi sam namerava glasovati
za odstavitev. Vendar pa je mag. Kovač
precej skeptičen, ko ocenjuje realne mož-
nosti ali bi se to res lahko zgodilo na
podlagi izzida glasovanja o Voljču. Očit-
no pa je, po njegovem mnenju, da ima
Peterle še nekaj želez v ognju, če se je
odločil za tako drzno potezo. Ce pa bo na
glasovanju padel, pa Peterletu ne preo-
stane drugega, kot da odstopi, razen če bi
bile volitve zelo kmalu, kajti sicer »nima
šans« da bi še normalno vodil vlado.
Jože Zupančič, neodvisni poslanec in
predsednik zbora združenega dela je
v sobotnem pogovoru na Radiu Celje de-
jal, da je slutil, da se bo nekaj takega
zgodilo. Zadeva je seveda legitimna, ven-
dar pa je eno, ko gre za strankarsko ne-
strinjanje, drugo pa, ko se ocenjuje delo
ministrov, ki po njegovem mnenju delajo
nadpovprečno dobro. »Kaj pa potem na-
rediti s tistimi ministri, ki slabo delajo,«
zastavlja retorično vprašanje, ravnatelj
celjske gimnazije. Po njegovem mnenju
prihaja najtežje obdobje v razvoju slo-
venske demokracije, obdobje »očiščeva-
nja« in direktnega medosebnega obraču-
navanja. »To že postaja zverinjak, brca-
nje v noge in želodec,« to bo treba zdrža-
ti. Sicer pa pravi, da če bo Peterle na
glasovanju doživel poraz, potem je prav,
da oceni samega sebe in iz moralnih ra-
zlogov bi to seveda pomenilo, da mora
odstopiti, razmišlja Jože Zupančič.
ROBERT GORJANC
PREJELI St^O
Po Peterletu - Peterle
Mislili so, da imajo aduta
v rokavu, a imeli so le Voljča.
... In samo premalo obveščeni
in osveščeni Voljč je lahko pa-
del v zanko »neodvisnih« in
sprenevedavih prenoviteljev.
Peterle torej ostaja, ne toli-
ko sebi v veselje, kot zavoljo
zrele odločitve »preživelega«
Demosa in njegovih poslancev.
Ideja Demosa tako ostaja
navkljub vsemu v naši zavesti
in ko je potrebno stopi »vkup
uboga gmajna«.
Zamik v levo na slovenski
politični sceni tako ni uspel in
upamo lahko, da bo Peterleto-
va vlada konstruktivno delo-
vala do izida napovedanih vo-
litev. Voljč tudi ne more biti
poraženec sredinega glasova-
nja v skupščini, tako kot se
tudi Peterle ne počuti absolut-
nega zmagovalca. Malce razo-
čarani so verjetno nedefinirani
»neodvisni« poslanci, ki bodo
lahko svojo pobudo arhivirali
kot zrelo izkušnjo. Nekaj od
vsega se bodo morda naučili
tudi Bavčarjevi demokrati, ki
v sedanji delitvi sil ne pred-
stavljajo niti jezička na teht-
nici.
Peterletova vlada bo torej
delala naprej! Pred nami so
aktivni spomladanski dnevi in
čas predvolilnih in volilnih
priprav. Volitve, ki se bodo
zgodile v naslednjih mesecih
nam lahko vlivajo nove upe in
dejejo nov zagon. V tem času
sicer še lahko pričakujemo ini-
ciative za vračanje v levo, am-
pak gospodje tovariši - toliko
levi pa vendar Slovenci spet
nismo. Možni so tudi zastoji
v delovanju političnega siste-
ma, predvsem blokade v repu-
bliški skupščini. Temu se ni
čuditi, saj je zbor združenega
dela še zadiija trdnjava preži-
velega boljševističnega kon-
cepta.
Vsekakor pričakuje demo-
kratična slovenska javnost od
tega zbora več kooperativnosti
in evropske naravnanosti in
tem lažje se bomo vsi skupaj
otresli realsocialistične pol-
preteklosti.
Sicer ni druge možnosti: po
Peterletu bo ostajal Peterle!
SILVESTER
DREVENŠEK
Strah pred resnico
četudi je Demos mrtev, je
močan, kajti v njem so pravi
cankarjanski oblastniki. To so
dokazali v farsah in burle-
skah, ki so se odvijale v skupš-
činskih klopeh. Očitno se še
vedno vračamo v preteklost,
v čas Prešernovega Črtomira
in Valjhuna. Revanšizem so
nevarno obogatili poslanci Za-
gožen, Bizjak, Pirnat, Gros,
Polajnar in drugi, ki so doka-
zali, da deluje ta parlament
brez soglasja svojega ljudstva.
Če so za te poslance sprtja, lo-
čevanje, grožnje, sovraštvo,
prezir in zmerjanje njihovo
poslanstvo, potem jih je lahko
sram - njih in ves parlament
- ker zavajajo ljudstvo, mu la-
žejo in ga kradejo.
Peterletova vlada je dožive-
la občutek zmagoslavja, dr-
žavljani Slovenije pa usodni
trenutek. Neizpodbitno dej-
stvo je, da vlada in poslanska
gospoda lažejo sebi in nam.
V svojih labodjih spevih so na-
kazovali nevarnost ponovnega
komunizma. Resnica pa je po-
vsem druga: poslanci, ministri
in sam gospod Peterle se bojijo
za svoj položaj, mikavnost
diktature in absulutizma.
Obnašanje do kandidata za
mandatarja je bilo nekulturno,
prava podoba balkanizma. Če-
tudi so dosegli Pirovo zmago,
ne bo trajala večno. Kaj pa po-
tem, dragi kratkovidni poslan-
ci? Dogovori in delo v tem no-
rem parlamentu bodo sedaj še
težji, saj zaupanja med po-
slanci ni več. Vse, kar smo
v resnici spoznali, je le delova-
nje Demosovega preglasoval-
nega stroja. Kje je tukaj demo-
kracija?
Državljani, ne slepite se.
Demokracija ni darilo. Še ti-
sta, kolikor jo je bilo, izginjj,
Kaj pa ljudstvo, med katerim
so oblastniško, sebično in ma-
terialistično bolni ljudje? Ga
ni. Sam pišem in razmišljam
v imenu vseh tistih, katere želi
ta vlada spremeniti v pokorne
hlapce. A doslej še nobena be-
la demokracija ali črna revo-
lucija ni strla delavstva. Dvo-
boj Lojze Petrele in mag. Mar-
ko Voljč ostaja boj za oblast,
strah pred resnico sedanjega
časa.
MARJAN PEČAN
Na robu državljanske histerile
Celjski demokrati menijo, tla bi bil v tem trenutku najprimernejši Peterletov
otistop
Ob Peterletovi zahtevi, ki jo je kasneje
omilil v predlog za odstop treh ministrov
iz vrst Demokratske stranke, so Celjski
demokrati v ponedeljek sklicali novinar-
sko konferenco. Njihovo stališče je na
sestanku glavnega odbora DS (prav tako
v ponedeljek) zagovarjal tudi predsednik
prof. Slavko Deržek.
Celjski demokrati ocenjujejo, da je
predlog za odstop treh ministrov - Ru-
pla, Bavčarja in Kacina - sicer legitimno
dejanje, sprašujejo pa se, kje so predvo-
lilne obljube o tem, da bo v demokratični
Sloveniji stroka prevladala nad ideologi-
jo oziroma politično pripadnostjo. Peter-
le namreč predlog za odstop treh mini-
strov ne utemeljuje z ničemer drugim
(nestrokovnost, slabo delo ali kaj podob-
nega) kot s tem, da pripadajo Demokrat-
ski stranki, ki njegove vlade ne podpira.
Pri tem v Celju upajo, da Rupel, Bavčar
in Kacin ne bodo storili enake napake
kot pred njimi že dr. Mencinger in dr.
Kranjec, ki sta pod pritiski odstopila.
»Današnja desnica dela namreč isto na-
pako, kot jo je leta 1941 naredila levica:
v času, ko je bil potreben maksimalen
nacionalni konsenz za preživetje, se je
namreč šla komimistično revolucijo in
oblast za vsako ceno,« so v izjavo za
javnost zapisali Celjski demokrati.
Celjski demokrati še trdijo, da vodi
sedanji premier slepo strankarsko politi-
ko, ki je celo proti državnim interesom.
Očitajo mu dvojna merila do parlamen-
tarnih strank, saj »izgleda, da se je vsa
njegova nemoč besa, užaljenosti in so-
vraštva zgrnila le na Demokrate«. Peter-
letu je v dobrem letu in pol uspelo raz-
dvojiti parlament in celotno družbo, ki
sta zdaj že na robu državljanske histe-
rije.
Celjski demokrati so prepričani, da bi
Peterle naredil za Slovenijo največ, če bi
ponudil svoj odstop. Po njihovem je na-
mreč glasovalne rezultate o konstruktiv-
ni nezaupnici v parlamentu razumel po-
polnoma napačno. Namesto, da bi v ne-
kaj bodočih tednih vladanja, ki si jih je
pridobil s parlamentarnim glasovanjem,
napravil kaj koristnega, je namreč poli-
tične razmere v Sloveniji le še zaostril.
IVANA STAMEJČIČ
Konec januarja ustanovljeni Celjski
demokrati štejejo 48 članov, v sekretari-
atu občinskega zbora pa delujejo pred-
sednik prof. Slavko Deržek, podpredsed-
nik Jernej Goričan, tajnik Tomaž M. Je-
glič in Anton Šepetavc, poslanec v občin-
ski skupščini (prej Zeleni Celja).
Novo pokopališče
V prostorih Skupščine obči-
ne Laško in v prostorih Ljub-
ljanske banke Celje, Agencija
Radeče v Radečah je razgrnjen
predlog uredit\'enega načrta
pokopališča in bencinskega
sen'isa v Radečah. Obstoječo
bencinsko črpalko bodo zaradi
bližine stanovanjskih objektov
ter pokopališča zaradi zasede-
nosti prostih pokopnih mest
opustili, to pa zahteva nove,
nadomestne objekte.
Postopek za izbor najpri-
mernejše lokacije je trajal dalj
časa. Predlaganih je bilo več
novih lokacij, končno pa so se
odločili za lokacijo na Do-
bravci ob magistralni cesti Zi-
dani Most-Krško, neposredno
ob uvozu v Radeče.
Ob magistralni cesti bodo
uredili bencinski servis z beite..
cinsko črpalko in trgovino av-
toopreme, v posebnem objektu
pa bosta še avtopralnica in av-
toservis. Na drugem platoju je
predviden spodnji vhod na po-
kopališče, parkirne površine
in trgovsko gostinski objekt.
Tretje območje na platoju Do-
bravce pa bo v celoti namenjen
zgraditvi novega radeškega
pokopališča. Predvidena je iz-
gradnja treh grobnih polj in
sicer po fazah. Vsako grobno
polje bo obsegalo okoli 500
družinskih grobov.
Predlagana lokacija bencin-
ske črpalke in pokopališča
v Radečah je skladna z določili
dolgoročnega plana občine
Laško do leta 2000. Osnutek
ureditvenega načrta za nove
objekte v Radečah bo v razgr-
nitvi 30 dni. T. VRABL
Nevarni rdeči petelin
Kljub vedno boljši preventivi, znanju in opremi še
prihaja do številnih požarov, ki povzročajo veliko
škodo. V celotni Sloveniji se je sicer lani v primerjavi
s prejšnjim letom število požarov zmanjšalo od 2601 na
1950, kljub temu pa je na celjskem območju zagorelo
kar 230 krat.
V celjski občini so zabeležili 78 požarov, v laški 13,
mozirski 11, konjiški 15, šentjurski 19, šmarski 20,
velenjski 44 in žalski 30. To so registrirani požari,
precej pa so jih zadušili v osnovi in jih niti niso prija-
vili.
Največ škode na objektih so požari povzročili v šent-
jurski občini, kjer je med drugim gorelo tudi v Mencovi
blagovnici. Vse škode je bilo kar za 52 milijonov SLT.
V ostalih občinah je bila škoda naslednja: v celjski 6,6
milijona SLT, lalški 1,9 milijona, mozirski 3,7 mili-
jona, konjiški 1,8 milijona, šmarski 2,9 milijona,
velenjski 1,9 milijona in žalski 7 mihjonov SLT.
Največ požarov je bilo lani v Sloveniji v zasebnem
sektorju, kar 1044, v družbenem 870, 30 se jih je vnelo
v tako imenovanem neznanem okolju in šest v inozem-
stvu.
TV
Letna konferenca SDZ-NDS
Občinski odbor SDZ-Narodno demokratske stranke
Celje pripravlja danes, v četrtek, 27. februarja ob 17. uri
v veliki dvorani Narodnega doma letno konferenco, ki jo
združujejo s proslavo ob 3. obletnici ustanovitve občin-
skega odbora in koncertom Šole za mlade glasbene talente
prof. Radovana Marvina.
Gostje konference bodo predvidoma: predsednik
stranke dr. Rajko Pirnat, podpredsednika Andrej Šter in
Anton Tomažič, dr. Alenka Žagar-Slana, dr. Andrej
Umek, Milan Dobnik, Peter Volasko, dr. Ivo Urbančič in
dr. Hubert Požarnik. Teme konference pa so: Narodna
demokratska stranka se predstavi, Aktualno v slovenski
in celjski politiki. Kaj in kako bomo volili. Navzoči smo
tudi v Celju, Z lastninjenjem ne smemo odlašati in O poli-
tični kulturi.
IS
Šentjursice podražitve
Izvršni svet šentjurske ob-
čine je sprejel osnutek pro-
računa občine Šentjur za le-
to 1992, predlog povišanja
stanarin in povišanje cen ko-
munalnih storitev za mesec
februar.
Skupni prihodki proraču-
na za leto 1992 znašajo
190,832.000 tolarjev. Od tega
so za tekočo proračunsko re-
zervo namenili 300.000, za
rezervni sklad občine pa
200.000 tolarjev.
Stanarine za neprofitna
stanovanja v občini bodo
z mesecem marcem zvišali za
10.48 odstotka, da bi zagoto-
vili ohranitev stanovanjske-
ga fonda na prejšnji ravni.
Cene komunalnih storitev
za mesec februar pa bodo
takšne: za vodo v gospodinj-
stvu bo potrebno odšteti
27,59 SLT/m^, za vodo v in-
dustriji 49,40 SLT/m^ in za
kanalsko vodo 10,82 SLT/
m^. To je za dvajset, trideset,
oziroma petindvajset odstot-
kov več kot sedaj. V cene je
potrebno vključiti še pet od-
stotni republiški prometni
davek.
L Š.
Št. 8-27. februar 1992
7i
Bala lumpariia
Bivši sindikalist Venčeslav Zalezina in pomočnica Saša Šacer sta se lotila aiviega
lastninjenja Merxovega Blagovnega centra
že prvega marca, lorej čez
dva dneva, največjega grosi-
stičnega centra na Celjskem,
trgovine Gala center na Ma-
riborski cesti v Celju, ne bo
več upravljal njegov lastnik
Blagovni center Merx. Ena-
ko bo tudi z grosističnimi
prodajalnami Blagovnega
centra v Šempetru, Metliki,
Slovenski Bistrici in Mari-
boru. Direktor Blagovnega
centra Merx Venčeslav Zale-
zina in njegovi najožji sode-
lavci so se namreč odločili,
da oddajo naštete grosistične
prodajalne v najem podjetju
Gala Trade iz Celja.
Lastniki Gala Trada pa so
spet Venčeslav Zalezina in
njegovi sodelavci iz vodstva
Blagovnega centra. Veriga
predčasnega >'lastninjenja«
celjskega Blagovnega centra
pa se s tem še ne konča.
V divje lastninjenje Bla-
govnega centra so vključeni
dobesedno vsi vodilni in
vodstveni delavci. Poučeni
trdijo, da si vsega direktor
Zalezina, nekdanji partijski,
občinski in sindikalni funk-
cionar, niti ne bi mogel izmi-
sliti, če ne bi imel ob sebi
podjetne pomočnice za ko-
mercialo Saše Šacer. Bla-
govni center Merx se ima tu-
di njej zahvaliti, da jim je
lani promet zrasel za dobrih
trideset odstotkov, da so po-
spešeno vlagali v računalni-
ško opremo in siceršnjo po-
sodobitev svojih prodajaln.
Tako ni nikakršnega eko-
nomskega razloga, da bi zdaj
posamezne dele Blagovnega
centra dajali v najem zaseb-
nim podjetjem. Toda načrt je
tako dobro zastavljen in del-
no tudi izpeljan, da se vodil-
ni, kot kaže, ne morejo več
upreti lastni podjetnosti.
Vse se je začelo najprej
z ustanovitvijo zasebnih po-
djetij za transport, Hari
Trans in Go Trans. Ustano-
vila sta ju delavca Blagovne-
ga centra Albin Ojsteršek in
Ivan Godler. V najem so jima
dali vozila in delavce Bla-
go VTiega centra. Preko obeh
podjetij so potem nabavili
tudi luksuzne osebne avto-
mobile za vodilne Blagovne-
ga centra. Direktor Zalezina
si je takrat zaželel peugeot
605, enak avtomobil je dobi-
la tudi Saša Šacer, Emil
Hedžet, Krešo Švencbir in
Breda Uratarič so dobili pe-
ugeote 405, Marija Pusar pa
renault clio. Avtmobili so bi-
li nekakšna usluga obeh no-
vopečenih transportnih po-
djetij, vodilni pa so avtomo-
bile dobili v brezplačen
najem.
Sindikat je debelo požiral
sline za 13 milijoni tolarjev,
kolikor so avtomobili lani je-
seni stali, delavci pa so pri-
čeli križem gledati. Toda na-
črt se je moral nadaljevati.
Da bi vsaj sindikaliste Svo-
bodnih sindikatov Slovenije
v BlagovTiem centru utišali,
so ustanovili skladiščno po-
djetje Sugros in predsedniku
sindikata v firmi, Valentinu
Vidmarju, zapisali deset od-
stotno lastništvo. Sindikat je
umolknil, navadni delavci
pa so v strahu za službe že
tako ali tako pazili na vsako
besedo. Valentin Vidmar
zdaj sicer pravi, da je odne-
sel pogodbo o oddaji Gala
centra na občinski Svobodni
sindikat, vendar v isti sapi
trdi, da je po njegovem vse
v najlepšem redu, le nova
podjetja morajo obljubiti, da
ne bodo odpuščala delavcev.
Ladislav Kaluža z območ-
nih Svobodnih sindikatov
v petek še ni mogel povedati
nič jasnega o tem, kako nje-
gov sindikat komentira to-
vrstno oddajanje podjetja in
delavcev v najem zasebnim
firmam, katerih lastniki so
povrhu vodilni Blagovnega
centra. Pravi le, da bodo
z vodstvom Blagovnega cen-
tra ta teden sedli na se-
stanek.
Žalostnega konca Blagov-
nega centra pa si ni več težko
predstavljati. Zaposleni, od
direktorja do obratovodij,
bodo preko svojih zasebnih
podjetij sčasomg^vzeli v na-
jem celoten Blagovni center
in vse njegovo premoženje in
delavce po Sloveniji. Če bo-
do dovolj podjetni in hitri ter
če slovenski skupščini kmalu
še ne bo uspelo sprejeti za-
kona o lastninjenju, bodo
lahko dovolj zaslužili, da bo-
do lahko združeni na kateri-
koli javni dražbi odkupili
bivši Blagovni center, ki bo
obstajal le še na papirju.
Blagovni center Mene bo
prej seveda treba spraviti
v stečaj. Tega pa ne bo težko
izpeljati.
BRANE PIANO
Foto: EDI MASNEC
Saša Šacer, pomočnica di-
rektorja Blagovnega centra za
komercialo, se je lotila že mar-
sikaterega donosnega posla.
Če ne za dobrobit Blagovnega
centra in njegovih delavcev,
pa v lastno korist. Tako je
predlani mimo Blagovnega
centra uvozila nizozemsko ste-
peno smetano v razpršilnikih.
Komu je smetanove spraye
prodala ni znano, vemo le, da
so jih bile polne vse trgovine.
Z njimi gotovo ni malo zaslu-
žila. Ob tem bi se veljalo vpra-
šati, če v Blagovnem centru
Merx delavci niso pod\TŽeni
konkurenčni klavzuli, po ka-
teri se zasebno ne bi smeli uk-
varjati z dejavnostjo, za katero
v Blagovnem centru prejemajo
plačo.
Preoblikovanje Komunale
v celjski občini so prvo štu-
dijo za preoblikovanje javnih
služb stanovanjskega in ko-
munalnega gospodarstva na-
ročili že lanskega februarja.
Dela se je lotil ljubljanski Za-
vod za organizacijo in planira-
nje, vendar pa zaradi počasne-
ga spreminjanja področne si-
stemske zakonodaje z reorga-
nizacijo ni šlo tako hitro kot so
v Celju načrtovali. V Celju pa
smo zdaj vendarle tik pred re-
organizacijo javnega podjetja
Komunala Celje, so na svojem
zadnjem zasedanju izvedeli
poslanci občinske skupščine.
Iz študije o reorganizaciji
javnih služb v celjski občini je
razvidno, da bo potrebno pri
organiziranju le-teh slediti
spremembam, ki jih prinaša
nova zakonodaja. Gre pred-
vsem za spremenjen način fi-
nanciranja, pri čemer ne gre
zaobiti dejstva, da bodo mora-
le v prihodnje občine zagotav-
ljati največji delež potrebnega
denarja. Novost je tudi ločeva-
nje med izvajalskimi dejav-
nostmi in nadzornimi funkci-
jami. Izvajalci javnih služb
bodo organizirani v obliki jav-
nih, mešanih ali zasebnih pod-
jetij, ki bodo dela pridobivala
na osnovi ustanovitvenih ak-
tov, javnih interesov ali preko
koncesij dodeljenih na osnovi
-javnih razpisov.
' Po obstoječi zakonodaji se
ta trenutek že lahko reorgani-
zira Javno podjetje Komunala
Celje, je poslancem celjske ob-
činske skupščine pojasnil se-
kretar občinskega sekretariata
za urejanje prostora in varstvo
okolja Jure Sadar. V novem
javnem podjetju bodo ostale le
tiste dejavnosti, ki so posebne-
ga družbenega pomena in ne-
nadomestljive za življenje in
delo, vse ostale pa se bodo or-
ganizirale v tri nova podjetja.
V javnem podjetju bodo v bo-
doče skrbeli za oskrbo naselij
z vodo, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda, odvoz in rav-
nanje s komunalnimi odpadki
ter oskrbo naselij s plinom in
toplotno energijo.
V podjetju v mešani lasti
CE-KA bodo združene komu-
nalne gradnje, vzdrževanje
cest in druge dejavnosti nizkih
gradenj, delo pa bodo pridobi-
vali na osnovi razpisanih kon-
cesij in drugih javnih razpisov.
Pokopališke in pogrebne stori-
tve bodo organizirane v zaseb-
nem podjetju, prav tako pa se
bodo kot podjetje v zasebni la-
sti organizirale tudi Servisne
storitve, kjer bodo preostalim
trem komunalnim podjetjem
in trgu nudili knjigovodske,
AOP in druge usluge.
IVANA STAMEJČIČ.
O statusnih spremembah
v Javnem podjetju Komunala
Celje odloča občinska vlada,
ki je decembra 1989 tudi spre-
jela sklep o ustanovitvi Komu-
nale kot javnega podjetja.
O tem so včeraj (v sredo, 26.
februarja) že govorili člani Iz-
vršnega sveta, v predlogu skle-
pov o smereh nadaljnjega raz-
voja JP Komunala Celje pa je
bilo zapisano soglasje članov
občinske vlade za izvedbo pr-
ve faze reorganizacije.
Prerazporeditve v Emu
v celjskem EMU je bOa v torek novinarska konfe-
renca, kjer so govorili o trenutnih razmerah, iskanju
rešitev za boljše poslovanje družb ter i-eševanju pre-
sežkov delavcev.
V ospredju je bilo pojasnjevanje preoblikovanja treh
Emovili di-užb: Energetske opreme. Vzdrževanja ter
Ema Inte. Skupno je v teh družbah zaposlenih 610
delavcev. Februarja so se razmeram že zaceli prilaga-
jati v Šentjurju, v ostalih dveh delih začenjajo z mar-
cem. Od 610 delavcev nameravajo prezaposliti okoli
350 ljudi, 60 delavcev naj bi iskalo rešitev v privatnih
podjetjih, za 200 delavcev še iščejo rešitev. Po ocenah
vodstva bi polovico, torej 100 ljudi, lahko zaposlili
v Posodi, kjer začenjajo s 1. marcem delo v treh izme-
nah, ter Kontejnerjih. IB
Tremarle da, Tremarje ne...
Pred tedni smo zapisali raz-
veseljivo vest, da bodo letos
končno le začeli z moderniza-
cijo in ureditvijo neustreznega
podvoza v Tremarjih, ki pov-
zroča težave v vsakdanjem
prometu, najbolj pa ob vsaki
poplavi, ko ga zalije Savinja.
Takrat je občina Laško dobe-
sedno odrezana od Celja, saj je
povezava preko Svetine slaba,
preko Zasavja in Trojan pa
dolga.
Po zadnjih infoiTnacijah pa
se obnova podhoda v Tremar-
jih, tako kot že mnogokrat do-
slej, ponovno zapleta, saj smo
na Republiški Upravi za ceste
pri ing. Andreju Berčiču, ki je
vodja za tehnično planiranje,
dobili naslednjo izjavo:
»Vse novogradnje v sloven-
skem cestnem omrežju za leto
1992 so zaenkrat izključene iz
programa, ker ni denarja. Na-
daljevali bomo stare gradnje
in nekatere dokončali, z novi-
mi pa bomo začeli, če se bo
pojavil kakšen ustrezen med-
narodni kredit. Tako je vsaj za
zdaj izpadla tudi obnova Tre-
marij. Zanje imamo poskrblje-
no lokacijsko dovoljenje in
lahko takoj zaprosimo še za
gradbenega. Narejen je tudi
projekt za ureditev Savinje,
v 95 odstotkih so urejeni od-
kupi spornih zemljišč. Vse je
pripravljeno, ni pa denarja.«
S to informacijo ni bil sez-
nanjen predsednik Izvršnega
sveta občine Laško Roman
Matek, tako da smo mu jo pivi
posredovali mi, nanjo pa je ta-
kole odgovoril:
»Prvič slišim za to informa-
cijo. Žal se že pripravljeni re-
publiški plani spreminjajo kot
vreme. Mislim, da bo treba tu-
di na tem področju malo več
resnosti in reda ter da bo treba
k planom bolj projektno pri-
stopiti. Razmišljati moramo
začeti drugače kot smo doslej.
Moje mnenje je, da je še vedno
več denarja kot projektov, saj
se finančni tok vedno doda
materialnemu toku in nikoli ni
to obratno. Vedno morajo biti
najprej ideje, ki se razvijejo
v projekte in šele nato pride do
financiranja projektov. Zlasti
pri cestah morajo biti projekti
vedno pripravljeni, da se z de-
lom takoj začne, ko pride de-
nar. Povsem narobe je, če se
tolažimo, da denarja ni in za-
radi tega ne pripravljamo pro-
jektov. Če informacija drži, da
letos s Tremarji ne bo nič, bo-
mo sprožili vse mehanizme, da
pridemo do ustrezne potrditve
ali zavrnitve te informacije.
Šele potem bomo zahtevali od-
govornost ministerstva ali čla-
nov Republiške uprave za
ceste.
Poznamo zgodovino Trema-
rij, ki so se pojavile v progra-
mih republiške uprave za ceste
v letih 87, 88 in 89. Investicija
je bila v planu, pa nismo imeli
projektov, zdaj imamo projek-
te pa so nas izključili iz inve-
sticije. Ureditev Tremarij je za
Laško izredno pomembna, saj
gre tudi za povezavo Posavja
in Zasavja s Celjem in širšo
Slovenijo. Storili bomo vse, da
se projekt realizira letos.
TONE VRABL
Okollu prijazen dom
V sodelovanju z ministrstvi
za urejanje prostora in varstvo
okolja ter energetiko so minuli
petek v celjskem Muzeju no-
vejše zgodovine odprli razsta-
vo Okolju prijazen dom, ki jo
je pripravil Center za ekologi-
jo doma gradbenega centra
Slovenije.
Razstava, ki bo na ogled do
3. marca med 9. in 17. uro in
ob sobotah med 9. in 12. uro, je
razdeljena v tri zaokrožene
sklope. Gre za predstavitev
smotrne rabe energije in
zmanjševanje onesnaženosti
zraka, racionalne rabe vode in
zmanjševanje količin odpad-
nih voda ter gospodarnei.šp
ravnanje z gospodinjskimi od-
padki. Podatki, ki so jih ob
otvoritvi razstav v Celju pred-
stavili sodelavci gradbenega
centra, namreč jasno kažejo,
da gospodinjstva s kar 20 od-
stotki vplivajo na onesnaže-
nost okolja. Letno namreč
ustvarijo kar 500 tisoč ton ko-
munalnih odpadkov, v zrak pa
spustijo približno 16,5 ton
žveplovega dioksida.
In kako v gospodinjstvih ra-
bimo energijo! Kar 79 odstot-
kov vse porabljene energije
gre za ogrevanje, drugi največ-
ji porabnik je s 15 odstotki
priprava tople vode, na gospo-
dinjske aparate in naprave ter
osvetlitev prostorov pa odpade
le 6 odstotkov porabljene
energije. Varčevanje se torej
najbolj izplača prav pri ogre-
vanju.
V celjskem občinskem se-
kretariatu za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja so se dogo-
vorili za dežurstvo v času raz-
stave s člani Zelenih Celja, za
ogled razstave pa je izredno
veliko zanimanje prav med
mladimi. Le-ti lahko ob ogle-
du razstave podrobneje pro-
učijo tudi tri zloženke o posa-
meznih razstavnih sklopih, ki
jih je prav tako izdal Gradbeni
center Slovenije.
I. STAMEJČIČ
Celjski župan Anton Roječ,
ki je v prostorih Muzeja novej-
še zgodovine odprl razstavo, je
poudaril, da je razstava
- v s staro industrijsko tradici-
jo ekološko zelo obremenje-
nem okolju - korak naprej
v ekološkem osveščanju ob-
čanov.
Višje cene v ceijskiii vrtciii
V celjskih vrtcih so do konca
lanskega leta obračunavali
enotno ceno mesečnih stro-
škov na otroka, zdaj pa je ob-
činska vlada potrdila nove, lo-
čene izračune za vrtce Anice
Černejeve, Tončke Čečeve in
Zarja. V teh izračunih so vrtci
upoštevali ceflotne dohodke in
osebne prejemke zaposlenih,
materialne stroške, amortiza-
cijo in stroške za živila.
S 1. februarjem je tako me-
sečna cena stroškov na otroka
v vrtcu Anice Černejeve nekaj
manj kot 8 tisoč 400 tolarjev,
v vrtcu Zarja 8 tisoč 200 tolar-
jev in v vrtcu Tončke Čečeve
nekaj več kot 8 tisoč 110 tolar-
jev. Po obstoječi zakonodaji
bodo starši za svoje malčke,
vključene v vrtec, še vedno
plačevali največ 60 odstotkov
ekonomske cene oziroma ne
več kot 35 odstotkov dohodka
na družinskega člana v prete-
klem letu.
V vseh treh celjskih vrtcih
tudi med letom upoštevajo
večje spremembe socialnega
položaja družin (npr. izguba
zaposlitve), po lanskih podat-
kih pa je le minimalno število
staršev plačevalo najvišje pri-
spevke za vzgojo in varstvo
svojih malčkov v vrtcih. Le-ti
so do konca leta znašali nekaj
manj kot 3 tisoč 200 tolarjev,
po novem izračunu pa bo naj-
višji prispevek staršev v celj-
skih vrtcih nekoliko višji od
petih tisočakov. Po lanskih
podatkih pa so starši v skupni
masi vrtčevskih stroškov krili
približno 30 odstotkov, kar je
pokrilo zgolj stroške prehrane.
I. STAMEJČIČ
Št. 8 - 27. februar 1992
mm
:8
Grofu priznali časti
Rogaška Slatina ¥ znamenju Attemsov
v soboto so v Rogaški Slatini pripravili
slovesnost ob odkritju spomenika grofu
Ferdinandu Attemsu, ki je leta 1801 oživil
zdraviliško dejavnost v tem kraju. Doprsni
spomenik so mu postavili že leta 1828, izde-
lal ga je dunajski kipar Kisling in je edini
primerek javne posvetne klasicistične pla-
stike na Slovenskem. Kip je bil do sedaj
skrit v gozdu za novim zdraviliškim kom-
pleksom in verjetno ga je to tudi rešilo pred
uničenjem.
Direktor Zdravilišča Darko Bizjak je po-
vedal, da so se odločili kip restavrirati in
postaviti na vidnejše mesto, nasproti Zdra-
viliškemu domu, da bi grofu javno priznali
zasluge, ki mu gredo za razvoj zdraviliške
dejavnosti v tem kraju.
Grof Ferdinand Attems je bil deželni glavar
in je že iz srednjega veka poznal blagodejne
zdravilne vrelce iz Rogaške Slatine. Leta 1801
se je odločil, da bo rešil neurejen položaj roga-
ških vrelcev. Želel je, da bi prišli pod upravo
deželne vlade. Njegov predlog je naletel na
plodna tla in tako se je pričel razcvet rogaške-
ga zdraviliškega turizma.
V soboto so se slovesnosti ob odkritju
spomenika udeležili člana predsedstva Re-
publike Slovenije dr. Matjaž Kmecl in Ciril
Zlobec ter Jutta Bastl, generalna konzulka
republike Avstrije. V Rogaško so prišli tudi
trije Attemsovi potomci, grofa Franz in Ed-
mund ter njun nečak Johannes.
Grof Franz Attems živi danes v Gradcu,
je duhovnik, do nedavnega pa je predaval
tudi na graški gimnaziji. Slovenijo je zapu-
stil leta 1945, mladost pa je preživljal na
gradu v Slovenski Bistrici. »Ob koncu vojne
sem bil v jetnišnici, starše in enega brata pa
so ubili. To je bila večja izguba kot izguba
gradov in posesti na Slovenskem.« Grof
Franz Attems se je vrnil v Slovenijo pred
petnajstimi leti in kasneje prišel še nekaj-
krat. V Slovenski Bistrici rad obišče učite-
ljico, ki je poučevala njega in njegovega
brata Edmunda in ki danes šteje že okoli
devetdeset let.
Grof Franz ne razmišlja o tem, da bi
zahteval od slovenskih oblasti Attemsova
posestva in imetje. »Tega ne potrebujem,«
je povedal in dodal, da ima v Gradcu šele
šest let stanovanje, pred tem pa je vrsto let
živel v skromni sobici nekega župnišča.
Po moški strani šteje rod Attemsov še
petnajst članov, ki živijo pretežno v Avstriji
in Italiji. V Italiji imajo še precej posesti in
gradov, sicer pa je nad vzdrževanjem tistih
gradov na Slovenskem, ki so bili nekoč At-
temsovi, razočaran, pohvalil je le grad
v Brežicah.
Na vprašanje, ali je v njegovem srcu še
kaj zamere zaradi tega, ker mu je bivša
oblast ubila starše in brata ter njegovemu
očetu odvzela vse posesti, je odvrnil: »Ne,
v mojem srcu ni prav nobene zamere več.
Čas je zabrisal rane, sicer pa je v življenju
vedno tako, kajne? Kar je bilo je treba po-
zabiti. Generacija, ki je za to odgovorna, je
v glavnem že mrtva, tako da... pozabiti je
treba.«
Grof Edmund Attems se s svojim bratom
v glavnem strinja. Tudi on živi v Avstirji,
na Dunaju, rad pa se spominja mladosti na
Slovenskem. Pravi, da so to bili lepi časi, ki
se ne bodo več povrnili. »Mojemu očetu so
vzeli tukaj veliko premoženje, zato srce še
po toliko letih boli, po drugi strani pa je
lepo videti spravo na slovenskih tleh.« Po
vojni je končal trgovsko akademijo v Grad-
cu, živel vrsto let v Kanadi in se nato vrnil
v avstrijsko glavno mesto, kjer živi kot upo-
kojenec.
Grof Johannes Attems, njun nečak, je bil
rojen že v Avstriji, danes živi na Dunaju,
v meščanski hiši, in je zaposlen v banki.
Pravi, da Attemsi kakšnih posebnih srečanj
z drugimi modrokrvneži nimajo. Tudi on ne
razmišlja, da bi od slovenskih oblasti zah-
teval posesti, ki so bile nekoč last njegovega
deda. O plemenitaših pa pravi: »V vsakda-
njem življenju srečam približno enako šte-
vilo plemenitih in običajnih ljudi, čeprav so
tudi običajni lahko plemeniti.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Rod Attemsov izhaja iz leta 1170 in se jc
kasneje razcepil v več vej. Ena od njih je od
leta 1630 dalje grofovska. Iz te se je konec 17.
stoletja z Ignacom Marijo I. Attcmsom, ta je
bil praded grofa Ferdinanda, pričela nadvse
uspešna štajerska veja grofov Attemsov-sve-
tokriških. Razcepila se je v graško in bistri-
ško, ime je dobila po gradu Slovenska Bistri-
ca. Iz slednje izhaja Ferdinand Attems. V nje-
govi lasti so bili gradovi v Slovenski Bistrici,
Brežicah, Podčetrtku, pa Vurberg, Rajhen-
burg, Turn, Hartenstein, Domava, Markovci
in Olimje. Se posebej se je grof Attems izkazal
v času francoskih vojska, ko je svojo deželo
uspešno vodil in obvaroval pred hudim gospo-
darskim izčrpavanjem. Bil je tudi med pobud-
niki in ustanovitelji graške risarske akademi-
je, upravnik graškega teatra in zaščitnik gra-
škega glasbenega društva, častni član v Cesar-
ski akademiji vseh umetnosti ter dunajske,
Joranisk^ in štajerske gospodaiike zbonuce.  ,
Franz Attemsi
Johannes Attems
Edmund Attems
Obnovljeni in prestavljeni spomenik grofa Ferdinanda Attemsa je odkril dr. Matjaž Kmecl,
slovesnosti pa se je udeležil tudi Ciril Zlobec.
O lastnini v zdravlllščlli
Novi zakon o lastninjenju bo
prav gotovo vplival tudi na
lastninsko strukturo in uprav-
ljanje v slovenskih naravnih
zdraviliščih. Nekoliko manj
vpliva bo imel zakon o denaci-
onalizaciji, saj so bila zdravi-
lišča že pred vojno organizira-
na kot združbe brez velikega
privatnega kapitala. O tem so
govorili prejšnji teden na Do-
brni, kjer so se zbrali pred-
stavniki slovenskih naravnih
zdravilišč ob projektni nalogi
Inštituta za gospodarsko pra-
vo pri Visoki pravTii šoli v Ma-
riboru.
V slovenskih naravnih zdra-
viliščih so se pravočasno sez-
nanili z razmišljanji o novi
lastninski organizacijski
stiTikturi in se pripravili na
sodelovanje pri pripravi nove
zakonodaje. Zdraviliški kraji
in zdravilišča so v bistvu kom-
pleksi, ki razpolagajo z objekti
in zemljišči. K celotnemu vi-
dezu zdraviliškega kraja prav
gotovo sodijo gozdovi, parki,
travniki in pašniki. Pomemb-
no je, da zdravilišča obdržijo
vsaj funkcijo upravljanja
z vsemi temi stvarmi, in to ne
glede na lastnino. Brez tega si
ni mogoče zamisliti delovanja
zdravilišč kot celote. Na zaho-
du so te stvari lastninsko ure-
jene, imajo pa težave, kako or-
ganizirati zdravilišče kot celo-
to, zato morajo sprejemati
mnoge nove zakone. Temu 1^
se lahko pri nas izognili že
pred sprejemom nove zakono-
daje. V zahodnih državah ima-
jo tudi točno določeno, koliko
zelenih površin mora biti na
eno posteljo, da se lahko kraj
opredeli kot zdraviliški. Temu
zgledu bomo morali slediti tu-
di pri nas.
Pri razreševanju vseh teh
problemov bo mariborski in-
štitut pomagal. Skušal se bo
povezati s tujino in določiti
pozitivne rešitve, ki so v svetu
že uveljavljene, med drugim
pa odgovoriti tudi na vpraša-
nje, kako v svetu med sabo de-
lujeta zdraviliška uprava in
zdraviliški kraj.
JANEZ VEDENIK
Pitno vodo v gospodinistva
Minuli konec tedna je bilo
za voznike zaprto križišče
Dečkove in Kersnikove ulice
v Celju, vendar so vozniki že
v nedeljo zvečer ponovno lah-
ko nadaljevali z vožnjo v Novo
vas. V Komunalini enoti ČE-
KA ocenjujejo, da je s tem mi-
mo ena največjih prometnih
ovir v izgradnji tretje faze po-
vezovalnega cevovoda Medlog
-Industrijska cona, s katerim
bo Celje dobilo večje količine
neoporečne pitne vode.
Povezovalni cevovod Medlog
-Industrijska cona naj bi za-
gotavljal medloško vodo indu-
strijskemu predelu mesta, vi-
tanjska pitna voda pa bi bila
s tem v večji meri namenjena
gospodinjstvom. Z deli 3. faze
(od Čopove do Mariborske) so
v CE-KA začeli takoj po no-
vem letu, načrtujejo pa, da bo-
do zaključena do konca marca.
Dotlej morajo položiti cevovod
ob levi strani Dečkove ulice do
križišča Dečkove, Vrunčeve in
Ceste na Dobrovo, kjer bo ce-
vovod prečkal Cesto na Do-
brovo in za križiščem še Deč-
kovo, tam pa ga bodo na desni
strani cestišča priključili na že
položeno napeljavo.
Investitor izgradnje povezo-
valnega cevovoda je Javno po-
djetje Komunala Celje, ki
predračunsko vrednost 3. faze
izgradnje v višini 15 milijonov
tolarjev krije iz razširjene re-
produkcije, izvajalci pa so de-
lavci enote CE-KA. V CE-KA
nameravajo takoj po zaključ-
ku izgradnje povezovalnega
cevovoda v tem predelu mesta
nadaljevati z urejanjem ploč-
nika in kolesarske steze od
križišča Dečkova-Kersnikova
proti Lavi in v predelu ob Ga-
silskem domu do avtobusnega
postajališča.    I. STAMEJČIČ
Zrak v Celju
Od 18. do 24. februarja je
onesnaženost zraka na me-
rilnem mestu v Miklošičevi,
kjer meritve izvaja ZSMH
Celje, nekajkrat presegla
mejne imisijskc koncentraci-
je (MIK).
34-urne povprečne kon-
centracije so presegle do-
pustnih 125 mikrogramov
SOv/m'* zraka 19., 20., 23. in
24, februarja. Najvišje 24-
urno povrečje smo pretekli
teden izmerili v četrtek 19.
februarja in sicer 170 mikro-
gramov S02/m^ zraka.
V istem merilnem obdobju
so tudi najvišje izmerjene
enourne povprečne koncen-
tracije večkrat presegle naj-
višje dovoljeno enoumo pov-
prečje 350 mikrogramov
S02/ni^ zraka. Prekoračitve
mejne koncentracije smo iz-
merih 19., 20., 21., in 24. fe-
bruarja. Največje enoumo
povprečje smo izmerili 19.
februarja, ko smo med 9.30
in 10.30 izmerili 510 mikro-
gramov S02/m^ zraka.
Elfološko izobraževanje
Društvo za varstvo okolja
Celje je vodstvom celjskih os-
novnih in srednjih šol poslalo
pismo, v katerem jih vabi, naj
v okviru ekološkega izobraže-
vanja za svoje učence organi-
zirajo oglede celjskih deponij
na Teharjah.
V svojem pismu posebej
opozarjajo, da deponije zavze-
majo več kot 100 hektarov po-
vršin, mladi pa bi si morali
izkušnje, kako se ne gospodari
s prostorom, nabirati ob ogle-
du petih deponij. Ob komunal-
ni deponiji s približno 5 mili-
joni kubičnih metrov odpad-
kov opozarjajo še na štorsko
deponijo žlindre in ogorkov (3
mio kubičnih metrov) ter tri
cinkamiške deponije - rdečo,
brozgasto deponijo piritnih
ogorkov, tekoče sadre z rdečo
usedlino ter deponijo »Za
travnikom«.
Z vsebino pisma so v Dru-
štvu za varstvo okolja Celje
seznanili tudi občinsko vlado,
vodstvom šol pa priporočajo,
naj se za organiziran, brezpla-
čen avtobusni prevoz obrnejo
prav na občinsko vlado.
IS
Št. 8- 27. februar 1992
9
Zapito slovensko ljudstvo
Dr. Janez RugeU: '»Žene alkoholikov so svoje može strašile z mano, kot strašijo otroke s policaji in parkeljnl^
Dr. sc. dr. med. Janeza Ruglja iz Ljublja-
ne najbrž ni potrebno predstavljati. Njego-
vo ime je tesno povezano z bojem proti
alkoholizmu na Slovenskem. Je eden izmed
pionirjev tega boja in je oral ledino tam,
kjer še vedno raste plevel.
Dr. Rugelj je tudi v svetu priznan alko-
holog. Nihče ne more mimo njegovih števil-
nih knjig in alkohologije. Tako kot vsak
znanstvenik je tudi on v svojem življenju
doživljal padce in viške ter se marsikdaj
boril z mlini na veter.
Svoje delo opravlja zdaj umirjeno, pre-
pričan je v svoj prav in šele zanamci bodo
lahko pravično ovrednotili njegova priza-
devanja.
»Smo Slovenci res narod pijancev ali
- rečeno nekoliko bolj omiljeno - narod, ki
je zaradi svoje mehkobe nagnjen k alkoho-
lizmu? Pred štiridesetimi leti je v svoji
knjigi o slovenski literaturi mimogrede to
omenil profesor dr. Anton Slodnjak, pa je
bil zaradi tega in tedanje politike odstav-
ljen, moral je oditi z univerze. Bi mu vi
pritrdili?«
»Mislim, da je slovensko ljudstvo v veliki
meri zapito. Velika večina Slovencev se
dnevno drogira, čeprav še niso alkoholiki.
To redno drogiranje pa je usodno, ker zavi-
ra duhovni razvoj ljudi. Človek osebnostno
zori v trpljenju. Ko zvečer rezimira dan,
mu je hudo za vse tisto, kar je čez dan
napravil narobe. In v tem procesu trpljenja
in krivic se odloča, težko spi in hudo sanja,
posameznik se poboljša, duhovno raste. Ce
pa človek nekaj spije, proces odločanja ali
krivde preseže, se nič več ne razvija, člove-
ško obuboža. In v tem je tragika slovenske-
ga naroda, da so Slovenci duhovno obubo-
žani. Glavni problem množičnega pitja ni
alkoholizem, ampak vsesplošno obuboža-
nje slovenskega naroda.«
»V sedemdesetih letih je bila na Sloven-
skem močna dejavnost boja proti alkoho-
lizmu. Pobudnik tega boja ste bili vi. Po-
tem je ta dejavnost počasi odmirala in zdaj
je pristala na ničelni točki. Kje vidite vzro-
ke za to stagnacijo, kje smo zdaj Slovenci?
»Nisem bil pobudnik, ampak zdravnik,
ki se je opredelil za pošteno delo. Takrat so
bile v svetu že znane metode zdravljenja
zagrebške šole pod vodstvom profesorja
Hudo klina. Na osnovi izrednih rezultatov
(čez sto klubov zdravljenih alkoholikov je
bilo takrat v Sloveniji ustanovljenih
v enem letu) se je razvil boj pi;oti alkoholiz-
mu in je silno vznemiril tedanjo družbo.
Zanimivi so globlji vzroki. Jaz sem takrat
zdravil po avtoritativnem sistemu, kar je
pomenilo odločno vodeno delo in ni bilo
vpeto v celotno slovensko psihiatrijo, ki je
nasedala tedanjim ameriškim modnim
muham.
V boljševističnih časih si pri nas nihče ni
upal biti avtoritativen, razen politikov, se-
veda. Ti so se ustrašili mojega učinkovitega
boja proti alkoholizmu, ker alkoholizirano
prebivalstvo pomaga politikom pri vlada-
nju. Z alkoholiki se da manipulirati, ker se
čutijo grešnike in se pustijo podrejati. Da
se jih kupiti in zato so v vsakem sistemu
zelo zaželjeni. Vzroki za stagnacijo boja
proti alkoholizmu so ravno v tem, da druž-
ba od prihiatrije ne zahteva rezultatov, ker
marginalne skupine ljudi celo potrebuje.«
»V zadnjem času se tako strahotno zgle-
dujemo po zahodni Evropi in Ameriki, če-
prav vemo, da je tam veliko več narkoma-
nije in alkoholizma kot pri nas. Nas bodo ti
zgledi potegnili za sabo ali so nas že?«
»Takšnih negativnih zgledov bo vedno
več, sicer pa je en del našega prebivalstva
že zapit, ljudi je preveč. Nekateri sociologi
tudi pravijo, da je alkoholizem družbeno
sprejemljiv množični genocid nad odveč-
nim, manj sposobnim prebivalstvom. Bolj
bodo ljudje pili, hitreje bodo pomrli in na-
redili prostor drugim. Tu družba ni zainte-
resirana za zdravljenje alkoholikov.
»Omenjali ste boljševistični sistem, ko se
z alkoholiki da manipulirati, jih nadzoro-
vati. Kaj pa zdajšnji sistem svobode in de-
mokracije?«
»Boljševistični sistem ni podpiral boja
proti alkoholizmu, ampak je v boj vključe-
val boljševistične zastopnike, da so delova-
li v vlogi komisarjev, ki so nad prebivalstvo
spuščali meglo. Oni so hoteli množično ak-
cijo samo nadzorovati, bali pa so se njene
učinkovitosti.
Zdajšnja oblast pa nima ne moči ne časa
ne potrebe, da bi se ukvarjala z manipula-
cijo v stroki. Prepušča, da se stvari odvijajo
po naravnih zakonitostih. Še več, vse sku-
paj krasno teče. Po podjetjih so odslavljali,
odslavljajo in bodo odslavljali manj spo-
sobne delavce, ki so v glavnem alkoholiki.
Dobivali bodo natanko toliko pomoči, da
bodo lahko naprej pili. Noben alkoholik,
tudi če je brez službe, ni trezen, vsak se
pobriga, da je do konca pijan in je čisto
vseeno, ali ima za to legalna sredstva ali ne.
Zdaj je vse prepuščeno iniciativi posa-
meznika. Tu pa se razkriva nemoč, vsa mi-
zerija.«
»Naš sedanji čas je nemiren, poln stisk,
ljudje pijejo več kot kdajkoli. Nekaj bojev-
nikov - alkohologov, ki se bojujejo z mlini
na veter - je še ostalo, med njimi tudi vi.
Kaj trenutno delate?«
»Vodim tri terapevtske skupine, sedem
klubov ter še različne paralelne skupine;
žensko delavnico, družinsko skupino
z otroki od 7 do 18 let, skupino vernikov, ki
jo sicer vodi psiholog, jaz pa samo sodelu-
jem. Alkoholik namreč ni veren človek. Če
bi bil veren, ne bi zašel v asocialna dejanja,
kajti alkoholizem ni običajna bolezen, am-
pak moralna izprijenost in zdravljenje
takšne izprijenosti je izredno komplicira-
no. Pri vernem človeku tega ne more opra-
viti psihoterapevt, ampak duhovnik. Za to-
vrstno zdravljenje pa je majhen interes.
Čuti se, da so ljudje duhovno obubožani in
nedovzetni za izročila, ki so vtkana v člo-
veško kulturo.«
»V slogi je moč in zadnji čas je, da se
alkohologi združite pri skupnem delu. Raz-
mišljate kaj o tem?«
»Nikoli nismo bili skregani. Na eni strani
sem bil jaz s sodelavci, na drugi strani pa
boljševistični klan, ki ga je vodil doktor
Kobal, ki je bil udbovski psihiater in si ni
nihče upal pisniti proti njemu. Vsi so se ga
bali, tako v psihiatriji, kot v celotni medi-
cini. Mene so hoteli politično diskvalifici-
rati, ker nikoli nisem bil zagovornik komu-
nizma, saj je ljudi utesnjeval.«
»Kaj menite o skupinah (dve sta baje
v Ljubljani) anonimnih alkoholikov, ki ob-
javljajo v dnevnem časopisju telefonske
številke za pomoč v stiski. Kolikor mi je
znano, je to zelo pozitivno združevanje, pa
me zanima, kaj vi menite o tem.«
»Vse skupine anonimnih alkoholikov
v Sloveniji so izšle iz mojega programa in
se je večina pri meni tudi zdravila. Ker pa
ti ljudje niso bili pripravljeni izpolnjevati
programa zdravega življenja (planinarje-
nje, maraton, pisanje in izobraževanje),
smo se razšli. Tisti, ki niso propadli, so se
organizirali v klube, in to je dobro. Ni pa
prav, ker ne povedo pošteno, da so preo-.
brat svojega življenja doživeli s pomočjo
moje energije. Pa je končno vseeno, važno
je, da so se obdržali.«
»Vidim in slišim, da veliko delate. Vaša
pisalna miza je polna papirjev. Kaj trenut-
no pripravljate?«
»Sem glavni urednik in izdajtelj časopisa
Poti v sožitje in končujem knjigo, ki bo
provokativna za slovensko psihiatrijo. Jav-
nost bom seznanil s svojim dvajsetletnim
bojem s psihiatričnim klanom v boljševi-
stičnem sistemu.«
»In za konec - kaj je ostalo od večno jezne-
ga dr. Ruglja, straha in trepeta alkoholi-
kov, jezni mladenič ali umirjeni mož?«
»Nikoli nisem bil jezni mladenič, le od-
krito sem si upal delati brez dlake na jezi-
ku. Tako so me razglasili za jeznega mlade-
niča, čeprav sem imel takrat že štirideset
let. Postal sem res strah in trepet za alko-
holike. Žene alkoholikov so svoje može
strašile z mano, kot strašijo otroke s poli-
caji in parkeljni. Pred menoj imajo strah
tisti alkoholiki, ki se nimajo namena spre-
meniti, se samo sprenevedajo. K meni pri-
hajajo tisti, ki so se trdno odločili, da po-
stanejo ljudje, kajti alkohoUki so pred
zdravljenjem razčlovečeni in se ne upajo
srečati z menoj, kajti pri meni se ne more
nihče potuhniti.«
ZDENKA STOPAR
O slovenskih ženah
Uspešno je zdravljenje alkoholika
samo tedaj, če ima ženo iz posebnega
testa, ženo, ki se pravočasno in odloč-
no upre dejstvu, da ne bo več živela
z možem alkoholikom, in mu to tudi
jasno in dovolj zgodaj pove. Ko začno
preganjati alkoholika v službi, je veli-
kokrat že prepozno.
Če bi bile slovenske žene normalne,
dostojanstvene, če bi imele čast in po-
nos, ne bi imeli v Sloveniji poročenih
moških alkoholikov.
Kardinalni problem slovenskega
ljudstva je v tem, da največkrat žene
ne napravijo nič, da se pobotajo s pro-
padlim možem in z njim propadejo tu-
di same.
O delu
Spoštujem protestantski odnos do
dela, ki je diametralno nasproten bi-
zantinskemu. Protestantska etika je
v svojih temeljih pogojevala pošten
odnos do dela.
Človek mora garati, da nekaj doseže,
mora delati noč in dan. Samo našega
kmeta poglejte! Kdor pa stalno ne de-
la, mora blefirati in poravnati neskla-
dja med delavnim in nedelavnim člo-
vekom. Delaven človek je elitnik.
Posledice alkoholizma
so katastrofalne
Prva sistematična raziskava dolgo-
ročnih posledic alkoholnega sindroma
zarodka je pokazala, da nosečnice, ki
pijejo alkoholne pijače, svojemu po-
tomstvu izročajo dediščino uničujočih
duševnih in vedenjskih težav, ki traja-
jo celo življenje. Mladostniki in odrasli
z diagnozo alkoholizma se pogosto
zdijo živahni in zgovorni, vendar pa ne
morejo živeti neodvisno od drugih,
v šoli so neuspešni ali pa se jim ne
posreči obdržati službe, ker imajo te-
žave s koncentracijo, so nedružabni,
nagle jeze in ne morejo presoditi po-
sledic svojih dejanj. Večina med njimi
je tudi duševno zaostalih, vendar pa
imajo vedenjske težave tako tisti
z normalnim inteligenčnim kvocien-
tom, kot tudi tisti z nizkim. (Povzeto
po Science News.)
Št. 8-27. februar 1992
10
Naj bo festival!
Dnevi komedije v celjskem gledališ-
ču so se prijeli. To bi znalo povedati
tistih okroglo tisoč šeststo gledalcev,
ki si je že ogledalo predstave sloven-
skih gledališč, pa tudi organizatorji, ki
so udejanili zamisel igralca Marjana
Bačka: »Pripravimo ljudem dneve
smeha in zabave. Hvaležni nam bodo!«
Dnevi so se nagnili v drugo polovico,
celjski gledališčniki, vodstvo posebej,
so zadovoljni in tu in tam celo nekoli-
ko presenečeni nad odmevom. Čeprav
je res, da dvorana celjskega gledališča
tudi prej še malo ni zevala prazna,
takšno mišljenje je zmotno, je res tudi,
da stojišč v gledališču že dolgo niso
prodajali, zdaj pa jih za nekatere
predstave morajo. Upamo, da občin-
stvu ne bo pošla sapa in da bo polnilo
gledališče do konca Dnevov komedije,
torej do 6. marca. Takrat bo žirija tudi
razglasila nagrajenca in nagrajenko za
nagrado Žlahtni komedijant. Vmes, do
konca Dnevov komedije, zlasti pa po
tem, verjetno v celjskem gledališču ne
bodo preštevali le tolarjev, ampak,
upamo, razmišljali tudi o tem, kaj bi
bilo mogoče narediti in popraviti še
letos.
Stališče občinstva in gostujočih gle-
dališnikov je po odmevih povsem jas-
no: Dneve komedije velja nadaljevati!
Razmisliti bi veljalo še o več spremnih
prireditvah festivala, ki bi se morda
lahko razrastle tudi izven gledališča,
na ulico pa o ocenjevanju, ki bi bilo
zares v rokah občinstva. Zdaj to v nje-
govem imenu počne žirija. Dalo bi se
tudi dogovoriti z drugimi kulturnimi,
turističnimi in gostinskimi ustanova-
mi, da bi s svojo razširjeno ponudbo
spremljali Dneve komedije, ko se okoli
gledališča vrti štiristo ljudi na večer.
Če bi knjižnica dobila primeren na-
domestni prostor, bi lahko v njenih
prostorih uredili neke vrste gledališko
kavarno, kjer bi se zbirali tako gledal-
ci kot umetniki. Organizatorju mora
biti spodbuda, da je festivala Celje
očitno veselo in da so mu naklonjeni
tudi številni pokrovitelji.
MATEJA POD JED
Posvet o komediji
Dnevi komedije v Celju so se
krepko pomaknili v drugo polovico.
Tako bo jutri, v petek, v celjskem
gledališču nastopil domači ansam-
bel z delom Petra Shafferja Črna
komedija. Že popoldne pa bo v mu-
zej.ski sobi gledališča posvet o ko-
mediji v slovenskem gledališču. Or-
ganizatorji pričakujejo številne slo-
venske gledališke strokovnjake in
pisce. Uvodno besedo bo imel Tone
Partljič._______
ZAPISOVANJA
Bg8gggg888g8»BSggg8ggggg888S»B88ag888gg^^
Kdo napaja
to državo?
Ko je pesnik Tomaž Šala-
mun dejal, da obstajajo drža-
ve, v katerih še gravitacija ni
tisto, kar bi naj po svoji defini-
ciji bila, da ponekod in včasih
človek pada navzgor in pleza
navzdol, je seveda imel v mi-
slih Združene države Amerike.
S situacijo hitrega in temelji-
tega političnega zasuka, z vdo-
rom nekaterih zahodnjaških
vrednot in vzorov v naš pro-
stor, s prodorom kapitalizma
skratka, pa bi se to Salamuno-
vo ekspresijo dalo prenesti tu-
di v naš kulturni prostor. To
seveda ne pomeni, da je Slove-
nija čez noč postala Amerika,
ampak preprosto, da smo pred
koncem tisočletja zašli v hudo
dilemo, ki na eni strani aku-
mulira temeljito preverjanje
vzpostavljenih vrednostnih si-
stemov in' na drugi, pretres
lastne kulturne identitete, ker
slednje vendarle ni tako zelo
hudo vprašljivo kot npr., pri
Američanih, ki šele po petsto
letih iščejo oziroma raziskuje-
jo in se prekleto trudijo, da bi
si vendarle odgovorili kdo za
vraga sploh so in kaj pravza-
prav počnejo tam kjer pač že
so, je toliko bolj pomembno
prvo, torej tisto, pod kar šteje-
mo preverjanje vrednostnih si-
stemov, ki so se zaradi teh in
onih sunkovitih sprememb bo-
disi socialne bodisi družbene
itd., narave na novo definirali.
Marko Jenšterle, pomočnik
slovenskega ministra za kultu-
ro, ima vsekakor prav, ko kri-
či, da slovenske kulture ne bo-
do rešili trači in obrekljive go-
vorice, da je ne bodo rešili za-
govorniki tračarij, torej tisti,
ki prisegajo na t. i. hollywood-
ski model lansiranja nekaterih
kulturnih in kulturoloških fe-
nomenov v svet (jasno, v smi-
slu, piši o meni kar hočeš, le
ime izpiši pravilno); se pa hu-
do moti, ko takšno početje
a priori odklanja. Potapljajoče
se kulturniške barke trači se-
veda ne bodo rešili, splavile je
ne bodo niti obrekljive govori-
ce. Se pa tudi preko tračov in
tudi preko obrekljivih govoric,
pa najsi bodo te resnične ali
ne, promovirati - in to zelo
uspešno - slovensko kulturo.
Ni se treba ne-vem-kako-da-
leč ozreti pa že najdemo tipič-
ne primerke, ki so postali »po-
membni« na račun  tračarij.
Kakorkoli že, reklama je re-
klama, pa če je draga ali poce-
ni, pa naj bo ta slabo oziroma
dobronamerna (mimogrede,
glasbena zasedba Veronigueje
svoj spot uspela prodati TVS
ravno zaradi prostora, ki smo-
jim ga namenili v nekaterih
prejšnjih Zapisovanjih). Uči-
nek pa je vedno isti.
Medtem ko se ministrov po-
močnik enkrat zavzema za od-
klon od zahodnih kulturnih
obrazcev, se drugič z njimi
najbrž nevede in nehote iden-
tificira. Ko odkrito zagovarja
južnoameriškega pisca Mar-
queza, ki je v svojem ekstre-
mizmu zavračal vsako obliko
subvencije ali sponzorstva
v umetnosti, ki je vztrajal pri
stališču, da so edini pisateljevi
sponzorji bralci, da le-ti lahko
ponudijo kolikor tolikor
ustrezno subvencijo, se po-
stavlja na' stran tistih, ki kot
kegljači keglje vneto rušijo
knjižni projekt za knjižnim
projektom, gledališko pred-
stavo za gledališko predstavo,
film za filmom, razstavo za
razstavo. In na stran tistih, ki
pričakujejo, da bo slovensko
državo krmila kultura. Na-
mreč, pred časom je minister
dr. Capuder povedal, da bo za
leto 1992 kulturi namenjena le
tretjina sredstev v primerjavi
z lanskim letom iz državnega
proračuna. Ministrstvo za kul-
turo bo - ostanimo pri knjigah
- financiralo le polovico novih
knjig in to s petdeset ostotki
denarja. Omenjenim ujmam je
treba dodati še nove prometne
davke, zakon o dohodnini, kar
nam prinese takle rezultat:
vlada bo slovenski knjigi na-
menila 200 milijonov tolarjev,
od knjige pa bo iztržila 600
milijonov tolarjev. Kar ne po-
meni nič drugega kot to, da je
slovenska knjiga v funkciji
oskrbovalca slovenske države.
Državi, ki živi na račun kultu-
re in državi, ki jo vodijo ljudje,
ki so pripravljeni živeti na ra-
čun dohodkov od prodaje
knjig, pa se slabo piše. Sicer
pa še sreča, da se iz knjig ne da
delati sendvičev.
Piše Tadej Čater
GLEDALIŠKI DROBIR
Mirjan Bevc, direktor Al-
posa: »Igralska ekipa MGL
nam je dodobra ogrela dlani.
To je bila res prava komedi-
ja. Vsi trije igralci so bili od-
lični, ne le Rifle, ki je že me-
dijska zvezda in sploh ne
more razočarati. Po ženini
zaslugi, uspelo ji je namreč
zagotoviti vstopnice, redno
spremljam Dneve komedije,
ki se mi zdijo dobra zamisel.
Večeri s komedijo so pri-
jetni.«
Maja Boh, igralka MGL:
Celjsko občinstvo je fanta-
stično, vsi trije nastopajoči
smo zato še bolj uživali.
Celjsko gledališče bo s po-
močjo tega festivala pridobi-
lo občinstvo in utrdilo vezi
z njim. Komedijo smo dolgo
vrednotili kot nekaj drugo-
razrednega v gledališču.
Zdaj, tu v Celju, pa smo ji
dali mesto, ki ji gre. Razen
tega smo ves ta čas tudi
s strani občinstva poslušali
kritiko, češ, premalo zabave
nam nudite v gledališču.«
Evgen Car, igralec MGL:
»Publika v Celju je bila ime-
nitna, takšna, ki te povleče.
Prejšnjo sezono sem igral
v predstavi Dundo Maroje
nekega starega slugo, Mom-
čilo, potem sem igral nekoga,
ki na odru umre in ga dajo
v krsto, zdaj sem kot Shake-
speare vstal iz nje, v Goldo-
niju igram starega ljubimca,
sedaj me čaka verjetno še
mlad ljubimec, pa zelo mlad
ljubimec in otrok in tako gre
moje življenje. Tako je tudi
prav, nekoč pa se bo zavesa
zaprla, kar pa je tudi prav.
V teh časih bi bilo prav, če bi
v gledališčih igrali čim več
komedij. Pogosto grem v te-
ater tudi sam kot gledalec.
Če gledam kakšno težko dra-
mo, si včasih mislim, ali sem
jaz tako neinteligenten, da
ne razumem, kaj se dogaja
na odru, toda včasih moram
kaj gledati tudi po službeni
dolžnosti.«
Bojan Umek, igralec SLG
Celje: »Mislim, da je bil zad-
nji čas, da smo se spomnili
česa takšnega, kot so Dnevi
komedije. Publika je zado-
voljna, predstave razproda-
ne, to je dobro tudi za nas,
igralce, ker se lahko pokaže-
mo tudi v zvrsti, ki je bila na
nek način zapostavljena.«
Darja Reichman, igralka
SLG Celje, po predstavi Lu-
bezen, v petek: »Ker imam
zdravstvene težave, sem se
nocoj na odru precej slabo
počutila. Ravno danes sem
premišljevala, ker je ravno
olimpijada, da imata igral-
stvo in smučanje nekaj skup-
nega. Na smučarski tekmi se
moraš skoncentrirati in pe-
ljati ne glede na počutje, saj
so olimpijske igre na štiri le-
ta, ravno tako se mora igra-
lec maksimalno skoncentri-
rati na odru, ne glede na po-
čutje, le da pri nas ni odsto-
pa. Predstavo je treba izpe-
ljati do konca.«
Janez Hočevar-Rifle: »Ide-
ja za Dneve komedije se mi
zdi fantastična in prav česti-
tam celjskim gledališčnikom
zanjo, dokaz za to je odziv
publike. Ko igram vlogo
v Kishonovi predstavi Bil je
škrjanec, se zelo zabavam,
sicer pa moram reči, da
z Majo Boh, ki je tudi v za-
sebnem življenju moja žena,
nisva niti lishonova Romeo
in Julija, glede na to, da živi-
va že kar nekaj časa skupaj,
pa tudi Shakespearova nisva
več. Nekaj vmes bo.«
NATAŠA GERKEŠ
MATEJA PODJED
Janez Hočevar Ritle je trade mark za smeh. Tudi v soboto se je
ta trditev izkazala za pravilno.
Zvone Agrež in Darja Reichman sta bila tudi za odrom dobro
razpoložena. Foto: EDO EINSPIELER
Žabji ples,
združen
s pustnim
rajanjem
Celjski plesni orkester
Žabe prireja v soboto, 29.
februarja 1992, v Narod-
nem domu tradicionalni
Žabji ples, ki bo tokrat
združen s pustnim raja-
njem. Z ansamblom, ki mu
dirigira Tomaž Grintal, bo
nastopila pevka Alenka
Godec, prireditev pa bo po-
vezoval Borut Alujevič.
Orkester je pod novim
vodstvom naštudiral no-
vejše skladbe in delno tudi
moderniziral svoj plesni
program. Na ta način bodo
na svoj račun prišli vsi lju-
bitelji big-band skladb, še
posebno pa redni obisko-
valci.
Za ples so pripravili bo-
gat srečelov, ker pa je rav-
no pustna sobota, so tudi
maske zaželjene. Zato va-
bijo vse, ki se želijo zaba-
vati, v soboto ob 20.30
v Narodni dom.
Steietova nagrada
dr. Ivanu Stoparju
V Narodni galeriji v Ljub-
ljani so minuli petek opoldne
slovesno podelili letošnje
Steletove nagrade in prizna-
nja. Nagradi sta prejela dr. I-
van Stopar iz Zavoda za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine Celje in biolog Stane
Feterlin iz Ljubljane. V slo-
vesnem nagovoru je akade-
mik Ciril Zlobec poudaril,
da je družba, ki ne skrbi za
svojo kulturno in naravno
dediščino, ohola in barbar-
ska in spomnil, da je varčne-
je spomenike sproti vzdrže-
vati kot pa reševati pred
propadom.
V utemeljitvi nagrade
dr. Ivanu Stoparju je med
drugim zapisano: »Dr. Ivan
Stopar je postavil temelje
zavodovi dokumentaciji in
oral ledino pri uveljavljanju
spomeniškovarstvenega po-
dročja. V množici spomeni-
kov, ki jih je obravnaval kot
odgovorni konzervator, prav
gotovo izstopajo cerkev
v Marija Gradcu, cerkev na
Svibnem, Opatijska cerkev
v Celju ter vrsta gradov in
graščin na Celjskem.
Prav študiji gradov je
dr. Ivan Stopar posvečal po-
zornost dolga leta in iz tega
področja leta 1975 tudi pro-
moviral za doktorja umet-
nozgodovinskih znanosti.
Svojemu strokovnemu de-
lu je Ivan Stopar zapisal tri
desetletja, ob podelitvi na-
grade pa je dejal, da to čuti
kot priznanje celotnemu za-
vodu. Vselej so ga pritegova-
la starejša obdobja. »Vpra-
šanje in problem propadajo-
čih gradov na Slovenskem
pa se mi je enostavno kar
samo po sebi pojavilo kot
obvezujoča naloga. Tako so
nastajale tudi moje knjige
o gradovih. Zdaj je v tisku že
tretja knjiga grajskih stavb,
ki bo zajemala območja celj-
ske in žalske občine ter del
laške občine.« Iz njegovega
bogatega znanja nastaja zdaj
tudi vodnik po Ljubljani, ki
bo zasnovan drugače, bolj
kulturno zgodovinsko kot
dosedanji. Zaradi avtorjeve-
ga drugačnega pristopa
k obravnavi spomenikov
v Ljubljani pa bo toliko bolj
zanimiv in drugačen od ti-
stih, ki smo jih bili vajeni
doslej.
K čestitkam za najvišje re-
publiško priznanje na po-
dročju konzervatorstva se
pridružujemo tudi mi.
MATEJA PODJED
Št. 8 - 27. februar 1992
11
Dražba umetniških del
M Mozaiku zakliuček razstave - Ves Izkupiček v pomoč sosednil Hrvaški
v galeriji Mozaik v Zidan-
ško\T ulici v Celju bo jutri,
v petek zvečer ob 18. uri, avk-
cija umetniških del, ki jo bo
vodil Oliver Mlakar. Ves izku-
piček od prodaje umetniških
del bodo v Odboru za humani-
tarno pomoč Hrvaški namenili
z vojno prizadetim ljudem na
sosednjem Hrvaškem. V času
avkcije bosta s šansoni nasto-
pili Tatjana Dremelj in Vita
Mavrič-Ruič.
Za mednarodno avkcijsko
likovno razstavo je 92 umetni-
ških del prispevalo 67 avtorjev
iz Slovenije, Hrvaške in Av-
strije. Umetniška dela različ-
nih likovnih tehnik so prispe-
vali avtorji vseh generacij in
z različnim likovnim znanjem
- od likovnikov-samoukov do
obetavnih absolventov različ-
nih likovnih smeri in prizna-
nih akademskih slikarjev ter
kiparjev. »Na splošno«, oce-
njuje razstavo likovna kriti-
čarka prof. Marlen Premšak,
»gre za zelo visoko kakovostno
raven, saj je večina avtorjev
poklonila svoja vrhunska
dela«.
V zadnjih dveh tednih, koli-
kor je bila razstava odprta, si
je umetniška dela v galeriji
Mozaik ogledalo veliko Celja-
nov. Precejšnje zanimanje je
bilo tudi za rezervacijo posa-
meznih del, tako da so »pred-
kupno« pravico v prvem tednu
v galeriji sprejeli za približno
15 del. Posebna komisija, ki je
upoštevala različne kriterije,
pa je za samo avkcijo izbrala
omejeno število del. Gre pred-
vidoma za dela, ki so jih pri-
spevali: Jože Ipavec, Peter
Krivec, Ante Kuduz, Darinka
Lorenčak, Edith Merle, Duro
Mlinarec, Dalibor Parač, Fra-
ne Paro, Stane Petrovič-Čonč,
Viktor Povše, Kosta Angeli
Radovani, Rudi Španzl, Emil
Thomas, Milan Todič, Biljana
Unkovska in Alojz Zavolov-
šek. Lorena in Dušan Hus iz
Celja pa sta za pomoč Hrvaški
prispevala zlato folijo »Ciril in
Metod«, delo Petra Zrinskega.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Kuitura na iiiiDmetre
Na GImnazlil Celie so v petek pripravili traUlclonalnl,
petnajsti kulturni maraton - Boilo ostali eijlnl?
Ker je letos osemdeseta
obletnica njegove smrti, ker je
bil dijak njihove gimnazije,
ker se kulturno društvo, ki
kulturni maraton organizira,
imenuje po njem, so letošnji
kulturni maraton celjski gim-
nazijci posvetili Antonu
Aškercu.
Največ povedo besede, ki jih
je v brošuro, izdano ob mara-
tonu, v uvod zapisala sedanja
mentorica kulturnega društva,
prof. Alenka Prebičnik-Sešel:
»Kdo med vami bo zrasel
v novega pesnika, ki bo raz-
žarjal izpod pepela nov pesni-
ški plamen? Zrasli ste iz
Aškerčevega kulturnega dru-
štva, danes je vaš dan!«
In res. Prireditev je bila do-
bro organizirana, najbrž prav
zato, ker so imeli gimnazijci
pri pripravljanju programa
popolnoma proste roke.
Gimnazijski kulturni mara-
ton je prireditev odprtega tipa.
Nanj povabijo tudi dijake dru-
- gih celjskih srednjih šol in os-
'novnošolce. Slednje sicer res
predvsem zato, da bi jih na
ginmazijo »privabili«, vendar
pa v tem seveda ni nič pretira-
no strašnega.
Ideje gimnazijcev so ideje
brez meja. Lotili so se vsega;
od interpretiranja propagand-
nih spotov na svojski način,
Francka Rudolfa v podobi pol-
ža Jožeta (spi v levem čevlju!),
razstave o alternativni kulturi
osemdesetih (gospe in gospo-
dje, to je kultura, ki krepi slo-
venski ponos!), Romea in Juli-
je v modemi izvedbi (lahko
poljubite nevesto!), pa do 3.
decembra 1800, ko se Simnu in
Mini Prešeren rodi sin
France...
Vsekakor v tradicijo obre-
dov ob kulturnem maratonu
gimnazijcev spada tudi to, .da
ga vedno pripravijo kmalu po
slovenskem kulturnem prazni-
ku. Kulturni maraton je, kot
poudarja predsednica KD An-
tona Aškerca Nataša Bertale-
nič, odprtega tipa tudi zato,
ker bi bilo krasno, če bi pobu-
do za organizacijo podobnega
dneva prevzeli tudi na kakšni
drugi šoli. Nekaj takšnega so
letos začeli uvajati tudi na
Gimnaziji Center, na večini
drugih celjskih šol - predvsem
osnovnih - pa so učenci samo
»ubogi usmerjenčki« - organi-
zacijo in potek kulturnih dne-
vov si največkrat lastijo men-
torji - učenci in dijaki so samo
marionete v rokah učiteljev.
Kulturni maraton, ki ga pri-
pravljajo na Gimnaziji Celje,
je dokaz za to, da bi lahko
marsikaj marsikje naredili bo-
lje, kot delajo, če bi usmerje-
valci - učitelji - daljinski
upravljalec vodenja lutk odvr-
gli in bi mladim in njihovim
idejam bili resnično samo
v oporo. Kot je to v razvitem
svetu. Mlade bi s tem motivi-
rali; ti bi svojo energijo potem
morda lahko preliti v uresni-
čevanje svojih idej, ki so prav
gotovo dosti izvimejše od idej
starejših, pa čeprav bolj izku-
šenih. Da to ni nemogoče, so
v petek dokazali tudi na Gim-
naziji Celje.
NINA-MARUŠKA
SEDLAR
Znameniti evropslii
pisni spomenilci
Likovni salon Celje je v so-
delovanju z oddelkom za kul-
turo avstrijskega veleposlani-
štva v Ljubljani pripravil raz-
stavo Faksimilov v objavah
Akademische Druck- und Ver-
lagsanstalt Graz pod naslo-
vom Znameniti evropski pisni
spomeniki. Razstava je ned-
vomno posebnost tako po vse-
binski kot tudi tehnično-
izrazni plati, saj bomo ob pre-
zentiranih eksponatih spozna-
li eno najzahtevnejših tiskar-
skih tehnik »faksimile« (izvir-
ni posnetek izdelan v naravni
velikosti).
Knjižne faksimilirane izdaje
na razstavi segajo v 2. polovico
4. stoletja. Iz tega obdobja je
»Vergilius Augusteus«, kjer
opazimo ostanek redke oblike
poznoklasične pisave, ki so jo
uporabljale kratek čas in ni
občutno vplivala na kasnejšo
obliko pisave. Za raziskovalca
umetnosti pa je ta rokopis zelo
dragocen spomenik, kajti nje-
govih petnajst okrasnih črk
začenja razvoj, ki je kasneje
ustvaril nepregledno število
inicialk v tisočih rokopisov.
Med najstarejše evropske pis-
ne spomenike uvrščamo tudi
»Vergilius Vaticanus«, ki je
nastal konec 4. ali v začetku 5.
stoletja, v obdobju, ko je per-
gamentni kodeks dokončno
izriml papirusove zvitke in
postal prevladujoča oblika za-
pisovanja.
Med zgodnjesrednjeveškimi
rokopisi naj izpostavim enega
najdragocenejših iz bizantin-
ske dvorne šole »Jozuetov zvi-
tek«, ki se nahaja v vatikanski
knjižnici Biblioteca Apostoli-
ca. Nastala je v 10. stoletju,
v obdobju »makedonske rene-
sanse«, ki v čudovitem ciklusu
spominja na friz v grisaille
tehniki in antično knjižno
oblikovanje ter antično slikar-
stvo. »Vaclavova biblija« je
najpomembnejši rokopis iz
Vaclavove dvome knjižnice, ki
je ob francozki in italijanski
najobsežnejša tovrstna hram-
ba knjig v srednji Evropi. Na-
stal je med leti 1389 in 1400.
Starejša od njega sta znameni-
ti »Ingeborgin Psalter« (okoli
1200) in »Echtemacher Sakra-
mentar« (okoU 1300) z boga-
tim črkovnim in slikovnim
materialom. Še posebno pa
bodo obiskovalce pritegnili
srednjeveški arabski medicin-
ski spisi, v katerih Arabci obu-
jajo antično medicino, ki jo je
zahod v tem času docela po-
zabil.
Razstavo Znameniti evrop-
ski pisni spomeniki (faksimi-
li), ki bo obsegala 31 knjižnih
del in iluminacij, bomo odprli
v četrtek, 27. febmarja, ob 19.
uri v Likovnem salonu Celje in
bo na ogled do 12. marca.
Z njo želimo ponuditi celjski
javnosti informacijo o pozno-
antičnih in srednjeveških ilu-
miniranih rokopisih, spomeni-
kih, ki so odigrali pomembno
vlogo tako pri razvoju likovne
umetnosti kot tudi znanosti.
ALENKA DOMJAN
Kuiturna dediščina, iti nastaja danes
Nova slovenska violina v Tartinljev spomin - Po zamisli oblikovalca Oskarja
Kogoja jo je Izttelal prof. VIII Demšar
Ne da bi letos pozabili na Mozarta in
Gallusa, toda Slovenci in ne le mi - se
bomo to leto spominjali življenja in dela
znamenitega evropskega glasbenika Gi-
useppa Tartinija (1692-1770). Ob tristo-
letnici rojstva violinista, skladatelja (125
violinskih koncetov, 200 sonat), glasbe-
nega pedagoga in teoretika - utrdil je
osnove današnje violinske tehnike - smo
Slovenci ta jubilej počastili z najlepšim
darilom: 5. aprila letos bomo vsemu sve-
tu predstavili zvok nove slovenske violi-
ne »Tartini«, ki je nastala na naših tleh in
je delo slovenskih ustvarjalcev.
Svetovno znani oblikovalec Oskar Ko-
goj iz Mima pri Gorici je violino »nosil«
v glavi že nelcaj let. Nanjo so ga opozar-
jale oblike, ki so nastajale v ciklu »Natu-
re design«, ki ima svoje korenine v njego-
vem dolgoletnem oblikovalskem delova-
nju. To temelji na proučevanju zgodovi-
ne, filozofije, religije, predvsem pa na
proučevanju kulturne dediščine in spo-
štovanju tradicije, da bi ostal v kar naj-
tesnejšem stiku z naravo in njenimi prvi-
nami.
Ko je Kogoj razložil svojo zamisel pro-
fesorju glasbe in strokovnjaku za violino
Viliju Demšarju iz Ljubljane, se je začelo
odštevanje za projekt, ki je rodil izvrsten
inštrument - violino, ki jo je Tartini tako
mojstrsko obvladal. Za oblikovalca je bil
to velik izziv, saj se je srečeval ob este-
skih tudi s številnimi funkcionalnimi
problemi, med katerimi je bil najbolj bi-
stven zvočnost inštrumenta. Enake nalo-
ge je moral seveda reševati tudi mojster
Demšar, ki je v izdelavo violine vložil
neznanski ustvarjalni napor, čeprav je
doslej izdelal že preko 300 violin in na-
daljuje družinsko tradicijo znamenite
ljubljanske violinske delavnice.
Nova lepotica je res nova, nosi pa šte-
vilne Kogojeve oblikovalske simbole: na
vratu violine je tipično kogojevsko obli-
kovan polžek (polž je simbol božanstva),
enaki so tudi vijaki, posebnost je tmp,
ker ima ojačane robove na oboku, ki spa-
ja zgornji in spodnji del, dno je sestavlje-
no iz dveh delov. Sploh je vsa violina
grajena na dveh polovicah, ki sta po dol-
žini natančno sestavljeni. Zvočni zarezi
in notranji rob trupa so v obliki valovni-
ce, ki je nekakšen zaščitni znak Kogoje-
vega oblikovanja, temelji pa na prastari
simboliki civilizacij na naših tleh. Nasta-
vek za violinistovo brado je iz orehove
korenine in ni lakiran, povsem naravni
les je le skrbno poliran in tudi oblikoval-
sko usklajen s celoto. Vrat in dno sta iz
javorjevega lesa, pokrov je iz smrekovi-
ne, zgodnji del vratu, nad katerim so
strune in po katerem drsijo violinistovi
prsti, pa je iz ebenovine, ker se ta pač ne
obrabi.
Od kod je smreko vina, je seveda skriv-
nost, kot tudi to, kakšni so številni laki,
s katerimi sta premazani notranjost in
zunanjost inštmmenta. Znano je, da je
tudi Stradivari za svoje violine nabavljal
smrekovino iz slovenske pokrajine.
V začetku aprila bo v portoroškem Av-
ditoriju slavnostni koncert. Zaenkrat je
še skrivnost, kdo od svetovno znanih vi-
olinskih virtuozov bo prvi zvočno preiz-
kusil novo slovensko lepotico in tako
svetu sporočil, kako smo Slovenci poča-
stili jubilej svojega rojaka: z znanjem in
srčnostjo. DRAGO MEDVED
Violina Tartini v tihožitju s stolom obli-
kovalca Kogoja iz cikla Nature design.
Foto: D. Medved.
NACEUSKIH PlATNiH
Kraljevi ribič
ZDA, 1991
dramska komedija
Režija: Terry Gilliam
Igrajo:   Robin   Williams,
Jeff   Bridges,    Mercedes
Ruehl
Dramska komedija o člo-
veku, v katerem nenavadna
zveza z vizionarskim brez-
domcem prebudi upanje,
da se bo lahko odkupil za
svoje življenje, polno ci-
nizma.
Jack Lucas (J. Bridges) je vzvišen nad svojim okoljem.
Kot voditelj najbolj priljubljenega »talk-showa« je prava
nadlega na manhattanskih radijskih valovih, toda zgodi
se nekaj, kar izniči njegovo lahkomiselno objestnost, ga
vrže iz tira in pahne v svet, ki mu je bil dotlej popolnoma
neznan. Brez prebite pare in neskončno obupan nepriča-
kovano naleti na rešitelja...
Parry, nekdanji profesor srednjeveške zgodovine, živi
v nenavadnem svetu, ki si ga je ustvaril, da bi pozabil na
tragični dogodek iz bližnje preteklosti. Njegov New York
je popolnoma dmgačen, je nenavadno mesto; Parry pa
s svojimi sposobnostmi to vizijo lahko približa tudi dru-
gim ljudem. New York postane mesto, polno stolpov in
dvorcev, strašnih Rdečih vitezov in dam, ki so v nevarno-
sti. Rodi se nenavadno prijateljstvo. Parry potrebuje lju-
bezni, Jack potrebuje upanja. Hrepenenje lahko uresni-
čita na pohodu, katerega cilj je osvojiti srce nepopolno-
popolne ženske Parryjevih sanj - Lydie. Ker je sramežljiv
in obremenjen s svojim pojmovanjem viteštva, se Parry ne
upa približati Lydii, zato se Jack odloči, da ju bo zbližal.
Ko pomaga pri osvajanju srca samotne ženske, ki jo Parry
na skrivaj ljubi, se v Jacku zbudi upanje, da bo s tem
odkupil svojo dušo. Vendar se njegovo »dobro delo iz
koristoljubja« spremeni v veliko več, potrti cinik in njegov
prijatelj čistega srca spoznata resnično ljubezen...
Št. 8 - 27. februar 1992
12
Slovenci, za Nemce proglašeni
Da so Tainškovim lahko zaplenili premoženje, so iih izgnali
rPREJELI Sr^O     I
Med obrobnimi hribi Savinjske doline se na
severovzhodni strani dviguje Gora Oljka.
Okoli 900 m visok hrib s cerkvico z dvema
zvonikoma in gostiščem je dobro uro hoda iz
Polzele ali Velenja. Z njega je čudovit razgled
na Savinjsko dolino in Celjsko kotlino. Pogled
se ustavi najprej ob vznožju, tam, kjer se raz-
prostira Dobrič, zdrsne naprej do Andraža in
nato preko gričkov in gozdov do Jajčnikove
domačije.
Ko opazuješ skupino streh, ki sestavljajo to
domačijo, iz daljave, v domišliji kaj hitro lah-
ko najdeš smisel tega domačega imena. Grički
namreč obkrožajo celotno posestvo v obliki
»pletarja«, iz katerega kot napol izvaljeni piš-
čančki kukajo poslopja kmetije. To je rojstni
kraj naše družine in naših davnih prednikov.
Gospodar Jože
Moj oče, Jože Tajnšek, ki je bil eden izmed
štirih sinov Ivana in Terezije Tanjšek, je prev-
zel domačijo. Bil je zelo nadarjen in sposoben
fant, čeravno je končal samo štiri razrede os-
novne šole v Andražu. Že kot mladenič, poz-
neje pa kot gospodar kmetije, je z veliko vne-
mo prebiral in študiral strokovno literaturo
o kmetijstvu nasploh, posebej pa še o sadjar-
stvu in lesarstvu. To se mu je krepko obresto-
valo. Njegov konjiček je bila muzika in petje.
Igral je pri pihalni godbi v Šoštanju, kamor je
dvakrat tedensko pešačil na vaje. Dobro je
igral harmoniko, pel pri cerkvenem zboru,
skratka, sodeloval je povsod, kjer je bilo kaj
naprednega.
Njegova življenska družica je bila tudi iz
Andraža, Vasletova, po domače Jelovškova
Mici. Blaga duša pridiiih rok, vesele narave,
odlična pevka. Rodilo se jima je 11 otrok, od
katerih sta dve deklici umrli v zgodnji mlado-
sti. Vsem otrokom je omogočil ustrezno izo-
brazbo z meščansko šolo, kar je bilo za takrat-
ne razmere na podeželju nekaj izrednega.
Nemimi duh, hrepenenje po napredku in
želja, da bi otrokom omogočil boljšo eksisten-
co, so ga opogumili, da je leta 1926 kupil
v Velenju hišo z gostilno. To je bil velik pogum
in za takratne čase tudi tveganje (krizna leta).
Oče je imel neomajno zaupanje v svoje spo-
sobnosti, kar se je kmalu obrestovalo. Z ne-
verjetno naglico je napredoval. Mati je vodila
gostilno in skrbela za številno družino, oče pa
se je ukvarjal z lesno trgovino in trgovino
s sadjem za izvoz po vsej državi, istočasno pa
je širil svoji kmetiji v Andražu in Šentilju. Vsi
otroci smo morali od mladih nog trdo delati,
starša pa sta nam vcepljala duh poštenosti.
Bili smo jim v veselje in ponos, saj smo bili
dobri, delavni, zdravi in čvrsti, vsi nadarjeni
z glasbo, petje in druge kulturne dobrine.
Kratkotrajna svoboda
Srečo dnižine je prekinila II. svetovna voj-
na. Mlajši brat je bil kmalu prisilno mobilizi-
ran v nemško vojsko. Za ostale člane je to bila
neke vrste rešitev, saj smo bili na listi za
izselitev.
Ko so se pričele v okolici Šaleške doline
formirati partizanske skupine, pozneje tudi
brigade, so našle zatočišče tudi na naših Jaj-
cah v Andražu. Vsak dan smo hodili iz Velenja
obdelovat in oskrbovat kmetijo, kar je bila
lepa priložnost za zvezo s partizani, zlasti za
prevažanje hrane in raznega materiala. Kot
14-letno dekle sem se tudi jaz, najprej s prija-
teljico Evo Valenčak, nato še z drugimi mla-
dinci, vključila v partizansko gibanje kot ob-
veščevalka. Konec 1943. leta sem bila pri Za-
bukovniku v Šaleku sprejeta v SKOJ. Bila
sem še tako mlada, da nisem niti prav razume-
la tega imena, le zelo sem bila ponosna nanj in
zato tembolj predrzna.
Ko se je vojna končala, se je vrnil tudi živ in
zdrav brat Slavko. Tako smo vsi srečno doča-
kali svobodo, ki je za nas trajala le nekaj
mesecev. 5. januarja 1946 se je mojim staršem,
bratoma in sestrama z driižinami zgodilo tisto
najbolj strašno. Enaka usoda je bila zame,
a me tokrat ni bilo doma, kasneje pa jo je
preprečil oficir UDBE v Mariboru, s katerim
sem v času vojne sodelovala.
Marš v tujino!
Ob polnoči so vdrli v hišo vojaki z uper j eni-
mi puškami in ukazali, da morajo biti vsi
nared v 15 minutah. S seboj lahko vzamejo le
to, kar denejo na sebe. Na vprašanje »Kam?«
in »Zakaj?« so bili odgovori kratki: »Ne spra-
šuj!«, »Marš«.
S tovornjakom so bili prepeljani v Maribor
na zbirno mesto, po dveh dneh pa v živinskih
vagonih na Dunaj, kjer so bili štiri dni prepuš-
čeni sami sebi. Nato sta jih prevzeli medna-
rodni organizaciji Unra in Caritas ter jih na-
menili v lager v 13. okraju. Po dveh mesecih je
^ bila naša družina prepeljana v lager v Strass
pri Spielfeldu.
Takrat po vojni je bilo življenje v Avstriji še
težje kot pri nas in ni čudno, da so tamkajšni
prebivalci videli v teh ljudeh, ki so bili skoraj-
da bosi, ki niso bili »njihovi«, saj še jezika niso
vsi obvladali, niti pribežniki, nekakšno ciga-
nijo, in tako so jih tudi prvih pet let imenovali
»Zigeunerbande« ali »Windische Hunde«.
Po štirih mesecih bivanja v lager jih so šli
služit vsak na svojo stran: oče in mati sta bila
hlapec in dekla pri kmetu, ostali pa so dobili
priložnostna dela od čistilke na cesti do ru-
darja. Bivali so v nemogočih razmerah: lačni,
ponižani, brezpravni. Mlajši so po nekaj letih
šli s trebuhom za kruhom v Južno Ameriko,
Avstralijo in Francijo, kjer so si s svojo marlji-
vostjo vsi ustvarili nove domove. Pa tudi star-
ša, ki sta bila že močno v letih, sta si po 20
letih trdega garanja prislužila domek za jesen
življenja. Vsi so po nekaj letih kot izredno
pridni in pošteni pridobili pri ljudeh in obla-
steh spoštovanje in ugled.
Kljub nikoli zaceljenim ranam, veliki krivi-
ci, ki so jo v domovini doživeli, in večnemu
domotožju so ostali v tujini ponosni in zaved-
ni Slovenci.
Jaz, ki sem ostala v domovini, sem po šestih
letih prošenj dobila potni list, da sem jih obi-
skala. Med tem časom sem trkala na vsa vrata
od Krajevnega do Okrajnega odbora do Mini-
strstva za notranje zadeve v Ljubljani in na-
prej v Beogradu s prošnjami za njihovo vrni-
tev, iskala sem vzrok, zaradi katerega so bili
izgnani. Nikoli in nihče mi odgovora ni mogel
dati, moje prošnje pa so bile zelo na kratko
zavrnjene.
Šele 12 let kasneje sem dobila dovoljenje, da
sta starša smela prvič priti na obisk v domovi-
no, še 6 let kasneje pa tudi bratje in sestre.
Sedaj so že štirje člani naše družine poko-
pani v tujini: starša in dva brata. Kolikor
dolgo je oče živel, ni opustil upanja, da se bo
»nekoč, ko mene že več ne bo« - kot je znal
reči - »izkazala resnica oziroma pojasnila kri-
vica. In tisti, ki boste to še dočakali, boste
morali to dokazati«.
Samo sedaj ta čas dočakali?
Ob dobro ime in premoženje
z lažjo
Ko se je pričel pripravljati zakon o denaci-
onalizaciji, mi je pri iskanju dokumentov po
naklučju prišel v roke papir, katerega sem
dosti let zaman iskala in katerega nihče od
moje družine, ki je bila izseljena, ni nikoli
videl. To je odločba, ki naj bi pojasnila vzrok
za zaplembo celotnega imetja (ne pa tudi za
izselitev) in ki je bila napisana en mesec po
tem, ko so bili moji domači iz domovine že
izgnani.
Odločbo je izdala Okrajna zaplembna ko-
misija v Šoštanju in naj bi bila - kakor piše na
utemeljitvi »na podlagi uradno zbranih po-
datkov, potrdil, izjav, priznanj« utemeljena.
Glasi se takole: »Zaplemba komisije v Šošta-
nju je na osnovi čl. 1 tč. 1 in 2 Odi. Avnoja
z dne 21. novembra 1944 o prehodu sovražni-
kovega imetja v državno last izdala osebi
nemške narodnosti Jožetu in Mariji Tajnšček,
sedaj bivajoč neznano kje, naslednjo Odločbo:
Vse imetje nemškega Reicha, nahajajočega
se kjerkoli v območju D. F. J., je prišlo v dr-
žavno last. Vse imetje Tajnšek Jožeta in Mari-
je, roj. 1887 in 1890 v Velenju, nemške narod-
nosti, jugoslovanska državljana, sedaj bivajoč
neznano kje, je prišlo v državno last. Proti tej
odločbi je dopustna pritožba v roku osmih dni
po dostavi na Okrožno Federalno zaplembo
komisijo, ki jo je vložili pri podpisani komisi-
ji. Odločbo je dostaviti (poleg 6 drugim usta-
novam) lastniku, odnosno pooblaščencu,
v primeru odsotnosti skrbniku za čin, ki ga
postavi zaplembna komisija.«
Zgodilo se je torej nekaj nezaslišanega: novi
oblastniki so naš star slovenski kmečki rod
enostavno proglasili za nemškega! Ta samo-
voljna in z ničemer utemeljena »menjava na-
rodnosti« jim je omogočila zaplembo vsega
obsežnega premoženja naše družine in tudi
njen izgon.
Ni mi do nikakršnega revanšizma, zato tudi
ne navajam nobenih imen oseb, ki so botrova-
le tej naši tragediji. Maščevanje ne bi spreme-
nilo ničesar in ne bi obudilo mrtvih, ki morajo
počivati v tuji zemlji. Tudi nam živečim ne bi
moglo odtehtati našega 46-letnega duševnega
trpljenja. Ta zapis pišem samo zaradi tega, da
bodo tudi nepoučeni zvedeli, da so nas takrat-
ni oblastniki v Šaleški dolini po krivici sra-
motno izgnali in nam zaplenili vse premože-
nje. Pri tem pa se zavedam, da je lahko neko-
mu vzeti dobro ime, težje mu ga je vrniti.
Da so vse moje navedbe resnične, lahko
potrdijo tudi priče, ki jih je po vsej Šaleški in
Savinjski dolini še veliko.
JOŽICA TAJNŠEK
Marija in Jože Tajnšek počivata v tuji zemlji.
Z lažjo in krivico so ju pregnali z domačije
v Andražu.
Kuha za današnji čas
Kmetijska svetovalna služba v Žalcu je
v zimskem času pripravila vrsto tečajev in
predavanj za kmete in kmetice. Prejšnji teden
se je v Petrovčah končal šestdnevni kuharski
tečaj. Potekal je v dveh skupinah, vodila pa ga
je priznana mojstrica kuharstva Jožica Struk,
ki že 27 let predava na gostinski šoli v Celju.
Kot nam je povedala, tečaj ni bil namenjen
začetnicam, ampak tistim, ki s kuharijo že
imajo nekaj izkušenj, pa bi jih rade dopolnile.
30 tečajnic je v šestih dneh spoznalo več deset
jedi, predvsem pa, kako iz preprostih živil na-
praviti okusne in hranljive jedi, kar je še pose-
bej pomembno za naše gospodinje.
5. marca ob 15. uri bo prof. Jožica Štrukova
imela v Šempetru predavanje pod naslovom
Pogovor o zdravi prehrani. Na sliki: S tečaja
v Petrovčah. T.TAVČAR
Velemožje iz Slovenije ob ustanovitvi sklada dr. Antona Trstenjaka v hotelu Radin v Gornji
Radgoni. Tretji od leve v prvi vrsti je dr. Anton Trstenjak.
Žlabtna Prieklja za zgled
Ustanovili so sklati tir. Antona Trstenjaka
V Radencih so ustanovili
sklad akademika dr. Antona
Trstenjaka. Namenjen je na-
darjenim študentom iz prleki-
je za do in podiplomski študij,
znanstvenikom ter kulturnim
možem pri nas in v tujini.
Prlekija je dala svetu že
mnoga velika imena, zapisana
zlasti na področju jezikoslov-
ja, literature, šolstva, politike
ter gospodarstva: slavista
Franca Miklošiča, slovničarja
Antona Murka, literarnega
zgodovinarja dr. Antona Slod-
njaka, jezikoslovca Janka Ju-
rančiča, pesnika Edvarda
Kocbeka in Manka Golarja,
dramatika Ivana Krefta in
dr. Antona Trstenjaka.
Na prireditvi Žlahtna Prle-
kija, ki so jo pripravili v hotelu
Radin in na kateri so ustanovi-
li sklad, je dr. Anton Trstenjak
dejal: »V naši pokrajini je tes-
na povezanost med kmečkim,
delavskim slojem in izobra-
ženci. Prleški kmet je vedno
imel ambicijo, da bi svojega
sina poslal v višje šole. Ni bil
zadovoljen s svojim danim,
prirojenim, socialnim položa-
jem, vedno ga je presegal in
hotel kvišku.
Poglejte kmečko prleško po-
sebnost: plemenite konje dir-
kače z Murskega polja, v Kri-
ževcih. Prleki gojijo pravo ko-
njeniško kulturo. Prlek je bil
vedno izrazito narodno zave-
den. S severnega dela Sloven-
skih goric so se nagibali
k nemškutarjem, z južnega,
prleškega, pa nikoli.
Prleški dialekt je najbolj čist
slovenski dialekt, brez nem-
ških tujk in popačenk, čeprav
smo več kot tisoč let živeli ob
nemški jezikovni meji. Moj Pr-
lek je preponosen, da bi kdaj
hlapčeval.
Izobraženci izvirajo iz »Že-
larij«, Kranjec bi dejal iz pol-
grunla, tudi jaz. Moj oče ni
nikoli dopustil, da bi si njegov
sin študent iskal dodatno hra-
no po gostilnah. Vse je zmogel
sam.
Prlek ni nikoli silil v tujino.
Ko so Slovenci dobivali po
vojni pakete iz tujine, jih prle-
ki niso, ker za lužo niso imeli
sorodnikov.
Prleška žena je nosila vse
štiri vogale v hiši, ne le tri.
Prlekinja je garaška, močna,
samozavestna, včasih gospo-
dovalna. Prlek mora večkrat
ubogati ženo kot pa občino.«
Tako dr. Anton Trstenjak
o Prlekiji in njenih ljudeh.
Njegov sklad je bil ustanov-
ljen s podpisom slavnostne li-
stine. Znanstvenik je prispeval
vanj vse prihodke od avtorskih
pravic. Mag. Milan Lovrenčič
je seznanil navzoče, da je pre-
moženje sklada v denarju,
v avtorskih pravicah in pravi-
cah industrijske lastnine,
v zemljišču in nepremičninah.
Za sklad bo skrbel upravni od-
bor, v katerem so tudi dona-
torji. Vsakdo, ki razpolaga
s posestvom, zemljo ali hišo,
lahko zapusti z oporoko to
premoženje skladu. Morda bo-
do vsanj prispevali tudi Prleki
iz zamejstva.
Na proslavi je nastopil vi-
olinski virtuoz Miran Kolbl, ki
odhaja v London na podi-
plomski študij in se bo prvi
šolal s pomočjo sredstev iz
sklada dr. Antona Trstenjaka.
IVANA CIMERMAN
Št. 8 - 27. februar 1992
13
šaljiva tekma - s smetišnico in metlami čimprej v dolino.
Zdenki Božičnik to ni najbolje uspelo.
Večerna pogostitev s kruhi Klasja in pivom laške pivovarne.
Račke odracljale
Na Rogli se še v soboto zaliliučllo pivo odprto prvenstvo smučarjev - novinarjev SlovenUe
Rogla 92 bo slovenskim no-
vinarjem - smučarjem ostala
v najlepšem spominu. Prijetno
okolje Rogle, ustrežljivo oseb-
je Uniorjevega turizma, ki je
po, začetnih trdih pogajanjih
med srečanjem samim resnič-
no naredilo vse, da bi nam bilo
lepo, odlično pripravljene tek-
me (brez napak sta ju izvedla
SD Unior - Celje in SK Gozd-
nik Žalec), vrsta spremnih pri-
reditev, tekmovanj in zabav
- vse to je naredilo »novinar-
sko Roglo«.
Prvo odprto prvenstvo smu-
čarjev novinarjev Slovenije
nadaljuje 25 letno tradicijo
podobnih srečanj kolegov
smučarjev iz nekdanje Jugo-
slavije. Toda, tokrat je bilo še
posebej prijetno. Ravno prav
številno je bilo zastopstvo iz
praktično vseh uredništev,
ireme je bilo lepo, četudi
hladno, kopica druženj in po-
gorov, ki v teh težkih časih
pridejo še kako prav, so ustva-
rili lepo razpoložene. In kaj
vse smo novinarji - smučarji
počeli ves teden na Rogli?
Smučali smo, tekli na smučeh,
se pomerili v šaljivi vožnji
s smetišnico, odsmučali para-
lelni slalom, pa tekmovalni ve-
leslalom in teke, šli smo
s smučmi na izlet do Lovren-
ških jezer, odigrali teniški tur-
ni, plavali in se zabavali. Vse
to je omogočilo veliko število
sponzorjev, ki so nam pope-
strili dneve in prehrano, pred-
vsem pa velik napor organiza-
cijskega odbora, ki ga je suve-
reno vodil Vlado Krejač, novi-
nar Televizije Slovenija iz Ma-
ribora. Čeprav tekmovalni do-
sežki vsaj za večino niso bili
v ospredju, so bili pomembni,
kajti bili so kvalifikacija za
bližnje svetovno prvenstvo no-
vinarjev smučarjev. In posebej
so nam bili dragoceni pogovori
s kolegi s Hrvaške (prišli so
trije) in iz Avstrije in ItaUje.
Prvo odprto prvenstvo novi-
narjev - smučarjev Slovenije
je na Rogli odprlo novo pot
slovenski smučarski organiza-
ciji in ostalo bo v lepem spo-
minu.
BS
Generalni pokrovitelj prve-
ga odprtega prvenstva novi-
narjev smučarjev na Rogli je
bila Pivovarna Laško, pokro-
vitelja pa Kovinotehna Celje
in Radenska. S celjskega ob-
močja so srečanje podprli še:
NT & RC, Gorenje gospodinj-
ski aparati, Ljubljanska ban-
ka Celje, Spektra Celje, Zava-
rovalnica Triglav d. d., Avto-
tehnika Celje, Keramika Libo-
je. Klasje Celje, Mladinska
knjiga Celje, Nama Žalec, STC
Celje, Steklarna Rogaška Sla-
tina, Zlati grič Slovenske Ko-
njice in Zdravilišče Rogaška.
Najbolše veleslalomistke med novinarkami (z leve) Barbara Jerman(2), Marjeta Šoštarič(l)
in Aljana Jocif (3). Medalje in pokale je izročil Vlado Krejač.
Novi častni čiani
številni gasilci in gostje so
se konec tedna na Ljubečni
udeležili rednega občnega
zbora domačega gasilskega
društva. V petdesetletni zgo-
dovini društva je preteklo leto
vpisano v kroniko kot eno naj-
uspešnejših. Namenu so izro-
čili nov dom, prevzeli so novo
1600-litrsko brizgalko, boga-
tejši so za 25 pionirjev in pi-
onirk, ki so s pomočjo šole pri-
stopili v njihove vrste. Z izo-
braževanjem so pridobili 4 no-
ve častnike, enega podčastni-
ka, devet izprašanih gasilceV,
tri strojnike in dva upravljalca
dihalnih aparatov. Da so bili
res uspešni, pričajo tudi ob-
činska gasilska priznanja H,
stopnje, ki jih je Tone Sentoč-
nik, poveljnik RGZ in pred-
sednik OGZ, izročil Roziki
Naglic, Bernardi Soršek,
Stanku Pangerlu in Martinu
Arzenšku.
V program za letošnje leto so
si gasilci zapisali željo po za-
menjavi orodnega avtomobila
in cisterne. Obe vozili sta že
dotrajani, zato se bojijo, da
bosta v primeru potrebe zata-
jili. Nakupili bi radi še drugo
opremo in vzgojili še več mla-
dih gasilcev.
V zahvalo za več desetletno
uspešno delo so postali novi
častni člani društva Ludvik
Golež, Slavi Dobočnik, Jernej
Kopitar, Milko Cizej, Slava
Leskovšek in Hedvika Cizej.
M.B.
Občni zbor invalidov
Društvo invalidov občine
Žalec je bilo ustanovljeno pred
22 leti, danes pa šteje 1900
rednih in 1600 izrednih čla-
nov. Sodelujejo z zvezo dru-
štev invalidov, koordinacijo
društev, internimi skupnostmi
in ZTKO Žalec ter žalskim
Rdečim križem.
Za svoje člane pripravljajo
izlete, razstave ročnih del in
športne prireditve, pomagajo
jim tudi z oblačili, po katerih
je vedno večje povpraševanje,
in s prehrambenimi proizvodi,
lani je njihova skupina šahi-
stov na republiškem prvenstvu
v Cerkljah osvojila prvo me-
sto, zelo dejavni so člani strel-
ske in ribiške sekcije, nekaj jih
igra namizni tenis.
Na občnem zboru so sprejeli
in potrdili finančni načrt za
letošnje leto. Zaradi pomanj-
kanja denarja so se odločili, da
bodo svoje prireditve pope-
strili s srečelovom in tako
zbrali vsaj del sredstev, razen
tega prodajajo koledarje, ne-
kaj pa prispevajo obrtniki in
podjetja v celjski občini. Med
težavami, ki še vedno tarejo
invalidne osebe, čeprav nanje
pogosto opozarjajo, je težaven
dostop do nekaterih prostorov.
Posebej težko pridejo na obči-
no, pošto in v zdravstveni
dom. Ker se s takšnimi težava-
mi srečujejo invalidi po vsej
Sloveniji, upajo na rešitev
s pomočjo republike.
MIŠA GAJŠEK
Sprostitev po tekmi - kosilo na pro-
stem. Zoranu Kališniku je krača NT
& RC prijala vsaj toliko kot vsem
drugim, ki so veselo segali tudi po
vinu Zlati grič.
Rezultati
Veleslalom - članice:  1.
Marjeta Šoštarič (Delo), 2.
Barbara Jerman (RadioGlas
Ljubljane), 3. Aljana Jocif
(Radio Slovenija). Veteran-
ke: 1. Alenka Leskovic (De-
lo), 2. Marjeta Demšar (Mla-
dinska knjiga), 3. Albina
Podbevšek (Jana). Člani: 1.
Uroš Mencinger (Večer), 2.
Gorazd Šinik (Gorenjski
glas), 3. Črt Kanoni (Radio
Slovenija), 29. Janez Kroflič
(Savinjčan), 30. Janko Sopar
(TV Slovenija - Celje), 34.
Branko Stamejčič (NT
& RC). Veterani: 1. Rajko
Ocepek (Kmečki glas), 2. Ja-
nez Čadež (TV Slovenija), 3.
Franček Pungerčič (NT
& RC). Superveterani: 1. Bi-
ne Rogelj (PIL), 2. Tone For-
nezzi (Dnevnik), 3. Marjan
Remic.
Smučarski teki - članice:
1. Marjeta Šoštarič (Delo), 2.
Saša Dragoš (Primorske no-
vice), 3. Barbara Jerman
(RGL). Veteranke: 1. Katja
Roš (Delo), 2. Alenka Lesko-
vic (Delo), 3. Marjeta Demšar
(Mladinska knjiga). Člani: 1.
Matjaž Albreht (Radio Slo-
venija), 2. Primož KaUšnik
(Slovenske novice), 3. Gregor
Pucelj (Delo). Veterani: 1.
Janez Čadež (TV Slovenija),
2. Igor Longyka (Mladinska
knjiga), 3. Rajko Ocepek
(Kmečki glas), 5. Fraček
Pungerčič (NT & RC). Super-
veterani: 1. Tone Fomezzi
(Dnevnik), 2. France Jeras
(Elektrogospodarstvo), 3. Bi-
ne Rogelj (PIL).
Kombinacija veleslalom
- teki - člani: 1. Matjaž Al-
breht (Radio Slovenija), 2.
Primož Kališnik (Slovenske
novice), 3. Gregor Pucelj
(Delo). Članice: 1. Marjeta
Šoštarič (Delo), 2. Barbara
Jerman (RGL), 3. Saša Dra-
goš (Primorske novice). Vete-
rani: 1. Janez Čadež (TV Slo-
venija), 2. Rajko Ocepek
(Kmečki glas), 3. Igor Longy-
ka (Mladinska knjiga), 4.
Franček Pimgerčič (NT
& RC). Veteranke: 1. Alenka
Leskovic (Delo), 2. Katja Roš
(Delo), 3. Marjeta Demšar
(Mladinska knjiga). Super-
veterani: 1. Bine Rogelj
(PIL),, 2. Tone Fomezzi
(Dnevnik), 3. Marjan Remic.
Do torka že 418 prijav
Vse kaže, da bomo tudi letos presegli
rekordno število kandidatk za sodelova-
nje na našem 20. izletu 100 kmečkih
žensk na morje, saj smo do torka zjutraj
dobili že 418 prijav (Lani preko,2000!),
to pa je že za osem avtobusov' potnic.
Med prijavljenkami pravladujejo kmeč-
ke ženske, Id so starejše od 50 let, veliko
pa je tudi takšnih med 60 in 70. Najsta-
rejša doslej prijavljena je stara 88 let,
prijavila pa se je tudi takšna, ki je rodila
devet otrok. Danes objavljamo še re-
zervni jolly, s katerim lahko nadomesti-
te eno izmed manjkajočih številk od
1 do 4. Zadnje dopisnice s kuponi in
ostalimi podatki bomo sprejemali še
v petek, 6. marca dopoldne.
Vse prispele dopisnice bomo razdelili
po občinah celjskega območja in jih dali
v posebej označene vrečke. Te bomo pri-
nesli na štiri javna žrebanja in v prisot-
nosti obiskovalcev v dvorani izbrali 100
srečnih potnic.
Z javnimi žrebanji bomo začeli v La-
škem v zdraviliški dvorani in sicer v ne-
deljo, 8. marca ob 10. uri dopoldne. Pri-
pravljamo direkten radijski prenos, po-
sebej pa vabimo vse tiste, ki sodelujejo
v žrebu za letošnji izlet. Vabljene so tudi
kmečke ženske, ki so z nami že bile.
Prijetno bo ponovno srečanje, mi pa bo-
mo veseli, če bodo s seboj prinesle kak-
šen spominček, ki je vezan na izlet
z nami.
Ostala tri žrebanja bodo na Ljubečni,
Atomskih Toplicah in Vinski gori, na
morje pa bomo potovali 10. in 11. aprila.
TONE VRABL
Št. 8 - 27. februar 1992
114,
30 let Turističnega
društva Šempeter
Prejšnji petek je imelo Turi-
stično društvo Šempeter letno
konferenco, na kateri so pro-
slavili tudi 30-letnico svojega
uspešnega delovanja. Iz poro-
čila predsednika Slavka
Šturcla je razvidno, da je bil
lani obisk jame Pekel in Antič-
nega parka za 15 odstotkov
manjši kot leto poprej, našteli
pa so 33.783 obiskovalcev.
Člani društva so opravili več
sto ur prostovoljnega dela pri
vzdrževanju objektov. V pro-
gram za letošnje leto so zapi-
sali, da bodo še naprej sodelo-
vali z društvi in organizacija-
mi v kraju ter jamarskim klu-
bom Črni galeb iz Prebolda,
skrbeli pa bodo tudi za oba
turistična objekta, da bosta
kraju v ponos. Tudi gozdno
učno pot v bližini jame Pekel
bodo še naprej obnavljali, kar
je vsekakor potrebno, saj jo je
doslej obiskalo preko dvajset
tisoč ljudi.
Letne konference sta se ude-
ležila tudi častni predsednik
celjske turistične zveze prof.
Zoran Vudler in predsednik
Slavko Sotler, ki je TD Šem-
peter, najbolj uspešnemu turi-
stičnemu društvu v lanskem
letu na področju celjske turi-
stične zveze, v trajno last izro-
čil lep pokal. Ob 30-letnici so
podelil zasluženim članom
zlate, srebrne in bronaste pla-
kete ter priznanja. Zlato je
prejel Franci Štorman, srebr-
ne JK Črni galeb Prebold, Vla-
do Vrtačnik, Alojz Urankar,
Peter Sedminek, Marjan Vol-
pe, Jože Žnidar, Martin Štor-
man, Branko Golavšek, Ivan
Božič, Slavko Štrucl, Malč Ja-
vomik, Karolina Boc in Mar-
tin Pire: bronaste pa Celjska
turistična zveza, DIT Gozdar-
stva Celje, Jože Cijan, Alojz
Kline, Štefka Cokan, Ivica
Čretnik in Slavka Štruc. Ga-
silsko društvo Šempeter je TD
podelilo kipec Florjana za
uspešno medsebojno sodelo-
vanje.
T.TAVČAR
Gledališče za otrolce
Ne samo na odrasle, tudi na mladež misli celjsko gleda-
lišče, ki bo 2. marca ob 18. uri gostovalo v Velenju z letoš-
njo mladinsko uspešnico Skrivni dnevnik Jadrana Krta.
Na pepelnično sredo ob 11. uri pa bodo v Celju uprizorili
že stoto predstavo Andersen-Verasovega dela Daleč od
dvorca in jo namenili za osnovno šolo Vojnik. Popoldne
istega dne pa vabijo k ogledu te predstave, ki jo bo
snemala TV Slovenija in posebej opozarjajo, da je vstop
brezplačen! MP
Kam po otroško
Otroci potrebujejo pravilno
nego in zato uporabljamo za
njihovo kožo že od rojstva da-
lje kreme, olja in pudre. Ker je
v trgovinah na policah več ra-
zličnih proizvodov, smo za da-
nes vzeli primerjavo cen za
otroško kozmetiko Baby Bo-
naro, vatirane palčke za čišče-
nje ušes in noska ter kolekcijo
otroške kozmetike, ki je
v škatli pod imenom Solea.
Poiskali smo tudi papirne
hlačke-pleničke, ki jih pa ni-
majo v vseh trgovinah, tako da
primerjava cen ni mogoča.
V trgovmi Teko imajo le pa-
pirne pleničke Samo, ki stane-
jo 685,50 tolarjev, v Metroju je
njihova cena 592,60 tolarjev,
v Savici pa 552,80. Več je tudi
vrst hlačk-pleničk iz uvoza.
Evrobaby stane v Savici
667,00 in v Mavrici 749,50 to-
larjev.
Krema Baby je najcenjša
v Drogeriji, kjer stane 120,00
tolarjev, v Teku 120,50 in v Ci-
cibanu 166,00 tolarjev. Tudi
kopel boste najceneje kupili
v Drogeriji - po 144,00 tolar-
jev, v Metroju za 196,80 Le-
karni Center za 204, tolarje in
v Cicibanu za 248,20 tolarjev.
Otroško olje je najcenejše
v Metroju - 121,10 tolarjev,
v Drogeriji stane 240,00, Teku
241,00 tolarjev. Cicibanu
291,96 tolarjev in v Lekarni
Center 300 tolarjev. Otroški
puder imajo le v Metroju in
Cicibanu, kjer je tudi cena
enaka 121,10 tolarjev, v Le-
karni Center pa je zanj treba
odšteti 144,00 tolarjev. Za va-
tirane palčke za čiščenje ušes
in noska je v Metroju treba
odšteti 79,40 tolarjev, v Teku
81,05 in Lekarni 86,30 tolar-
jev. V kolekciji Solea so zbrani
vsi našteti proizvodi in je za-
njo treba odšteti v Drogeriji
906,00 tolarjev, ceni v Metroju
in Cicibanu se razlikujeta za
10 stotinov in je nižja v Cici-
banu 947,60 tolarjev, v Metro-
ju pa 947,70 tolarjev. Najdraž-
ja pa je v Teku 1029,84 to-
larjev. MigA GAJŠEK
O sadnem drevju
Hortikulturno društvo Celje
vabi na predavanje z naslovom
Zaščita sadnega drevja in ja-
godičevja. Predaval bo Vid
Korbar, srečanje pa bo
v stranski dvorani Narodnega
doma v Celju prihodnji četr-
tek, 5. marca ob sedemnajstih.
Otroška
maškarada
v dvorani celjskega ŠRC
Golovec pripravlja Občinska
zveza prijateljev mladine v ne-
deljo, 1. marca, otroško ma-
škarado.
Za otroke do 5. leta starosti
bo pustno rajanje ob 14.30.
uri, za starejše pa ob 17.30.
uri. V programu bodo nastopi-
li gledališče Dva obraza z Ani-
co Kumer in Tatjano Dremelj,
Studio za ples Igen, skupina
Nero iz Maribora in ansambel
Cmok. IS
Na Snežnik
v soboto, 14. marca, vas Pla-
ninsko društvo Celje, vabi na
Snežnik. Posebni avtobus bo
z Glazije ob 6. uri zjutraj od-
peljal proti Ilirski Bistrici in
nato do planinskega doma na
Sviščakih. Od tod je do vrha
Snežnika dobri dve uri hoda.
Planinski večer
v torek, 17. marca, pa vabijo
vse prijatelje gora ob 18. uri na
planinski večer, ki bo v dvora-
ni DIT na Tomšičevem trgu 7,
nad prostori Turističnega dru-
štva. Ogedali si boste lahko
barvne diapozitive, ki so jih
lani v gorah posneli člani Pla-
ninskega društva Celje. Vstop-
nine ne bo. Hkrati vse člane
vabijo na občni zbor PD Celje,
ki bo v četrtek, 12. marca, ob
18. uri v celjskem Narodnem
domu.
Savinjska Tirana
žalčani imajo neizmerno radi riite - kailar so zastonj
Med hotelom in Namo v Žal-
cu je bila v sredo dopoldne
gneča, kakršno bi si želeli or-
ganizatorji Žalske noči. Tam
je namreč pustil tovornjak
poln rib italijanski voznik to-
vornjaka, ki je imel prometno
nesrečo na Sloveniki.
Tovornjak je bil poškodovan
in krapi, amurji ter tolstolobi-
ki ne bi preživeli poti do Itali-
je. Tovor je bil zavarovan in
najpametneje je bilo, da ribe
z Madžarske razdelijo ljudem.
Potem se je vse dopoldiie po-
nujal prizor, kakršnega lahko
vidimo na televiziji, kadar po-
ročajo o ropih hrane v sestra-
dani Albaniji. Voznik tovor-
njaka je bil pri sodniku za pre-
krške, prebivalci savinjske
metropole pa so stvari vzeli
v svoje roke.
Ljudje so odnašali po deset,
dvajset skoraj meter velikih
rib. Odnašali so jih v velikih
vrečkah, vedrih in zabojih, ne-
kateri pa kar pod pazduho.
Gneča pred tovornjakom je bi-
la nepopisna. Ljudje so se gra-
bili za vratove, prerivali in
odrivali drug drugega, kajti
zastonj hrane ne dobijo vsak
dan. Neka imenitna gospa je
pozabila na svojo imenitnost
in v petdesetkilogramski vreči
je proti blokom dobesedno po
tleh vlekla vsaj petindvajset
rib. Kaj je delala potem z nji-
mi, nam seveda ni jasno. Se
manj, kaj je počela še s preo-
stalimi ribami, kajti ponje je
prišla še nekajkrat. Nek znani
gostilničar, ki je zaslutil svojo
veliko priložnost, nas je prosil,
naj za božjo voljo ne objavimo
njegove fotografije. Gospod
srednjih let, ki je bil pravkar
invalidsko upokojen, je poza-
bil na bergle. Odvrgel jih je in
v trenutku čudežno ozdravel.
Samo, da se je lahko prerinil
do tovornjaka ...
Potem so se od nekod vzeli
možje postave in skušali ob-
vladati množico, pa jim to ni
uspelo. Čez kakšno uro je nek-
do podvomil, če so te ribe
sploh zdrave. Kaj če so za-
strupljene? Začeli so se pora-
jati dvomi. Ko je kasneje vete-
rinarski inšpektor žalske obči-
ne. Peter Šribar povedal, da ni
nikakršne bojazni in ko je to še
uradno potrdil v razgovoru za
Radio Celje, so ljudje znova
naskočili tovornjak z vseh
strani, nekateri so splezali tu-
di na streho, zlezli skozi odpr-
tine v notranjost in od tam me-
tali ribe svojim najbližjim.
Prizor je bil tako enkraten, da
je prevzel tudi neke japonske
gospodarstvenike, ki so priha-
jali v hotel. Vse so posneli
s kamero in fotoaparati. Ver-
jetno zato, da bodo v deželi
vzhajajočega sonca pokazali,
da imamo Slovenci ribe prav
tako radi kot Japonci. Proti
pol tretji uri popoldne se je vse
skupaj umirilo. Ljudje so od-
nesli kakšnih petnajst ton rib.
V sredo popoldne je v žal-
skih naseljih neizmerno dišalo
po ribah. Obstajala je tudi res-
na bojazen, da bi se zamašili
odtoki, kajti ribje luskine je
težko odstraniti iz cevi. Ko-
munalci so ljudi opozorili na
to. Sedaj so zamrzovalniki
polni, toda škoda, ker zamrz-
njene ribe ne zdrže toliko časa
kot drugo meso. Pa nič hude-
ga. Dejstvo je, da je ribje meso
zelo zdravo in da bo sedaj po-
gosteje na mizah. Ob vsem
skupaj je še najbolj slabe volje
vodja žalske mesnice in ribar-
nice. Mile Begovič. Skrbi ga,
da bo moral ribarnico za nekaj
časa zapreti. Slabe volje so tu-
di tisti, ki so te ribe kupili.
Takoj so se namreč znašli iz-
najdljivi ljudje, ki so ribe še
isti dan prodajali pred nekate-
rimi tovarnami. Če drugega
ne, pa je sredin prizor pokazal,
da so mnogi že zares lačni - žal
pa tudi neizmerno lakomni.
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
Št. 8 - 27. februar 1992
15
Suhi ribniki v Preserjah   |
Hmezaa in šempeiersiti ritiiči imajo veiiiio gospodarsiio šiiodo
žalosten je pogled na nek-
danje ribnike v Preserjah pri
Braslovčah. Vode ni več v njih,
prerasli so s travo in tako re-
koč opuščeni so. To je ena iz-
med posledic katastrofalnih
novembrskih poplav leta 1990.
Suha je tudi letuška struga, od
koder je v ribnike pritekala
voda.
Po poplavah so bili narejeni
mnogi sanacijski načrti, do
danes pa ni storjeno pravza-
prav še nič. Gospodarska ško-
da je iz dneva v dan večja, kar
najlaolj občutijo pri Hmezadu
in člani šempetrske ribiške
družine. O tem smo se pogo-
varjali s predsednikom Venče-
slavom Bauerjem.
Največ težav je zato, ker je
odneslo jez na Savinji pri Le-
tušu. Do danes še ni zgrajen.
Kje je vzrok za to?
»Po programu komisije za
sanacijo Savinje je bila obno-
va tega jezu prednostna nalo-
ga. A do danes še ni izdelan
niti načrt, kako naj bi bil nare-
jen ta jez. Eden izmed pogojev
je bil, naj bi bili vsi jezovi, ki
bi jih zgradili na Savinji, več-
namensko uporabni. Vodno-
gospodarski inštitut Slovenije
v Ljubljani je sodeloval le pri
obnovi jezu pri Mozirju, ki pa
ima mnogo pomanjkljivosti.
Kakorkoli že, letuška struga je
prazna in prazni so tudi naši
ribniki.«
Kaj to pomeni?
»Gre za štiri kilometre dolgo
strugo, ki je omogočila dotok
vode v ribnike, v katerih je bi-
lo 35 tisoč kubičnih metrov
vode. Nekateri ljudje, ki živijo
v tem predelu, menijo, da vode
v tej strugi ne bo več, tja odla-
gajo smeti in odpadke. Priza-
deto je gospodarstvo naše ribi-
ške družine in prizadet je
Hmezad, ki je imel v strugi čr-
pališče za namakanje 4 tisoč
hektarov hmeljišč. Ker lani
hmejišč niso mogli namakati,
je bil pridelek hmelja za 40
odstotkov manjši. Naša ribi-
ška družina pa je nabavila ri-
be, da bi jih vložili v ribnike,
ker smo pač verjeli obljubam,
da bo jez pravočasno usposob-
ljen. Vložiti smo jih morali
drugam, kar sploh ni bilo
v skladu s programom našega
dela. Ne nazadnje, sta bila
oškodovana tudi dva zasebni-
ka, ki sta hotela zgraditi manj-
ši hidrocentrali.«
Kakšne so vode na območju
vaše ribiške družine?
»Po regulaciji Bolske, Lož-
nice in Trhavce se je stanje ze-
lo poslabšalo. To sploh niso
več ribolovni potoki, ker so
vodnogospodarski načrtovalci
delali napake in niso skrbeli
za to, da bi tolmuni ostali. Ob
nekoliko večji suši je voda Vi-
soka komaj pet centimetrov,
morala pa bi biti že zaradi
vzgoje rib in ribolova najmanj
30 do 40 centimetrov.
Druga težava je onesnaže-
nost. Paka je bila včasih ribo-
lovna reka, danes sodi v naj-
slabši kakovostni razred. Dva
kilometra od izliva v Savinjo
ni nobenih rib. Ni nam jasno,
zakaj še ni usposobljena čistil-
na naprava v Šoštanju, čeprav
je že zgrajena. K sreči čistilna
naprava v Kasazah dobro de-
la, stanje pa se bo še izboljšalo
po dograditvi kolektorjev na
Polzeli in v Preboldu.«
Ne glede na vse te težave
vendarle vlagate precej rib
v vaše vode...
»Po poplavah je bilo stanje
obupno. Reševali smo ribe iz
izlitega korita po vseh bližnjih
poljih in opravili ogromno de-
la. Škode pa kljub temu nismo
mogli povsem preprečiti. Na
pomoč so nam priskočile ribi-
ške družine iz vse Slovenije,
pa tudi iz Hrvaške. Ribiška
družina iz Metlike nam je
omogočila izlov 500 merskih
podusti, z zarodom postrvi in
platnic nam je pomagala ribi-
ška družina Voglajna, sami
smo kupili 5 tisoč podusti in
platnic in še bi lahko našteval.
Stalež rib se že izboljšuje.«
JANEZ VEDENIK
Novi vodovod v Dobrovijaii
Prejšnji teden so v Dobrovljah predali v uporabo
vodovodno napeljavo, na katero so čakali že več let. Na
vrhu Dobrovelj je 6 hiš, ki do sedaj niso bile priključe-
ne na vodovodno omrežje. Uporabljali so deževnico,
poleti pa so jim gasilci piipeljali vodo s cisternami.
Nova vodovodna napeljava je dolga 1,5 kilometra,
voda pa se zbira v zajetju blizu Žagarjeve domačije.
Na vrhu Dobrovelj so zgradili rezei-voar, ki lahko
sprejme 30 kubičnih metrov vode, ki jo bodo črpali iz
zajetja. Gradnjo vodovodne napeljave je financiralo
javno podjetje komunala Mozirje, del sredstev pa so
prispevali tudi krajam sami. M. G.
Pomlad se že sluti
Prvi znanilci pomladi niso le teloh in zvončki, temveč tudi
vinogradniki in sadjarji. Posebno vinogradniki težko čakajo
prvih toplih dni po novem letu, ko lahko primejo za škarje in
se podajo v vinograd ali k brajdi. Nekaj takih dni je letos že
bilo in tudi Stanko Satler z Brega pri Polzeli si ni mogel kaj,
da ne bi začel obrezovati svoje brajde. To vedno opravi sam,
saj je kmečki sin in tega dela vajen od mladosti.
T. TAVČAR
Glasbeni turistični delavci
čeprav so z delom začeli že
pred petimi leti, pa so turistič-
no društvo na Vinski Gori
ustanovili šele pred tremi leti.
Takrat so ob skrbi za lepši vi-
dez kraja začeli skrbeti tudi za
razvedrilo krajanov. Najpogo-
steje so prirejali glasbene in
zabavne prireditve, med kate-
rimi sta izstopali televizijski
novoletni Videomeh in polfi-
nale za festival domače glasb««,
na Ptuju. Dvaindvajsetčlanski
odbor že vse od ustanovitve
vodi Franc Špegel.
Ali imate v vašem turistič-
nem društvu \eliko članov?
Pravzaprav pravih članov,
ki bi plačevali članarino, ni-
mamo. Imamo že omenjeni
upravni odbor in ljudi, ki radi
pridejo na prireditve ali se
udeležijo kakšne druge naše
akcije. Torej je vsak krajan
član brez članarine.
Uvrščate se med aktivnejša
društva, kljub temu pa ne so-
delujete v akciji »Izbiramo
najlepši turistični kraj«.
Zakaj?
Pred leti sem vodil delo dru-
štva Partizan in med vaškimi
društvi smo bili večno drugi.
Zmagovalci so postajali tako
ali tako, skoraj vedno pa na
čuden način. Kdor je pač znal
lepše napisati poročilo in sto-
riti še kaj drugega, je uspel.
Tega nočemo in raje prirejamo
prireditve brez ocenjevanja.
^Za nas sta najpomembnejša
obisk in mnenje ljudi. Lani
smo imeli deset večjih priredi-
tev in vse so lepo uspele.
Med vašimi paradnimi pri-
reditvami je televizijski novo-
letni Videomeh, ki ste ga orga-
nizirali že tretjič. Kako ste ga
uspeli dobiti, čeprav je konku-
renca huda?
Pred leti je pri nas gostoval
ansambel Avsenik, ki je zasta-
vil svoje ime, ko so iskali pri-
memo dvorano za Videomeh.
Odločili so se in z nami so bili
zadovoljni. Naši ljudje radi
pripravljajo to prireditev, ki je
vedno razprodana. Pri nas so
nastopili vsi najboljši sloven-
ski domači ansambli, ki sicer
dmgače ne bi. Že trikrat smo
tudi organizirali polfinale za
nastop na festivalu na Ptuju.
Boste Videomeh pripravljali
tudi v prihodnje?
Ne vem, kako dolgo nam bo
še uspevalo, da bomo organi-
zatorji. To oddajo si želijo tudi
dmgi. Obstaja varianta, da bi
nekaj podobnega pripravili
tudi na Dolenjskem, na Pri-
morskem, na našem koncu pa
bi v igri ostali mi.
Kakšen je letošnji program
vašega društva?
Še ta mesec imamo šivilski
tečaj, ki ga pripravljamo sku-
paj z aktivom kmečkih žensk
v Petrovčah. Marca bomo pri-
pravili javno radijsko oddajo
skupaj z NT & RC, aprila pa
bomo uredili zelenice in posa-
dili še nekaj okrasnega grmi-
čevja. Maja bo izlet, julija pi-
knik pri lovski koči na Lopat-
niku, avgusta ponovno izlet,
septembra pa akcija Urejamo
naš kraj. Oktobra bomo tako
kot vsa zadnja leta pripravili
zanimivo prireditev Med vin-
skimi trsi, novembra kulina-
rični tečaj, decembra pa bomo
naše delo zaključili in vse sku-
paj kronali z novim, že četrtim
Videomehom.
TONE VRABL
Po 14 letih smo
morali čez cesto
S takimi besedami in občut-
ki grenkobe v cvetlicami Za-
gožen zadnje čase pričakajo
svoje zveste kupce. Zadnja dva
meseca se ta priznana celjska
cvetličarna nahaja v prostorih
Gasilskega društva Gaberje,
na Mariborski 80 a. Na stari
lokaciji, na Mariborski 45, so
jih lastniki skorajda čez noč
postavili na cesto, za namen-
ček pa na istem prostoru, kjer
je bila poprej cvetlicama Za-
gožen, odprli svojo cvetličarno
(brez imena), ki zaradi dobre-
ga imena cvetličame Zagožen,
kajpada, dobro uspeva.
Cas bo zagotovo povedal
svoje, ker kupci takrat, ko mo-
ramo gledati prav na vsak di-
nar, resnično izbiramo med
najboljšimi ponudbami. Res
pa je tudi, da se v pravno ure-
jenih državah podobne stvari
bržkone ne morejo zgoditi, ker
zakoni ne dopuščajo kovati
dobičke na račun drugega do-
brega imena.
Kljub težki situaciji, v kate-
ri se je nepričakovano znašel
5 članski kolektiv cvetličarne
Zagožen, vendarle upajo, da
jih njihove zveste stranke ne
bodo pozabile in to tudi zaradi
tega, ker so v zadnjih tednih
ponudbo še popestrili.
Nega bolnilca na domu
Ni še dolgo, kar so ustanovili krajevni odbor Rdečega križa Kristan vrh. Danes šteje že več kot
350 članov. Petnajst članic je obiskovalo tečaj o negi bolnika na domu, ki ga je vodil domačin
Ivan Grašič, zaposlen v Zdravilišču Atomske toplice. Pripravljajo še kuharski tečaj in tečaj
šivanja, jeseni pa nameravajo zaradi velikega zanimanja ponoviti tečaj o negi bolnika. Za
marčevsko srečanje mater, žena in deklet bodo pripravili zanimiv kultimii program.
MIŠA GAJŠEK
Sramotna kulturna
dediščina
V središču Slovenskih Konjic je na
prostem razstavljena kratka kompozi-
cija nekdanjega ozkotirnega konjiške-
ga vlaka, ki je dolga leta puhal na
progi Poljčane-Zreče. Kompozicija je
v tako slabem stanju, da je lahko kveč-
jemu v sramoto mlademu mestu, nika-
kor pa mu ne more biti v čast in ponos.
Vse kaže, da se sedanja občinska
struktura enako obnaša do svoje na-
ravne in kulturne dediščine, kot se je
partijska oblast obnašala prva deset-
letja po vojni, pa še takrat so za neka-
tere stvari imeli več posluha! Ali res ni
mogoče tega vlakca zaščititi pred pro-
padanjem?
JENEZ LAMPRET
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Št. 8 - 27. februar 1992
16
Usodna ženska
Heleni Javornik so treneni govorili. Ha nikoli ne bo uspela, a ie presenetila tuPI
največje strokovnjake in realno načrtuje nastop v Barceloni
Helena Javornik se je v slovenski
atletski vrh prebila s samo dvema ma-
ratonskima tekoma in nenadoma po-
stala kandidatinja za nastop na olim-
pijskih igrah v Barceloni. Normi (slo-
venska je 2,40:00 in mednarodna
2,35:00) se je močno približala pred
slabim mesecem dni v Valencii, ko je
s časom 2,43:48 za skoraj šest minut
popravila osebni in slovenski rekord.
»Že v osnovnošolskem obdobju mi je
bil tek posebej pri srcu, a sem se za
atletiko odločila šele pred tremi leti.
Začela sem v Celju pri Kladivarju in si
sama plačevala pot na treninge, zato
sem se kmalu prestavila v bližnjo Slo-
vensko Bistrico,« je stekla beseda 26-
letni upravni tehmici Cometa, ki je
pred kratkim tudi postal njen general-
ni pokrovitelj.
Pri prestopu so Bistričani celo napo-
vedovali, da ne boš nikoli uspela, po-
tem pa so se vrstile še težave
z zdravjem.
»Začetek je bil resnično težak. Veli-
ko je bilo prepričevanj, da so me sploh
sprejeli v klub, potem so bili vmes še
predsodki okoli let. Bila sem soraz-
merno stara, vsaj za začetnico je 23 let
veliko. Nisem bila optimist. S trener-
jem Silvom Jemenškom sva si kmalu
prišla navzkriž in najini športni poti
sta se razšli. Več kot mesec dni sem
trenirala povsem samostojno, dokler
mi Borut Podgornik ni ponudil sodelo-
vanja, ki traja še danes. Lansko po-
mlad sem počivala zaradi slabe krvne
slike, junija pa me je doletel še »stres-
ni« zlom stopalnice, tako da je več kot
pol sezone šlo po zlu.«
Za sabo imaš samo dva klasična ma-
ratona na 42,195km dolgi progi, a sta
rezultata že spoštljive vrednosti. Pre-
hod na najdaljšo progo najbrž ni po-
vsem enostaven?
»Če prav pomislim - še sama nisem
vedela kaj me čaka in izteklo se je res
odlično. Prvi maraton v življenju sem
v italijanskem mestu Cesano-Boscone
tekla »na slepo«, v Španiji je bilo že
bolje. Šele 600 metrov pred ciljem sem
prišla v krizo in mogoče bi lahko prvo
polovico proge tekla še hitreje. Trener-
ju povsem zaupam. Za Valencio je na-
črtoval rezultat okoli 2;45:00, a je bilo
še veliko bolje. Rezerve je očitno še
precej: prvi osebni rekord sem popra-
vila za šest minut, slabe štiri za zasta-
jam za olimpijsko normo, ki jo bom
lovila že aprila. Kraja s Podgornikom
še nisva določila. V poštev pridejo Du-
naj, Madrid ali Torino.«
Predvsem ti primanjkuje še izku-
šenj. Kako nadzoruješ konkurenco in
tempo?
»V Valencii me je trener vseskozi
spremljal ob progi. Tekel je po bližnji-
cah in me sproti obveščal o spremem-
bah in času. Na obeh maratonih sem
tekla v skupini, ki mi je najbolj ustre-
zala, obenem pa tudi z ročno štoparico
primerjam rezultate in tempo s tre-
ninga.«
Pred nekaj meseci je bilo precej po-
mislekov, da bi olimpijsko normo za
Barcelono lažje dosegla v hoji?
»Na hojo sem se postopno preusme-
rila zaradi prepričevanj drugih, da
v teku ne bom nič dosegla. Močno sem
si želela dobrih rezultatov in verjela
nasvetom, toda zdaj sem se dokončno
odločila: nastopala bom samo v mara-
tonu, s hojo je konec. Če hočem biti
dobra, je nujna specializacija. Še na-
prej pa bom tekla tudi na srednjih in
dolgih progah - od 3000 metrov dalje.«
Maratonci najboljše rezultate dose-
gajo, ko so stari okoli 30 let. V tvojem
primeru bo to na olimpijskih igrah
v Atlanti 1996. Ali bo Helena Javornik
nastopila v Barceloni 92 in Atlanti 96?
»Upam. Tri leta treniram, eno sem
izgubila zaradi poškodb. Vedno sem si
želela teči maraton, zdaj pa sem pre-
prosto presenečena zaradi odličnih re-
zultatov. Prvega tekmovanja v Italiji
me je bilo pošteno strah, ker sem mi-
slila, da sem na treningih pretekla pre-
malo kilometrov. Bomo videli, kako bo
v prihodnje. Strmo navzgor ne, tega se
zavedam, toda tiste štiri minute bi lah-
ko pridobila do 5. julija, ko je zadnji
rok za izpolnitev olimpijskih norm...«
ŽELJKO ZULE
Foto: IVAN KACBEK
Slovenske
uvrstitve na
ZO11992
6. skakalna ekipa (mo-
štveno 120 m) - Primož
Kopač, Matjaž Zupan,
Franci Petek, Samo Go-
stiša; 7. Nataša Bokal
(alp. kom), 8. Franci Pe-
tek (skoki, 120 ml), 10.
Urška Hrovat (si), 12. Sa-
mo Gostiša (skoki, 90 m),
13. Jure Košir (alp. kom),
Nataša Bokal (vsi), 16.
Gregor Grilc (vsi), Katju-
ša Pušnik (si), 18. Matjaž
Zupan (skoki, 90 m), An-
drej Miklavc (si), 20. Gre-
gor Grilc (svsl). Jure Ko-
šir (si), biatlonska ekipa
(4x7,5 km) - Uroš Vele-
pec, Sašo Grejf, Jure Ve-
lepec, Janez Ožbolt, 21.
Franci Petek (skoki,
90 m), Boštjan Lekan (bl-
at. 20km), 22. Samo Go-
stiša (skoki, 120 m), 23.
Mitja Kimc (vsi), Gregor
Grilc (si), 24. Andrej Mi-
klavc (vsi), Sašo Grajf
(biat. 20 km), Joško Ka-
valar (tek 50 m), Mojca
Kopač, Luka Klasinc
(oba um. dr), 27. Matjaž
Zupan (skoki, 120 m),
Mitja Kune (svsl), 29. Ju-
re Košir (svsl), 32. Nataša
Bokal   (svsl),   33.   Sašo
Grajf (biat. 10 km), Janez
Ožbolt (biat. 20 km), 42.
Damjan Fras (skoki,
120 m), 43. Janez Ožbolt
(biat. 10 km), 49. Robert
Kerštajn (teki 30 km). 51.
Boštjan Lekan (biat.
10 km), 56. Jure Velepec
(biat. 20 km), 58. Robert
Kerštajn (teki 50 km), 61.
Joško Kavalar (teki
15 km), 62. Joško Kavalar
(teki 30 km), 67. Robert
Kerštajn (teki 15 km), 68.
Uroš Velepec (biat.
10 km), 71. Joško Kavalar
(teki 10 km), 74. Robert
Kerštajn (teki 10 km).
Brez uvrstitve: Spela
Pretnar, Barbara Brleč,
Urška Hrovat (vse svsl),
Katjuša Pušnik, Špela
Pretnar, Barbara Brleč
(vse vsi), Nataša Bokal,
Veronika Šareč (obe si).
Demonstracijske disci-
pline: 16. Marko Klančar
(akr. skoki), 28. Aleksan-
der Peternel (akr. grbine),
35. Marko Jemec (akr. gr-
bine).
Šahisti Savinjčana slavijo
Na rednem letnem občnem zboru so šahisti Savinjčana iz
Šempetra za novega predsednika izvolili Staneta Skoka, ki je
tudi zmagovalec serije klubskih turnirjev za leto 1991. Klub
letos slavi 45-letnico dela, slavnostna proslava pa bo oktobra.
DOVOLJENA
PREKORAČITEV STANJA
NA TEKOČEM RAČUNU
Poleg vsakodnevnih izdatkov za tekoče potrebe se
lahko pojavijo tudi nepredvideni, ki presegajo vaše
finančne zmogljivosti. Za imetnike tekočih računov je
rešitev enostavna, saj lahko koristijo limit, ki jim dovo-
ljuje prekoračitev stanja na svojem tekočem računu.
Najvišji možni limit, ki ga po novem banka cnrtomat-
sko odobri imetniku, je v višini rednega mesečnega
priliva oziroma največ do višine 10.000,00 tolar-
|ev (prej 5.000,00 SLT). Sprememba bo razvidna
v izpisku o stanju na tekočem računu.
Imetnikom, ki imajo v zadnjih treh mesecih poprečni
mesečni priliv večji od 10.000,00 tolarjev, banka na
njihovo zahtevo odobri poseben limit (največ do
višine poprečnega priliva v zadnjih treh mesecih).
Za obrtnike je najvišji možni znesek odobrenega
limita 200.000,00 tolariev in je odvisen od oce-
njene bonitete.
Vabimo vas, da se s podrobnimi pogoji
odobritve seznanite v vaši enoti.
Denarna suša in blažen mir
Začetek spomlailanskega dela nogometnega prvenstva
Pred nedeljskim startom
spomladanskega dela sloven-
skega nogometnega prvenstva
je v taborih Publikuma, Ste-
klarja in velenjskega Rudarja
sorazmerno mirno. Vse tri
enajsterice so brez realnih
možnosti za prodor v sam vrh,
jesenska bera pa jim tudi omo-
goča mirno nadaljevanje ma-
ratonskega prvenstva, ki se bo
končalo 21. junija.
Temperaturo bi tako lahko
dvignilo le pokalno tekmova-
nje, ki bo pomenilo edino pro-
sto vozovnico za tekmovanje
v evropskih pokalih, kajti po-
kal prvakov in pokal UEFA
sta praktično že rezervirana za
Olimpijo in Maribor. Kandi-
datov za pokalno lovoriko je
tako več kot dovolj, obenem pa
je tudi spremenjen tekmovalni
sistem. Iz vsake regije bosta
(tako kot doslej) napredovala
oba finalista, nato pa ne bo več
delitve na dve teritorialni sku-
pini, marveč bo nadaljevanje
poenoteno z vsemi 16 naju-
spešnejšimi ekipami.
Morebiten uspeh bi za vsa-
kega ligaša s Celjskega pome-
nil več skrbi kot veselja: stro-
gim evropskim kriterijem
ustreza le štadion v Velenju,
kjer pa vse klube pesti denar-
na suša. Rezultati bodo seveda
še vedno v ospredju, toda klu-
bi se bodo ravno zaradi brez-
skrbnega položaja na lestvici
lahko v miru pripravljali na
naslednjo sezono, ki bo v pra-
vem pomenu besede prelomna.
Do najbolj pomembnih
sprememb je prišlo v Celju.
Odšla sta trener Prašnikar in
kapetan Bevc, Kladivar se je
preimenoval v Publikum, klub
pa vse bolj obletavajo kvazi
menedžerji, ki so nekaterim
igralcem pošteno zmešali štre-
ne. V nedeljo bodo v Ajdovšči-
ni manjkali kaznovana Stan-
kovič in Pevnik, poškodovana
Džafič in Bojan Romih, ki bo
moral na operacijo meniskusa,
Štancer pa še nima pravice na-
stopa. Obenem imata Stane
Bevc in Stane Blatnik dva ru-
mena kartona in trenerski tan-
dem se bo moral odločiti ali
proti Primorju igrati popolno-
ma zdesetkani ali pa bosta
Bevc in Blatnik počivala proti
Izoli.
Steklar ima pet tujcev (Boč-
kaj, Malogorski, Šemnički,
Valek in Brundič, ki je povrhu
že nekaj tednov v Zboru na-
rodne garde), jeseni pa bodo
lahko igrali le trije. Prihodnji
teden bodo v bližini Vonarja
končno dobili pomožno igriš-
če, ki je od Rogaške Slatine
oddaljeno 3 km in naj bi pred-
stavljalo osnovo bodočega
športnega centra. In nenazad-
nje: okrepili so tudi strokovno
vodstvo. Trenerju Radu Jurje-
cu bo v prihodnje pomagal Vili
Prevolšek.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Iz\TŠni odbor svetovne no-
gometne organizacije FIFA je
v torek v pridruženo članstvo
sprejel Slovenijo z zagotovi-
lom, da lahko naši klubi jeseni
igrajo v e\Topskih pokalih, re-
prezentanca pa v kvalifikaci-
jah za EP.
Št. 8 - 27. februar 1992
17
Denar ali polčas!
Košarkarska '»krlmlnalka^ ¥ Šentiurju
Grožnja iz filmskih krimi-
nalk je imela v soboto v Šent-
jurju sicer blažji ton, vendar
globok odmev. Kdo je namreč
že slišal za tekmo, ki bi jo odi-
grali do odmora brez težav,
potem pa prekinili?
Košarkarji Alposa so
v predzadnjem kolu 2. sloven-
ske lige-vzhod gostili ekipo
Pivovarne Laško, že mesec dni
pred tem srečanjem pa so od
uprave kluba zahtevali povr-
nitev potnih stroškov. Sprva
niso hoteli odigrati tekme.
Trener Slavko Pečenko jim je
zagotovil, da bo med polčasom
prišel tehnični vodja Mirko
Cander, ki naj bi razrešil teža-
ve. Po prvih dvajsetih minutah
igre (47:49) o njem ni bilo ne
duha ne sluha, igralci pa so
skladno s prejšnjim dogovo-
rom odšli pod tuš in se preo-
blekli.
Nič ni pomagalo: še sodnika
sta želela tekmo nadaljevati in
sta celo prepričevala igralce
v garderobi, saj sta se želela
ogniti neprijetnostim ob pisa-
nju zapisnika. KK Alpos si je
tako znova prislužil debelo
kazen, potem ko je bil v prejš-
nji sezoni glede tega rekorder
med vsemi klubi slovenskih
košarkarskih lig. Bodo Šent-
jurčani sploh odigrali tekmo
zadnjega kola v Ptuju?
Ob škandalčku je na plan
prišlo kup stvari, s katerimi
igralci že prej niso bili zado-
voljni. Drese so si morali prati
sami, kar pa jim je že prišlo
v navado, bolje rečeno njiho-
vim spremljevalkam. Klubsko
blagajno so tanjšale preštevil-
ne tehnične napake, neogreta
dvorana, dotrajan semafor
(brez sekund) s polovico po-
trebnih žarnic, dresi s komaj
vidnimi številkami... Zapis-
nik tekme je na zadnjih dveh
srečanjih pisal trener Pečenko,
igralca Jurič in Knez pa sta
vodila moštvo. Leta 1990 je po
tomboli ostala neizžrebana pr-
va nagrada - avtomobil Yugo.
Po raznih peripetijah naj bi
nesrečnega »jugeca« vrnili Av-
tomotorju. Tam ga je baje
»vzela« poplava.
Za stanje, ki vlada v klubu,
naj bi bili odgovorni oziroma
neodgovorni pokrovitelji: Al-
pos, Yurij in Meja. Predsednik
kluba Mirjan Bevc, sicer di-
rektor Alposa, naj bi se včeraj
vrnil s službene poti in skupaj
s Čandrom celovito prevetril
zadevo ter rešil, kar se rešiti
da.
Ni jih bilo veliko, ki bi po
vzponu šentjurske košarke ob
koncu osemdesetih, ko je ime-
la nekaj priložnosti za napre-
dovanje v prvo repubUško li-
go, pomisUli na takšen zaplet.
Dobro obiskani turnirji na od-
prtem igrišču ob bazenu (Smelt
Olimpija, Gibona, Vojvodina)
niso pritegnili k sodelovanju
tistih, ki imajo nekaj več, tako
pod palcem kot glede moči
v družbi.
Medtem ko Čander pravi:
»Čudim se, da so igralci ob ta-
ko slabih finančnih razmerah
zdržali tako dolgo!«, so igralci
zapisali: »Opravičujemo se
sodnikoma, igralcem Pivovar-
ne Laško in gledalcem, ker
tekme nismo igrali do konca,
vendar v danih okoliščinah ni-
smo imeli drugega izhoda.«
In kje je izhod? Morda bi za
košarko veljalo zastrupiti
predlanskega predsedniškega
kandidata, ki je imel v tistem
koncu še donedavno takšno
podporo, da se s 150.000 SLT,
kolikor naj bi bil dolžan klub
(večinoma za prevoze na tre-
ninge in tekme), ne bi preveč
zamujal. Človek željno priča-
kuje volitve, igralci denar, nu
pa drugi polčas.
raNoirama
Košarka
Slovenska liga
Moški - 9. kolo, zelena sku-
pina: Rogaška - M.Marcus
90:79 (39:41), strelci: Rogaška
31, Sušin 21, Tabak 15, Cerar
8, Kalinger 6, Volarič 5, Tišma
4. Vrstni red: S. Olimpija (s
tekmo manj), Postojna 16, He-
lios (s tekmo manj) 14, Roga-
ška 13, M.Marcus, Medvode
12, Triglav, Unicom 11. Rdeča
skupina: Elektra - Comet
59:88 (28:52), strelci: Gole 23,
Leskovšek 9, Pečovnik 8, Sev-
šek, Pipan, Plešej 4, Bogataj,
Lipnik, Brešar 2, Mrzel 1 za
domače, Šmid 32, Nerat 22,
Železnikar 15, Kožar 13, Šrot
6 za goste; Celje - Maribor
83:109 (40:55), strelci: Kah-
vedžič 26, Starovasnik 12,
Pucko 11, Jerič 8, Stropnik,
Kitek, Nidorfer 6, Drobnič,
Herman 3. Vrstni red: Comet
16, Slovan, Jezica 15, Elektra
14, Podbočje, Olimpija ml. 13,
Maribor 12, Celje 10.
Ženske - 1. kolo: K. Afrodita
- Odeja 66:69 (35:31), strelke:
C. Jezovšek 13, Pešič, Virant,
Čujež 12, Kokolj 10, Jurše 5,
A. Jezovšek 2; Comet - Jezica
ml. 48:68 (21:34), strelke: Špo-
rar 26, Kranjc 9, Baraga 6,
Groleger 4, Zdovc 3.
11. Slovenska liga
Moški - 21. kolo: Miklavž
- Polzela 85:81, Alpos - P. La-
ško 47:49, prekinjeno v 21. mi-
nuti. Vrstni red: Polzela 41,
Miklavž 40, P. Laško 38, Bi-
strica 35, Alpos 32 itd.
Območna liga
Moški - 5. kolo: Prebold
- Jelša 98:73. Vrstni red: Pre-
bold 10, Črnuče 8, Kočevje,
Jelša, Janče 7, Starše 6.
IVIedobčinska liga
Moški - 13. kolo: Ponikva
- Rogaška 78:67  Podčetrtek
- Comet B 92:87, Šmarje - Le-
sično 60:53, Kozje - Planina
78:61. Vrstni red: Ponikva,
Rogla 24, Kozje 22, Podčetrtek
19, Comet B (s tekmo manj) 17,
Planina 16, Šmarje (s tekmo
manj) 14, Lesično 13.
Rokometi
Super liga
Moški - 12. kolo: F. Laško
- Preddvor   30:19   (15:11),
strelci: Pimgartnik 8, Šerbec
7, Šafarič, Jeršič 4, Leve 3,
Tomšič 2, Franc, Čater 1, N. O-
prema - Velenje 17:23 (8:13),
strelci: Voglar 8, Čater, Vrečar
4, Plaskan 3, Krejan, Ocvirk,
Rozman, Cvetko 1. Vrstni red:
P. Laško 23, Slovan 16, Vele-
nje, Rudar, Jadran 14, N. O-
prema 13, Pomurka 12, Drava
11, Duka 9, Presad 8, Inles,
Preddvor 5.
Ženske - 14, kolo: Velenje
- Branik 19:12 (10:5), strelke:
Oder 7, Golič 4, Karič, Fale 3,
Hudarin 2. Vrstni red: Olimpi-
ja 26, Velenje 25, Mlinotest 21,
Krim 16, Kranj, Oprema 15,
Primož 8, Burja 7, Branik 4,
N. mesto 2.
Slovenska liga
Moški - 14. kolo: Eurodas
- Izola 29:23 (15:11), strelci:
Novak 7, Ocvirk 5, Begovič,
Leskovšek, Vešligaj 4, Murko,
Čajevec 2, Dujič 1. Vrstni red:
Eurodas 25, Dobova 23, Gro-
suplje, Šešir 18, Krško 16,
Kamnik 15, Radeče, Črnomelj
14, Krog, Ormož 12, Izola 10,
V. Nedelja 8, Dol 6, Mokerc 3.
Kegljanje
Slovenske lige
A liga - ženske, 17. kolo:
Adria - Emo 2357:2424 (Šeško
401, Grobelnik 404, Tkalčič
419, Lesjak 391, Petak 399,
Kardinar 410). Vrstni red:
Emo 34, SCT 22, Adria 16, Tri-
glav 15, Gorica 8, Konstruktor
7.
I. liga - moški, 15. kolo: Ža-
lec - Fužinar 4969:4982. Vrst-
ni red: Fužinar 30, Triglav,
Rudar 20, Gorica, Žalec 16,
SCT 14, Kočevje 12, Proteus
10, Hidro, Domžale 8. Ženske
- 15. kolo: Impol - Emo II
2321:2344 (Grivič 413, Zimšek
373, Verdnik 384, Kmeta 388,
Lesjak 412, Ledinek 374), 16.
kolo: Emo II - SI. Gradec
2482:2434 (Grivič 440, Kmeta
403, Verdnik 416, Zimšek 411,
Lesjak 412, Ledinek 400).
Vrstni red: Fužinar 26, Emo
24, SI. Gradec 22, Rudar 18,
Tekstina, Izola 16, Korotan,
SCT 14, Slovan 6, Impol 2.
Namizni tenis*
Super liga
Moški - 9. kolo: Ingrad - Po-
trošnik 3:6 (Maras, Bezjak,
Horvat 1). Vrstni red: Kovina
18, Potrošnik 16, Strojna 14,
Radgona, Ingrad, Merkur 6,
Novotehna 4, Ilirija 2.
Atletika
Prvenstvo Slovenije
Zimsko prvenstvo (Koper)
- st. kategorije: moški - kopje:
2.   Uplaznik   61,48;   ženske
- kopje: 1. Strašek 50,40, 2.
Jazbinšek 47,46; krogla: 1.
Jazbinšek 12,30, 2. Strašek
11,14; ml. kategorije: moški
- krogla: 1. Stepišnik 15,18,
disk: 3. Stepišnik (vsi KI)
35,70; ženske - krogla: 1. Koča
11,73, 3. Tabakovič (obe Vel)
10,97; disk: 1. Tabakovič
32,20, 2. Koča 31,38.
Dvoransko prvenstvo (Ljub-
ljana): ml. mladinci - 60 m: 1.
Štor 7,25, 2. Šalamon (oba Vel)
7,41, daljava: 1. Cankar 713,
troskok: 1. Cankar 14,42, 2.
Svet 12,36, 3. Topolovčan
12,26; ml. mladinke - 60 m: 1.
Lenko, 7,99, 60 m ovire: 2.
Bezjak 9,00 daljava: 1. Bezjak
572; pionirji - 60m: 3. Rakuša
9,23; pionirke - 60 m: 1. Matul
7,99, višina: 1. Valant (vsi KI)
165.
Streljanje
Slovenske lige
Zračna puška -11. kolo: Ce-
lje - Večer 1114:1038 (Ravni-
kar 382, Dobovičnik 370, Ser-
šen 362), S. Šlander - Maribor
1075:1105 (Smrkolj 348, Zago-
ričnik 363, Ošep 364), D.Pože-
nel - J.Jurkovič 1053:1959
(D. Matek 354, Gorišek 352 m
R. Matek 347), K.Flisar - Ko-
vinar 2:0 bb.
Končni vrstni red: 1. Mari-
bor, 2. Celje... 4. S.Šlander,
10. D. Poženel, 11. Kovinar.
Judo
Slovenska liga
2. kolo: Ivo Reya - Železni-
čar 13:1 (57:0), Cuk, Novkovič,
Sadžak, Imamovič, Spasovič,
Anderle 2, Košir 1. Vrstni red:
I. Reya, Olimpija, Impol 4, Go-
rišnica 2, Drava, SI. Gradec,
Golovec, Železničar 0.
Plavanje
Prvenstvo Slovenije
Mladinci - 200 m kravi: 6.
Ocvirk 2:05,91, 400m kravi: 4.
Ocvirk 4:55,12, 100m prsno: 2.
Gorenak 1:11,22, 200m prsno:
3. Gibrenak 2:38,54, 100 m
hrbtno: 8. Stojanovič 1:06,56,
4. Košar 1:06,62 200 m hrbtno:
7. Stojanovič 2:22,35, 200 m
mešano: 5. Ocvirk 2:20,71,
4 X 100m kravi: 3. Neptim
3:54,60, 4 x 100 m mešano: 3.
Neptim    4:24,82;    mladinke
- 400 m kravi: 9. Glavan
4:47,00, 100 m prsno: 2. Kranjc
1:18,40, 200 m prsno: 2. Kranjc
2:47,33, 100m delfin: Glavan
1:09,90, 200 m mešano: 8.
Kranjc 2:37,25; kadeti - 100 m
kravi: 1. Jurak 53,88 - drž.
rek, 200 m kravi: 1. Jurak
1:56,41, 400m kravi: 1. Jurak
4:09,49 100m prsno: 1. Jurak
1:07,52, 200m prsno: 1. Jurak
2:30,07, 100m hrbtno: 5. Kol-
čan 1:05,75, 200 m mešano: 1.
Jurak 2:14,64, 400 m mešano:
1.  Jurak  4:49,24;  kadetinje
- 100 m kravi: 1. Ukič 1:03,55,
200m kravi: 1. Ukič 2:34,24,
lOOm hrbtno: 2. Ukič 1:12,20,
200m hrbtno: 2. Ukič 2:34,24,
200m mešano: 4. Ukič 2:37,59
Odbojka
Slovenska liga
Moški - 14. kolo: Vizura
- Izola 3:0, Šempeter - Pomur-
je 3:1, Brezovica - Topolšica
3:1, Vrstni red: Brezovica 24,
Pomurje 22, Šempeter 20, Ži-
rovnica, Bled 18, Topolšica 16,
Emona 14, Čmuče 12, VUeda
ml. 11, Vizura 6, Izola 4, Misli-
nja 2.
Ženske - 14. kolo: Paloma
ml. - Topolšica 1:3. Vrstni red:
Krim 26, Topolšica 18, Ljubno
(s tekmo manj), Paloma ml. 16.
Mežica, Prevalje 12 itd.
Nogomet
Pokal Slovenije
Četrtfinale MNZ Celje: Pa-
pirničar - Publikum 1:4 (1:2)
strelci: Režun za domače, Turk
in Topolovec pa 2 za goste. P.
Hmezad - Rudar 0:1 (0:1),
strelec: Goršek; E. Šmartno
- Dravinja 1:2 (0:1), strelci:
Malus za domače. Zore,
J. Hrovat za goste; Svoboda
- Steklar 7:6 (2:2, 2:1) po 11-
m, strelci: Denžič, Zlobko za
domače, Valek, Malogorski za
goste, iz 11-m: Kržan, Brdik,
Galič, Savnik, Jalovec za do-
mače, Šmid, Neskič, Koražija,
Malogorski za goste.
Smučanje
Prvenstvo Slovenije
Slušno prizadeti in invalidi
(Rogla): veleslalom - člani: 6.
Celje I, 7. Celje II, članice: 18.
Celje, mladinci: 8. Celje, mla-
dinke: 4. Celje, 5. Celje II; teki
- veterani: 2. Celje.
ŠF^RTNI
KOLEDAR
Petek, 28. 2._
Rogaška Slatina: razglasitev
športnikov leta, Ratanska vas
ob 18. uri
Košarka
Slovenske Konjice:  Comet
- Induplati (2. kolo ženske
SKL, 18).
Rokomet
Celje: P. Laško - N. Oprema
(13. kolo moške super lige,
18.30).
Sobota, 29, 2._
Kegljanje
Celje: Emo - Gorica (18. ko-
lo ženske A lige, 11), Trbovlje:
Rudar - Emo II (17. kolo I.
ženske lige, 13.30).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet
- Podbočje (18), Ljubljana: Je-
zica - Celje, Slovan - Elektra,
Kranj: Triglav - Rogaška (10.
kolo moške SKL, 20); Kranj
- K.Afrodita (2. kolo ženske
SKL,   18);   Polzela:   Polzela
- Radgona (18.30), Laško:
P. Laško - Miklavž (17.30),
Ptuj: Ptuj - Alpos (22. kolo II.
moške SKL, 18).
Namizni tenis
N. mesto: Novotehna-In-
grad (10. kolo moške super li-
ge, 16).
Odbojka
Celje: YU STIP Gorica (13.
kolo ženske super lige, 16.30).
Rokomet
Ajdovščina: Duka-Velenje
(13. kolo moške super lige, 18),
Ljubljana: Olimpija - Velenje
(15. kolo ženske super lige, 17).
Nedelja, 1. 3.
Kegljanje
Celje: Emo - Triglav (19. ko-
lo ženske A lige, 13.30).
Nogomet
Ajdovščina: Primorje-Pu-
blikum,   Ljubljana:    Slovan
- Rudar,   M. Sobota:   Mura
- Steklar (22. kolo SNL, vse
Prazne klopi v Celiu in Žalcu
Na Celjskem se še naprej vrstijo spremembe na nogometnih;,
klopeh. Janko Bencina je po samo mesecu dni odstopil s polo-i
žaja vodje strokovnega štaba Publikuma, žalski Partizan Hme-i
zad pa je zapustil trener Josip Vogrinec. Do zamenjav je v minu-
lih tednih že prišlo v Publikumu in Dravinji. ^
Konjiška športna dvorana odprla vrata
v manj kot dveh letih so Slovenske Konjice končno dobile športno dvorano, ki je ognjeni krst
prestala s sobotno tekmo slovenske košarkarske lige med domačim Cometom in mlado ekipo
Jezice. Objekt je velik 2300m": osrednja igralna površina je namenjena košarki in tenisu, na
tribunah pa je prostora za pribUžno 1500 ljudi. Po prvih izračunih je gradnja dvorane veljala
okoli 1,5 miliona DEM, finančna sredstva pa so bila zagotovljena s samoprispevkom, proraču-
nom in deloma s posojilom. Dvorano bodo v prihodnje uporabljali učenci osnovnih šol Pod goro
in V parku ter konjiški športniki, še posebej košarkarji, ki so zadnja dva meseca gostovali
v Slovenski Bistrici. Upravljalec objekta bo zavod za šport, lastnik pa skupščina občine.
Foto: IVAN KACBEK
Squash v Vojniku
Squash - igra z loparjem in žogico
med štirimi stenami - je k nam prišel
šele pred petimi leti, ko sta bili v sklo-
pu dvorane na Rogli zgrajeni prvi
igrišči. Zdaj je v Sloveniji 11 igrišč,
zadnje pa je bilo zgrajeno v stari os-
novnošolski telovadnici v Vojniku (te-
lefon: 772-620).
V objektu sta tudi savna in fitness-
studio, članarina 150 DEM (v tolarski
protivrednosti) pa vključuje 20 nalepk
za igranje squasha, 10 obiskov savne
in brezplačen informativni tečaj squ-
asha, ki ga vodi prof. Damjan Pintar,
doslej edini slovenski inštruktor squ-
asha z mednarodno licenco. Igrišče za
squash gradijo tudi v Velenju, štiri pa
naj bi še letos odprli v Rogaški Slatini.
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 8-27. februar 1992
18
REVIZIJA RUMENEGA CE
Poslanci manjšega boga
Globoka ideološka razpo-
ka je zazevala v slovenskem
parlamentu. Razpoka, ki
grozi, da bo pogoltnila vse
tisto kar je na nek način že
pridobljeno. Ostal bo nekoč
pokopan revanšizem, v za-
četku kot svetovnonazorski
pingpong z desne in leve,
kasneje pa bolj podoben
zaključnim udarcem zadnje
generacije »pravih Sloven-
cev«. Kdo bo koga bolj kom-
promitiral pred televizijski-
mi kamerami, pred zbegani-
mi volivci, pred obličjem
svojega manjšega boga?
Morda tisti, ki je razčistil
s samim seboj: vest je nekaj
imaginarnega, zato jo sešij
s strankarskimi cilji. Naci-
onalni interes namreč lahko
počaka do novega spoznanja
o taistem interesu, ki bo pač
moral dati prednost piscem
grafitov »edinotaprave«
strankarske vizije tega in
onega.
Poslanci nekega manjšega
boga so običajno bolj zvesti
njemu kot pa dejstvu, da je
ta bog manjši. Torej le obsta-
ja nekdo, ki ga prekaša
v centimetrih. Nerodnost je
v tem, da so vsi neomajno
prepričani prav v veličino
svojega edinega, čeprav ne
največjega. Murphy Brown
bi jasno predlagala: »Daj
hlače dol, da ga izmerim!«
Banane na stran, stvar je
resna: Kdo poriva to državo
v katastrofo? Uslužbenec
Svetovne banke (naše gore
list), neodvisni in opozicija
(naše gore slaba vest), vlada-
joča koalicija ali kar je od
nje ostalo (naše gore oblast)
ali Peterletova vlada (naše
gore vrh)?
Če začnemo z vrha, pride-
mo do oblasti, ki jo daje vest
sešita s strankarskimi listi.
Najbolj zanesljiv odgovor:
porivači sami so katastrofa.
Njihov manjši bog pa slab
mentor za mentalno ideolo-
gijo. Ker pa se svet ni rodil
z njimi (tudi demokracija ni
lutka z razkrečeno pumpo nh
žetone), je problem v t. i. Ve-
likih bratrancih, ki so na-
pačno prepisali prastare pri-
ročnike o uporabi lastne pa-
meti. Manjši bog je potemta-
kem sponzor dresumega ja-
hanja; ve se kdo lahko kdaj
zagalopira pred Bučarja in
s koliko opomini ga uprav-
nik živalskega vrta še lahko
tolerira.
Konstruktivna nezaupnica
predstavlja svojevrsten pri-
mer zaupanja v svoj zdresi-
rani prav. Z malce naivnega
humorja, z domačimi grož-
njami na račun morebitnega
vstajenja kontrakristusa in
pokončno držo vseh žalujo-
čih za žalujočimi ostalimi
eksperiment ne uspe, ker
ima Štefan Korošec, v zanj
spremenjeni družbeni klimi,
prav toliko rok kot ostali.
Sezona lova na antipeter-
leta je še naprej odprta. Po-
slanci manjšega boga se ne
bodo ozirali na centimetre
nacionalnega interesa, am-
pak bodo naprej jahali me-
glo. Škoda, da volivci nimajo
možnosti izrekanja o kon-
struktivni nezaupnici parla-
mentu. Res škoda, ker bi iz
razpoke potegnili prave ko-
nje. Takšne, ki jim ni do gni-
lih banan.
Piše Bojan Krajnc
Hitri Frančeif
Franček Pungerčič na novinarskem prvenstvu na Rogli ni bil
samo eden od najbolj marljivih organizatorjev, izkazal se je tudi
kot tekmovalec. V veleslalomu je v svoji - veteranski kategoriji
z vratolomno vožnjo osvojil tretje mesto in prvo medaljo v zgo-
dovini celjskega novinarskega smučanja.
Foto: E. MASNEC
Volja je njena pot
Miniaiurka za HIno Maruško Sedlar
»Vas lahko nekaj vprašam,« so bile prve,
spoznavne besede. Nato je sledilo še veliko
vprašanj, ampak tisti »vas lahko nekaj
vprašam« se mi je kot spoznavni slogan
najbolj zarisal v spomin. Nato smo se šli
mladinsko novinarsko šolo NT&RC, nato so
mladi »rodili« svoj časopis Parazitska brca-
nja (za parazite smo jih ljubkovalno krstili
v redakciji), nato se je začelo obvladovanje
obrtnih veščin s kasetofonom čez ramo in
mikrofonom v roki.
»Ne deri se tako pred mikrofonom,« so
bili pogosti začetni očitki, ki bi zmotili
marsikatero drugo kandidatko za vstop
v posvečeni četrti stan ali za sedmo silo.
Toda Nine Maruške Sedlar motivi in vzgibi
za novinarsko delo so bili močnejši od njene
mladosti, neizkušenosti, občutljivosti de-
kliškega obdobja, naporov izrednega šola-
nja. Mislim, ne, prepričan sem, da nas je
osvojila s svojo neizmerno voljo, ki jo redko
vidimo celo pri odraslih.
Nina Maruška Sedlar je ena izmed naših
mladih sodelavk, brez katere skoraj ne mi-
ne seja redakcije ob četrtkih, brez katere
ne bi bilo zapisov o cerkniških čarovnicah
in bloških smučarjih, ne bi bilo z mladostno
iskrenostjo zaznamovanih odmevnih oddaj
o narkomaniji in alkoholizmu med mladi-
mi, o razvadah tetoviranja in še o mar-
sičem
MITJA UMNIK
Foto: EDO EINSPIELER
Kontakt že, kal pa bonton?
Najmanj deset let tudi na
Radiu Celje negujemo kon-
taktnost, stike s poslušalci.
Kontaktne oddaje tudi
umeščamo med najbolj »ra-
dijske«, hkrati pa so med
najbolj poslušanimi in od-
mevnimi. Tudi nam radijcem
godi, če uspemo ustvariti
čim več pristnih stikov.
Takšna radijska kontaktnost
- večinoma jo ustvarimo
s pomočjo telefonskih zvez,
kar ima tudi svoje minuse
- ne dovoljuje predpisane,
toge forme in njenemu nosil-
cu, voditelju daje velike
možnosti svobode improvi-
zacije. Povsem od sposobno-
sti znajdenja voditelja na ra-
zličnih ravneh pogovora je
odvisna kakovost kontakta.
Prav tako radijski voditelj
določa ravni pogovora; tudi
njemu se lahko zgodi, da
zdrsne prenizko glede na
splošno kulturno raven po-
govora, ali pa vstran od za-
črtane tematike.
Motiti se je človeško, kar
velja še kako tudi za radij-
skega voditelja, oblikovalca
oddaje, novinarja. Vedno pa
ponuja svojim anonimnim
poslušalcem sebe v svoji člo-
veški posamičnosti, je tako-
rekoč vsem na ogled in na
razpolago.  Nič svojega ne
more skriti: niti znanja niti
neznanja ali drugih znamenj
lastne identitete: še najmanj,
kar ne more skriti je, njegovo
ime. V najbolj strogem po-
menu besede nastopa javno.
Povsem drugače je na na-
sprotni strani, na strani po-
slušalcev, ki se lahko skrijejo
v anonimnost, zgolj zaradi
minimalnega bontona ponu-
dijo le svoje ime, brez priim-
ka, ki pa je tudi lahko izmi-
šljeno. Zgodilo se nam je, da
si je kdo izposodil celo ime
svojega soseda ali koga, s ka-
terim si nista v najboljših
odnosih.
Če gre za ustrezno kultur-
no raven pogovora, anonim-
nost ni pomembna. Povsem
drugače pa deluje, ko gre za
bolj vroče kontaktne teme,
zmerne provokacije vodite-
lja ali drugih udeležencev
radijskega kontakta. Tedaj
se lahko marsikaj zgodi, kar
si v bistvu ne želi nihče, ki da
kaj nase, ki je odgovoren in
konstruktiven, ki je za kul-
turo pogovora tudi med ra-
zlično mislečimi.
Trdim, da imamo pri naši
splošni kulturi pogovora
v vsakdanjiku in posebej
v radijskem kontaktu še ved-
no prenizek prag tolerance
za različno razmišljajoče. Ali
gre za pomanjkanje vzgoje in
bontona ali gre za »gensko«
okvaro manj demokratične-
ga družbenega režima ali gre
preprosto za patološko po-
manjkanje zaupanja vase in
v ljudi? Vsekakor gre za po-
manjkljivo kulturo medse-
bojnih človeških odnosov, to
pa je tema, ki o njej velja
razmisliti tudi v času po 8.
februarju.
MITJA UMNIK
[vaJImO K POSLUŠANJU t
Sotoba, 29. februarja, ob 11. uri: MODNI KOTICEK. Mesec je
naokoli in spet bo v našem studiu gostja Vlasta Cah-Žerovnik,
modna oblikovalka, ki nas bo opozorila na modne novosti te
pomladi, odgovarjala pa bo tudi na vprašanja poslušalcev. Z njo
bo klepetala IVANA STAMEJČIČ.
Nedelja, 1. marca, ob 9. uri: TOMAŽ GUBENŠEK. Na nedelj-
skem čaju bomo gostili mladega igralca, dobitnika letošnje
Severjeve nagrade za študente AGFRTV, ki začenja svojo oder-
sko kariero v celjskem gledališču. Z njim se bo pogovarjala
NATAŠA GERKEŠ.
Torek, 3. marca: PUSTNI PROGRAM. Ves torek bomo tudi
na Radiu Celje šegavi in norčavi, skratka pustni. Tokrat bo bolj
živahno tudi pustno Celje, saj je naša uredniška hiša v sodelova-
nju z ZKO Celje in celjsko Turistično zvezo pripravila pustno
rajanje na Trgu V. kongresa. Seveda bomo na mestu dogajanja,
ki ga boste v živo lahko spremljali tudi preko radijskih valov.
Vmes pa bomo za program pripravili še marsikaj zanimivega in
zabavnega. Skratka: četudi boste pustni torek preživeli kar
doma, vam ob Radiu Celje ne bo dolgčas.
Skozi
ušesa
Zlata ribica je uporab-
na na več načinov. Reci-
mo tudi za to, da človek
na njen račun spravi
v eter svoje, edino pravil-
no mnenje o grdih, uma-
zanih in zlih, kakršni so
se še nedolgo tega v sivo-
zelenih tmiformah poti-
kali po naši mili deželi in
smo jih imenovali celo ju-
goslovanska ljudska voj-
ska. To se je zgodilo v od-
daji, ki smo jo sicer na-
menili nasvetom za ljubi-
telje akvarijskih ribic, pa
jo je neka poslušalka mi-
mogrede ubrala na temo
krokodila, ki so ga nekoč
ukradli iz mariborskega
akvarija in ga lani našli
na Ljubečni. Res se govo-
ri, da so Krokija ukradli
vojaki in tudi gost, pred-
stojnik mariborskega Ak-
varija Branko Kolar, je
govorice potrdil kot ver-
jetne, a nepreverjene. Go-
spa pa v resnici sploh ni
hotela slišati, kaj se je res
dogajalo, ampak je vse
skupaj začutila kot pri-
ložnost, da izlije dolgo
pestovani žolč v eter Ra-
dia Celje.
Sovraštvo je najtrdo-
vratnejši plevel človeške
duše. Pa tudi lotiti se ga
ne znamo prav: zalivanje
s strupom ga namreč ne
uničuje, pač pa nasprot-
no: pospešuje njegovo
rast. Ko se preveč razbo-
hoti pa že najde način, da
udari na plan. Zloraba
zlate ribice je pravzaprav
še najbolj nedolžna vari-
anta. Čeravno ne vem,
kakšen smisel ima sploh
v nedogled negovati so-
vraštvo do vojske, ki je
medtem že spokala »u ne-
povrat«, namesto, da bi se
iz epizode kaj pametnega
naučili. Le v čem, se spra-
šujem, je naša mržnja
boljša od mržnje kogar-
koli drugega?
CELJSKI SEJMI-ZAVOD SRC GOLOVEC
Zavod ŠRC GOLOVEC organizira
V soboto, 29. 2. od 20.-04. ure
VELIKO PUSTOVANJE
Zabaval vas bo ansambel Veter.
Izvirne maske vstop prost. Maske nagrajene.
V torek, 3. 3. od 18.-01. ure
PUSTNO RAJANJE
V AVLI DVORANE GOLOVEC.
Igra ansambel NOČNA IZMENA.
Predprodaja vstopnic pri blagajni bazena Golovec
vsak dan od 8. do 21. ure.
Maske nagrajujejo:
Kompas Celje - potovanje v Benetke.
Montenegroturist Celje - potovanje v Mijnchen.
In še veliko drugih nagrad...
Ni nujno - je pa lioristno!
»MEDICOmiL« D.0.0.
KOZMETIČNI SALON
»NATAŠA«
I        63(X)0 CELJE, Efenkova 37, tel. 063/37-158
Št. 8 - 27. februar 1992
19
ODMEVI   I
še
o M. Pojavniku
Po objavah raznih članlcov
o gospodu Marjanu Pojavniku,
ravnatelju vojniške šole, sem
se odločil, da vam tudi jaz ne-
kaj napišem, ker nisem zapo-
slen v vojaški šoli, nisem sta-
novalec polemičnega Strmca,
pa tudi ne osebni prijatelj go-
spoda Pojavnika, ampak
stranski opazovalec dogodkov.
Učenci osnovne šole v Vojni-
ku uspešno sodelujejo v različ-
nih dejavnostih od krajevne
skupnosti do republiškega ni-
voja, v čemer se vidi uspešno
delo učiteljev in sposobno
vodstvo ravnatelja. Učenci in
učitelji so bili z njegovim de-
lom zelo zadovoljni (razen pa-
rih), kajti nezadovoljstvo nima
nikoli dobrih rezultatov.
Sprašujem se, če je bil svet
krajevne skupnosti Strmec
pripravljen na dialog z gospo-
dom Pojavnikom, ali pa je sle-
po verjel samo nekaterim go-
voricam oziroma je iskal greš-
nega kozla za nepravilnosti in
ga je našel v gospodu Pojavni-
ku, če prav zato, za kar ga ob-
težujete, ni bil kriv?
Glede gospoda Pešaka, za
katerega se pravi, da je nepo-
slušen, se spašujem, zakaj bi
človek, ki je dopolnil 40. leto
delovne dobe, še opravljal svo-
je delo v razredu, kljub temu,
da je mnogo mladih z ustrezno
izobrazbo, brez zaposUtve?
Svoje uspešno delo bi lahko
nadaljeval gospod Pešak
v krajevni skupnosti. Kot ob-
čan ne vem kje je vzrok, da
kolektiv, ki je strokovno peda-
goško usposobljen, ne bi smel
izbrati svojega uspešnega rav-
natelja, ker ga tudi ima in do-
bro pozna. Zakaj ga določa
občina? Občina hoče za ravna-
telja svojega kandidata, ki je
na dveh kadrovanjih že odpa-
del, ker ni bil dovolj dober za
celjske šole. Zato pa naj bi bil-
bila v Vojniku, kjer je očitno
manjši kraj in za podeželjske
otroke naj bo, saj niso po-
membni.
Takšne težave so v vojniški
šoli enkrat že bile, zato si lah-
ko le želimo, da se sedaj ne bi
ponovilo.
Mislim, da se vse da urediti
z dobrim dialogom in brez
strankarskega vmešavanja
v njegovo delo.
DRAGO KASENIK
Vojnik
PREJELI
SMO
Sporni
(reprivatiza-
cijski ocvirki
četudi je pri nastajanju za-
kona o denacionalizaciji sode-
lovala množica bolj ali manj
poklicanih, je v njegovi končni
verziji vrsta pomanjkljivosti
in nelogičnih rešitev. Ena ta-
kih se skriva v členu, ki dolo-
ča, da so do vrnitve premože-
nja ljudem s tujim državljan-
stvom upravičeni le dediči pr-
vega dednega reda, ne pa tudi
vsi drugi. Vendar, če spadajo
nečaki tako po naših kot po
mednarodnih pravnih normah
med zakonite dediče, kadar
pokojnik ni zapustil zakon-
skega partnerja, svojih otrok,
njihovih potomcev ali lastnih
staršev, je drugačna rešitev
v zakonu o denacionalizaciji
vprašljiva in pravno sporna. In
zakaj naj bi se ta diskrimina-
cijski pristop uveljavljal samo
pri zapustnikih s tujim držav-
ljanstvom. Čemu takšno razli-
kovanje? In zakaj kar vse tuje
državljane zmetati v isti koš,
tako prave tujce kot tudi
v Sloveniji rojene in tu vsaj
občasno prebivajoče pristne
Slovence, ki so pač zaradi do-
ločenih razlogov sprejeli tuje
državljanstvo?
Ko je pravosodni minister
pred kakim letom v javnosti
pojasnjeval vzroke za drugač-
no obravnavanje premoženja
tujih državljanov oz. za njego-
vo nevračanje, je to utemelje-
val predvsem z dejstvom, da je
bila tujcem po mednarodnih
sporazumih, ki jih je nekdanja
Jugoslavija sklenila z drugimi
državami, odškodnina za naci-
onalizirano premoženje že
plačana. Vendar pa to že zda-
leč ne velja za vse in prav na te
je zakonodajalec, ki se tako
rad pohvali, da s popravlja-
njem starih krivic ne bo pov-
zročil novih, preprosto po-
zabil.
Ni mogoče razumeti, zakaj
nekega, za katerega se da za
več rodov nazaj dokazati po-
vsem slovensko poreklo in ki
je 1945. izpolnjeval pogoje za
vpis v državljansko knjigo,
prikrajšati za po krivici odv-
zeto premoženje, s tem pa
oškodovati tudi njegove zako-
nite dediče, prej jugoslovanske
in sedaj slovenske državljane.
Takšna odločitev zakonoda-
jalca pa je še toliko spornejša,
ker gre v primeru, zaradi kate-
rega so te vrstice napisane, za
lastnino človeka, ki je bil tudi
po merilih povojnega komuni-
stičnega režima povsem ne-
oporečen, saj je npr. konec
vojne dočakal kot intemiranec
v zloglasnem Dachauu, med-
tem ko imajo po sedanji za-
konski rešitvi dediči mnogih
nekdanjih lastnikov, ki so med
vojno bolj ali manj odkrito ko-
laborirali z okupatorjem, vso
pravico do pridobitve njihove-
ga nekdanjega premoženja.
Piscu teh vrstic pa je visok
funkcionar pravosodnega mi-
nistrstva in član komisije, ki je
pripravljala besedilo omenje-
nega zakona, še po razglasitvi
-samostojnosti dobrohotno sve-
toval, naj poskuša pravico do
odškodnine za stričevo naci-
onalizirano premoženje uve-
ljaviti prek beograjskega zu-
nanjega ministrstva. Kako ze-
lo uporaben in političnemu
trenutku prilagojen nasvet, ni
kaj! Vprašujem se, ali se go-
spodje s pravosodnega mini-
strstva norčujejo iz nas držav-
ljanov ali pa se jim miselno še
vedno ni uspelo izkopati iz ju-
go(pra)zgodovine.
Človek bi kar soglašal s Sve-
tom Kobalom, ki v SP Dela (7.
2. 1992, s. 18) ugotavlja, da
imata tokratna denacionaliza-
cija in privatizacija »vse zna-
čilnosti revolucionarnega
boljševističnega dejanja, s ka-
terim si želi vladajoča struktu-
ra prigrabiti (za dolgo dobo)
kapital«, saj tudi omejitve
v denacionalizacijskem zako-
nu, o kakršni je tu govor, očit-
no lepo strežejo pogoltnosti
posameznih novopečeruh, šele
pred nedavnim aktualnim po-
litičnim razmeram ustrezno
prebarvanih novih oblastni-
kov, ki si skušajo po izpopol-
njeni boljševistični metodolo-
giji prisvojiti čim večji kos po-
gače. So pač začutili, da priha-
ja njihovih pet minut, ki jih je
treba maksimalno izrabiti,
vladna kuhinja pa takim ape-
titom očitno kar lepo streže.
Saj vemo, za svoje ljudi je pač
treba poskrbeti, če ne gre dru-
gače, tudi s posebej za to pri-
rejenimi zakonskimi rešitva-
mi. In tako se je eden od pod-
predsednikov te vlade kar
podvizal in se jadmo lotil last-
ninjenja »splošnega ljudskega
premoženja« za svojega ku-
harsko izobraženega sina, za-
enkrat, dokler smo še brez pri-
vatizacijskega zakona, sicer le
v obliki najema za simboUčno
najemnino, kasneje pa naj bi
seveda sledilo olastninjenje za
prav tako simbolično kupnino.
Da pa zaslužnemu gospodu ja
ne bi kdo kaj očital in da bi
zlasti v očeh volivcev celjskega
področja ohranil svoj človeški
in politični imidž neomadeže-
van, se vkraju, kjer seje-for-
malno sicer v ženinem imenu
- lotil privatizacije, izdaja kar
za sorodnika pokojnega lastni-
ka teharske graščine, ki jo je
vzel na piko. Da smo dejanski
sorodniki za to »sorodstveno
razmerje« zdaj prvič slišaU,
najbrž ni treba posebej po-
udarjati.
In na koncu še vprašanje
predsedniku slovenske vlade:
Kako lahko, spoštovani go-
spod predsednik, takšno rav-
nanje najbližjih sodelavcev
usklajujete s svojim krščan-
skim etosom, za katerega sem
bil doslej prepričan, da vam
pomeni najvišjo vrednoto?
VIKTOR MAJDIČ
Sveti Matija
- led razbija..
... če ga ni, ga pa naredi, tako
pravi ljudsko izročilo.
Godovni dan apostola Mati-
ja obhajamo 24. februarja, če
je prestopno leto, pa 25. febru-
arja.
V prvem poglavju Apostol-
skih del pripoveduje evange-
list Luka, kako je bil sveti Ma-
tija prištet apostolom. Po Go-
spodovem vnebohodu je bilo.
Apostoli so se vrnili z Oljske
gore v Jeruzalem, ne potrti,
marveč polni svetega veselja,
ker so videli svojega ljubega
Učenika, kako je odšel v slavo
k svojemu ljubemu Očetu. Po
njegovem zadnjem naročilu,
naj ne hodijo iz Jeruzalema,
dokler ne prejmejo Svetega
Duha, so se zbrali v dvorani
zadnje večerje. Tam, kjer je Je-
zus z apostoli obhajal zadnjo
večerjo in postavil zakrament
sv. Rešnjega telesa, so oprav-
ljali apostoli prvo devetdnev-
nico, da se pripravijo na pri-
hod obljubljenega Tolažnika.
V dneh te devetdnevnice je bil
Matija prištet apostolom. Za-
kaj že pred prihodom Svetega
Duha je bilo treba dopolniti
zbor. Gospod je bil izbral dva-
najst apostolov, kakor je bilo
dvanajst očakov izvoljenega
ljudstva in dvanajst izraelskih
rodov. To število, posvečeno
po predpodobah stare zaveze
in določeno po ustanovitelju
svete Cerkve, se je skrčilo na
enajst. V dvorani zadnje ve-
čerje so bili vsi zbrani, druge-
ga Juda, izdajavca Iškariota
pa ni bilo več med njimi. Na
njegovo mesto je bilo treba iz-
voliti dvanajstega apostola, da
pride Sveti Duh nad polni
apostolski zbor. Volitev se je
izvršila na ukaz apostola
Petra.
Kakor glavni pogoj za služ-
bo apostola, je določil sveti
Peter tudi poglavitno nalogo
apostolovo: da »postane z na-
mi priča Gospodovega vstaje-
nja«. Z drugimi apostoli vred
pričati svetu, da je Kristus res-
nično od mrtvih vstal, ozna-
njevati Judom in poganom ve-
ro, ki temelji na neizpodbit-
nem dokazu Kristusovega
vstajenja - to je bila velika
dolžnost novega apostola. Za-
to je jasno in nedvoumno, da je
tudi sveti Matija videl vstalega
Kristusa, da je mogel pričati
o njegovem vstajenju kakor
drugi apostoli.
Tudi v usodno pomembni
stvari v zgodovini našega na-
roda se navezuje svetnika Ma-
*tije ime.
V knjigi življenja tisočletje
predstavlja poglavje, ki mer-
ljivo z vatlom teka časov res ni
neskončno razdobje. S per-
spektive usode slovenskega
naroda pa se nam to zadnje
tisočletje kaže kot neskončna
veriga življenj in umiranj pri-
padnikov hrepenečega naroda.
Sleherni njegov ud je nosil
v sebi anatemo nemile usode,
naroda, kateremu vse do da-
našnjih dni ni uspelo obnoviti
svoje državnosti. Takšna sto-
letja neuresničenih upov so
v narodovi duši ustvarila »ro-
doviten humus«, na katerem je
vzklila upajoča pripoved
O kralju Matjažu. ON, (Kralj
Matjaž) da spi tisočletni sen
pod mogočno goro Peco. Ko
kazalec ure zgodovine pridrsa
na usojeno mu mesto, tedaj se
bo prebudil Kralj Matjaž. In
narod naš bo tedaj ponovno
deležen svoje države!
Ogrski kralj Matija Korvin
- poslovenjeni kralj Matjaž je
prišel v zgodovino kot blag
vladar. V času njegovega vla-
danja so tudi naši kraji pripa-
dali njegovemu kraljestvu. Bil
je nadvse pravičen kralj. Prav
to pa je bila dovolj močna last-
nost »za posvojitev« tega sicer
tujega nam kralja. Hudo kri-
vično bi bilo našim pradedom
naprtiti očitek o »razprodaji
narodovega ponosa.« - Tak
namig bi utegnil pomeniti le
pomanjkanje razumevanja
preteklih dob nasploh.
Sedaj se jo tukaj in v tem
času izpolnil ta davni sen na-
ših prednikov. »Prebudil se je
kralj Matjaž,« tisočletne sanje
so uresničene! Komaj pred
enim mesecem smo v tisku
lahko prebrali ob primeru va-
tikanskega priznanja države
Slovenije poudarjeno misel Iz-
jave Slovenske škofovske kon-
ference, misel namreč... »dr-
žavo Slovenijo je priznal tudi
Bog«.
V zavesti polne odgovorno-
sti se nam hkrati že tudi vsi-
ljuje vprašanje, bomo znali
ostati dostojni državljani no-
vorojene države? Bomo zmogli
složni »vkorakati v evropsko
družino?« Ali bi res potrebo-
vali svetnikovo pomoč, da bi
med nami raztopil led neza-
upanja, kot oviro za dosego in
utrditev željenih ciljev? Naj se
vpraša, in naj si odgovori - ko-
mur je dano razumeti!
ANTON TANJŠEK
Šentilj pri Velenju
Še o Štajerski
banki
Ker gospodje iz vodstva Šta-
jerske banke obrti in podjetni-
štva d. d. Celje zagotovo vedo,
da sva s poslancem Janezom
Čeme jem na svoja vprašanja
že zdavnaj dobila jasnejše od-
govore kot nam jih ponujajo
oni, so svoja pojasnjevanja
v pismih bralcev v Delu, dne
20/2-1992 zagotovo namenili
predvsem svojim komitentom.
Za njihovo popolno informaci-
jo naj dodam tisto, čemur so se
sami spretno izognili.
Za Štajersko banko sem se
začel zanimati pred dobrim le-
tom, potem ko sem izvedel, da
je občina Šentjur v času, ko
sem bil predsednik skupščine,
po čudnih skrivalnicah na ne-
zakonit način vplačala v to
banko svojih 400 tisoč DEM
vreden ustanovni delež. Zade-
vo sem hotel razčistiti s po-
močjo SDK, toda po začetni
vnemi so se celjski SDK-jevci
presenetljivo hitro ohladili,
glavni akter, predsednik IS
šentjurske občine, pa je po
kratkem postopku dosegel moj
odpoklic. Odgovori na poslan-
ska vprašanja so nekaj stvari
pojasnili, vsi postopki pa še
niso zaključeni, saj se ŠOB IN
YU-STIP inženiring, privatna
firma, ki je idejni in dejanski
oče   banke,   vešče   izmikata
kontrolnemu pregledu. Že se-
daj pa je očitno, da je bilo
v zvezi z ustanavljanjem ŠOB
storjenih kar precej nepravil-
nosti in prestopkov. Tako je na
primer bila banka registrirana
kljub temu, da ni imela za-
dostnega ustanovnega sklada;
domala polovico ustanovnega
sklada znašajo odstopljene
terjatve, ki bodo (če bodo)
vplačane šele čez nekaj let, kar
seveda banki ne omogoča raz-
polaganja s tem kapitalom in
ji ne zagotavlja varnega poslo-
vanja; že pred registracijo je
poslovala kar po domače, brez
soglasja delničarjev in na pod-
lagi potvorjenih zapisnikov iz-
vršnega odbora, je dajala kre-
dite fizičnim in pravnim ose-
bam, nekaterim celo za vplači-
lo ustanovnih deležev. SDK ni
doslej uspelo ugotoviti niti de-
janskega števila ustanovnih
delnic niti dejanskih delničar-
jev, okoh 230 tisoč DEM stro-
škov ustanavljanja banke, oz.
dokumentacija o njih, pa je
enostavno izpuhtelo, itd.
SDK je doslej predlagala le
ovadbe zoper odgovorne osebe
v IS SO Celje in Šentjur, ostali
grehi še čakajo na razčišče-
vanje.
Skratka, moji pomisleki ob,
»šentjurski navezi« ŠOB so se
pokazali upravičeni in je zame
dogajanje okrog ustanavljanja
moralno, poslovno in pravno
vprašljivo. Če bo vodstvo te,
navzven sicer simpatične in
poslovne bančne hiše, s seja-
njem rožic o »hiši zaupanja in
najsvetejših skrivnostih« za-
vestno zastiralo pogled na nje-
no skoraj izključno z družbe-
nim kapitalom podprto roj-
stvo, si čistega vina lahko obe-
tamo res le od sodišča.
FRANC KOVAČ, Šentjur
Poslanec v
ZO Skupščine RS
Vpis v Srednjo
tehniško šolo
Bliža se čas vpisa v srednje
šole, osmošolci se bodo morali
že v mesecu marcu odločiti,
kam po osnovni šoli. Osnovne
šole vsako leto pošljejo do
konca marca srednjim šolam
prijave za vpis v 1. letnik.
V želji, da bi osmošolcem
čimbolj pomagali pri poklicni
odločitvi, smo na Srednji teh-
niški šoli v Celju 12. februarja
organizirali informativni se-
stanek za svetovalne delavce,
razrednike osmih razredov in
učitelje, ki se na osnovnih šo-
lah ukvarjajo s poklicnim
usmerjanjem. Vabljene so bile
vse osnovne šole šestih občin
celjskega območja, osnovne
šole iz Velenja in Mozirja,
predstavniki Zavoda za zapo-
slovanje iz Celja in OE Zavoda
za šolstvo. Navzočim smo po-
drobneje predstavili programe
in poklice, za katere izobražu-
je naša šola, in jim razkazali
šolo.  Spregovorili smo tudi
o nesprejemljivih ukrepih Mi-
nistrstva za šolstvo in šport
v zvezi z racionalizacijo mreže
šol in predvidenim ukinjanjem
oddelkov v srednjih šolah, ker
bodo predvideni ukrepi priza-
deli še posebej našo regijo
(ukinili naj bi oddelke elektro-
energetike na naši šoli in v Ve-
lenju ter oddelke frizerjev na
Srednji šoli Boris Kidrič), so
vsi navzoči s podpisi podprli
pobudo pedagoginje Zlatke
Jambrovič-Koprivec iz Vele-
nja, da pošljemo protest proti
takšnemu načinu reševanja
problematike srednjega šol-
stva Skupščini Republike Slo-
venije, Izvršnemu svetu
Skupščine Republike Sloveni-
je, Ministrstvu za šolstvo in
šport in Zavodu za šolstvo Re-
publike Slovenije.
Na Srednji tehniški šoli se
v teh dneh že zavzeto priprav-
ljamo na bhžajoči se informa-
tivni dan za osmošolce, ki bo
v petek, 6. marca, ob 9. uri
dopoldan in ob 15. uri popol-
dan. Za izobraževanje ob delu
in za zamudnike pa bomo pri-
pravili informacije še v soboto,
7. marca, dopoldan. Pri pri-
pravah in izvedbi informativ-
nega dne sodelujejo številni
naši profesorji in dijaki, saj
želimo mladim, nadebudnim
osmošolcem čim bolj izčrpno
prikazati, kaj vse jih čaka
v času dve, tri ali štiriletnega
srednjega šolanja.
Srednja tehniška šola vklju-
čuje več šol oziroma izobraže-
valnih enot: lE Gimnazija La-
va, lE Elektro-kemija, lE
Gradbeništvo ter lE Strojni-
štvo. V šolskem letu 1992/93
bomo na redni študij od štiri-
letnih programov predvidoma
vpisali 4 oddelke gimnazijske-
ga programa, 2 oddelka pro-
grama kemijski tehnik, 2 od-
delka programa gradbeni teh-
nik, 4 oddelke programa stroj-
ni tehnik in 3 oddelke progra-
ma elektrotehnik elektronik.
Med triletnimi programi bomo
v razpisu ponudili po 2 oddel-
ka za naslednje programe:
gradbinec II (zidar, tesar, žele-
zokrivec...), obhkovalec ko-
vin (strugar, brusilec...),
strojni mehanik, finomehanik
in 1 oddelek za program zlatar
- filigranist. Šola je Ministr-
stvu za šolstvo in šport predla-
gala, da od elektroenergetike
ohranimo vsaj dva oddelka
triletnega programa elektrikar
energetik. Ali bo ta naš pred-
log upoštevan ali ne, bomo vi-
deli te dni v Objavah Ministr-
stva za šolstvo in šport.
Možnosti za nadaljevanje
šolanja bodo imeU na naši šoli
tudi tisti učenci, ki niso kon-
čali OŠ, imajo pa opravljeno
osnovnošolsko obveznost, in
učenci z osnovne šole s prila-
gojenim programom. Ponuja-
mo jim dveletna programa
gradbinec I (1 oddelek) in ob-
delovalec kovin (1 oddelek).
MOJCA BUČAR -
TROTOVŠEK
Št. 8 - 27. februar 1992
Kraljevič Marko
v deželi čudes
Magister Marlio Voljč: »V Celju imam najdražjo taščo in najtjoljšega tasta na
svetu^
Potem, ko je magister Marko Voljč,
kandidat za mandatarja za sestavo no-
ve slovenske vlade, pred slovensko
parlamentarno srenjo povedal, s kakš-
no ekonomsko politiko ubežati kata-
strofi, pri tem pa poudaril, da ne na-
stopa kot kritik Peterleta oziroma nje-
govih ministrov, je sedel v prvo skupš-
činsko klop kot kakšen obdolženec
pred poroto. Poslanci, tisti, ki so
v njem videli največjega povojnega ru-
šitelja vseh dragocenih pridobitev
mlade slovenske demokracije, parla-
mentarizma in uspehov vlade, so ga
obsuli z obtožbami in nizkimi udarci.
Tisti, ki so bili njegovemu prihodu na-
klonjeni, so se v tem skupščinskem
»blišču« kar nekako izgubili.
O tem, ali je bilo v tem trenutku
modro pripeljati v parlament človeka,
ki naj bi postal najnovejši mandatar,
naj razmišljajo tisti, ki so se sploh spu-
stili v takšno avanturo. Tudi ni naš
namen presojati, ali je delo slovenske
vlade res tako slabo, da bi bila godna
za »odstrel« še pred letošnjimi regu-
larnimi oziroma splošnimi volitvami.
Če pa si dovolimo vsaj malce posumiti
v dobronamemost predlagateljev,
stranke neodvisnih poslancev, lahko
istočasno trdimo, da so bili nameni
Marka Voljča iskreni, dobrohotni.
Kaj je Voljč izvedel o sebi?
Vrhunski strokovnjak, ki je ob pri-
hodu v Slovenijo izjavil, da naj bi Slo-
vence odlikovala razmeroma visoka
politična kultura in civilizacijska zre-
lost, je v sredo, 19. februarja v sloven-
ski skupščinski dvorani gotovo doživel
grenko razočaranje. Poslanci, zago-
vorniki dela in uspehov sedanje vlade,
so se namreč že pred Voljčevim priho-
dom v Slovenijo prav po detektivsko
lotili preverjanja njegovega porekla,
osebnosti in njegove strokovnosti.
Tako je Marko Voljč o sebi izvedel,
da se je v Ameriki dolga leta usposab-
ljal za potrebe realsocialističnega si-
stema. Nekatere je motila Voljčeva po-
litična neopredeljenost in vzvišenost
strokovnosti nad politiko. Nekdo je
Voljča primerjal s trojanskim konjem,
ki naj bi bil žrtvovan za prevzem obla-
sti tistih sil, ki so po Sloveniji viharile
v minulih desetletjih. Gospod kandi-
dat je o sebi še izvedel, da je Popitov in
Kardeljev učenec, da je nekakšen od-
poslanec ameriških gangsterjev, proiz-
vod komunistične zarote, ki hoče zru-
šiti mlado slovensko demokracijo.
Voljč, orodje mračnih zarotnikov, naj
bi bil tudi Kučanov agent in človek, ki
je slovensko vojno ignoriral tako, da jo
je spremljal iz daljne Amerike. Vso to
sceno slovenskih dušebrižnikov pa je
najbolj slikovito označil Ciril Zlobec
z »ladjo norcev.«
Voljčev »kontra«
Ko je nesojeni in neizvoljeni kandi-
dat za mandatarja (rešilne) slovenske
vlade videl ves ta cirkus, ki so ga upri-
zorili nekateri najvišji predstavniki
slovenske demokracije in ga še zabelili
s prav ogabnim »banana menujem«
gospodov poslancev Grosa in Štera, je
vrnil udarce z ocenami: »Nisem bil za-
dovoljen z razpravo, ki pa je bila, ko-
nec koncev, le odsev mlade demokra-
tičnosti slovenske družbe, ki bo vsak
mesec, vsako leto, bolj zrela. Ker tako
mislim, nisem tako zelo razočaran.«
»Zadovoljen sem z izidom glasova-
nja, vendar ne navdušen. To je prav
gotovo (izid glasovanja, ko mu je
manjkalo le šest glasov) odsev določe-
ne stopnje zaskrbljenosti, in upam, da
bo to tudi v poduk vladi in skupščini.
Obe bosta morali v prihodnje posveča-
ti gospodarskim vprašanjam še več po-
zornosti ...«
»Nimam razloga dvomiti v dobrona-
memost in energijo, ki sta jo vlada in
njen predsednik vlagala, vendar pa to,
žal, ni dovolj. Bile so, po mojem pre-
pričanju, storjene napake, ki so bistve-
no vplivale na zdajšnji katastrofalni
gospodarski in socialni položaj v Slo-
veniji ...«
»V vladi podcenjujejo vlogo države
v gospodarski krizi. Dokler ne bomo
dimenzij obsega države bistveno
zmanjšali ali racionalizirali, bomo
imeli žarišče krize, ki ga ne bomo od-
pravili z nobenim tujim denarjem ali
z izčrpavanjem gospodarstva z davki
in dajatvami...«
»Iz centralne Amerike sem prišel
v petek in bil takoj vržen med medije
in v sestanke s politiki, ki pa mi zveči-
ne niso bili naklonjeni...«
Glasovi ljudstva
»Mladi inteligentje v stranki so iska-
li poti iz tega mrtvila, iz te neznosne
osamelosti. Videli so jasno, da mora
stranka živeti v narodu in za narod, če
sploh hoče živeti.« (I.Cankar, Očišče-
nje in pomlajenje)
In medtem ko je magister Voljč kar
sedem ur poslušal demagogijo, laži in
črne komentarje na račun strankarske
opozicije in njegovih predlagateljev, je
mirno sedel v klopi ter si vso to bedo
zapisoval v svojo beležnico. V tem času
pa so v Skupščini brneli tudi telefoni.
Oglašali so se ljudje, slovensko ljud-
stvo, ki nestrpno čaka na spremembe,
zdaj že kot na nekakšen božji dar:
Sramota!
Kaj je bilo treba magistru Voljču, da
je prišel v ta slovenski zverinjak!
Zdaj vidimo, kdo nas volivce, za-
stopa !
Kdo, kje in kakšni smo, se je zdaj
pokazalo v parlamentarni razpravi.
Kaj se gredo ti poslanci!
Ko smo se hoteli dokopati do dolge-
ga spiska, ki ga je zabeležil skupščin-
ski telefon, smo ostali praznih rok.
Nihče si ni upal dati te sramote v jav-
nost.
Pozdravljena mi, dolina šentflorjan-
ska, vpoldanskem soncu žareča, v me-
sečini dremajoča; pozdravljeni vsi vi
potepuhi ničvredni, s težkimi grehi
obloženi, vi zakrknjeni župani, vi kri-
vični dacarji in iblajterji, vsi vi zasluž-
ni rodoljubi, zvesti čuvaji brezštevil-
nih svetinj in čednosti doline šentflor-
janske, čez hribe in doline pozdravlje-
ni. (I. Cankar, Pesem)
Kdo je »Popitov človek«?
Marko Voljč, rojen leta 1949 v Ljublja-
ni, je pred dobrimi trinajstimi leti odžel
na strokovno izpopolnjevanje v ZDA, to-
rej ni mogoče, da bi bil agent Kardeljeve-
ga in Popitovega sistema. Kmalu se je
zaposlil v Svetovni banki s sedežem
v Washingtonu, kjer je danes direktor
sektorja v omenjeni banki, zadolžen za
razvoj držav Srednje Amerike in Pana-
me. Ima mesto, ki ga v Svetovni banki
doslej ni zasedel še noben neameričan.
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je
diplomiral s štiriindvajsetimi leti, v tem
času pa je diplomiral tudi na Filozofski
fakulteti. S šestindvajsetimi je postal
magister ekonomije. Danes obvlada šest
svetovnih jezikov, kitajščino pa na ravni
pogovornega jezika. Junija leta 1975 se je
v Ljubljani poročil s Celjanko Danielo
Starovič, ki jo je spoznal v času študija in
s katero živi v Washingtonu. Veselo
družbo jima dela njun osemletni sin To-
maž, ki se je čez veliko lužo preselil še
s pleničkami med nogami. Tomaž je za-
ljubljen v Slovenijo, njegovo »edino pra-
vo domovino,« ki jo večkrat obišče in še
večkrat pogreša. Tomaž Voljč govori slo-
vensko enako dobro kot njegovi vrstniki
v Sloveniji.
Marko Voljč je visok 196 centimetrov,
rojen v znamenju strelca, ki ga odlikujejo
pogum, optimizem in velika priljublje-
nost med ljudmi. Za Marka Voljča pa je
značilna še strelčeva poštenost, ki pa je
pri Voljču tako zelo izrazita, da včasih
meji že na naivnost. Prav ta lastnost je
prišla najbolj do izraza, ko se je odzval
povabilu neodvisnih in pričakoval po-
šten politično-parlamentami dialog,
z eno samo željo, po svojih močeh kar
največ pripomoči, da bi bih Slovenci
v mladi državi bolj zadovoljni. Pri tem se
ni nikoli videl samo v vlogi zmagovalca.
V Washington je minuli petek zarana
odpotoval kot moralni zmagovalec, kot
je »njegovih pet minut« ocenila sloven-
ska javnost.
Pri tašči in tastu
z gospodom Markom Voljčem smo
se pogovarjali minuli četrtek popold-
ne, ko je, še ves utrujen, našel čas, da
obišče ženine starše, Jerico in Vaška
Starovič v Čopovi ulici v Celju. Pogo-
vor z njim je bil kratek in prijeten.
Je bil vaš prihod v slovenski parla-
ment res skrbno načrtovana zarota,
kot smo slišali iz ust nekaterih po-
slancev?
Do ponedeljka, 10. februarja, se mi
ni niti sanjalo, kaj se kuha. Spremljal
sem sicer januarske razprave okoli
morebitnih kandidatov za sestavo no-
ve slovenske vlade, predvsem iz časo-
pisja, nekaj pa sem izvedel iz telefon-
skih kontaktov, ki sem jih imel s Slo-
venijo. Devetega februarja sem odšel
na dvodnevno delovno misijo v Hon-
duras. Naslednje jutro me je ob pol
sedmih iz Washingtona po telefonu
poklicala žena in me najprej vprašala,
če sedim. Odgovoril sem ji, da ležim in
še napol spim. Nato mi je povedala
novico, da se je skupina neodvisnih
poslancev odločila, da me vpraša, če
sem pripravljen sprejeti kandidaturo.
Moja prva reakcija je bila, dobesedno:
A je to prvi april! Žena mi je odgovori-
la, da je, na žalost, to čisto res. Potem
sem jo prosil, naj še malo preveri, če ne
gre za kakšno neresno zadevo. Dobro
uro za tem pa me je poklical eden od
predlagateljev in potem je vsa stvar
stekla. Na začetku sem bil v nekakš-
nem šoku, saj je šlo za odločitev, ki je
ne kaže sprejemati kar na hitro. Po
dvodnevnem premisleku pa sem si re-
kel: ne morem reči ne, čeprav sem ve-
del, da so šanse minimalne. To ni bil
noben avanturizem, ampak poskus ne-
česa, kar se je pozneje izkazalo kot
nekaj, kar je bilo vredno poskusiti.
Vredno zato, ker se je pokazalo, kako
zelo pomembna so gospodarska vpra-
šanja. O tem se zdaj ne govori le v za-
prtih vladinih krogih in v krogih go-
spodarstvenikov. Govorim predvsem
o problemu brezposelnosti, o padanju
proizvodnje, splošni krizi, o pomanj-
kanju zaupanja in nekakšnem pesi-
mizmu. Če so vsi ti
dni pripomogli k tem
tem bolj resno razpra
čimprej zaustavili
trendi, potem se je m
V skupščini smo si
sko oceno, češ da vi
namišljena kriza. K
neštetih izrečenih ne
zadelo?
To, da sem v bese
čutil globok gnev.
uspeli izpljuniti vsej
se je, upravičeno i
upravičeno, nabiral
desetletjih. Zato m
gledati naprej, amp
čunavajo z nekimi i
mi in strahovi. To v
po določenem času,
pa zdi, da je slovea
trenutku bolj zreVa o'
predstavnikov v pari
najverjetneje pokaz;
njih volitvah. Če pa
tem sem še toliko bo
državo.
Marsikomu ste !
z oceno v vašem pi
država preveč pogc
z gospodarsko močji
No, kakšne poseb
s to oceno nisem pri
boko prepričan, da!
iz te krize, dokler dr
ga porabe ne bo dr;
Vem, da je to težko,'
za ministrstva in mi
meznike, vendar bre
šlo. Temeljita reforr
ja je nujna.
Ko je bilo glasom
vas po telefonu poki
murja in izrazile gl«
ker vam je manjkal(
Kako ste to sprejeli'
Ta klic me je od
tresel, ko je predsta
kla: »Tukaj je situaf
manj imamo za jest,
kmalu zmanjkalo. '
meniti? Pomagajte I
mučenja, tortura, vi
prizadelo kot me je
razgovor. No, pa s
mučenje ni bilo tak|
del procesa in nekaj
v milejših oblikah,
sodobnih parlament
dobnega glasovanja
Kako v Washingt'
dan magistra Voljč'
vikendi družine Vol
Ob sedmih, pol oS
zajtrku j emo. Sin se
som v šolo, jaz pa s"
sedem v avto in se
Zaradi tiste scene Z
čini in nekaterih |
cev, je javnost dob'
živim z družino ^
moram povedati O
v Washingtonu,
Združenih držav,
rastejo. Res pa je,'
Marko Voljč je visok IM
centimetrov, rojen v zna-^
menju strelca, ki ga odlika^
jejo pogum, optimizem in
velika priljubljenost me§:
ljudmi.
V Washington je minuli pe~
tek zarana odpotoval kot
moralni zmagovalec, kot je
njegovih »pet minut« ocM
nila slovenska javnost
»To ni bil noben avanturi-
zem, ampak poskus nečesa^
kar se je pozneje izkazalo
kot nekaj, kar je bilo vred--
no poskusiti.«
Zaradi tiste s
nami v skupšč
dobila občutei
virn V Hondut
Marko Voljč prihaja s svojo družino razmeroma pogosto v Celje. Tokrat ga je obiskal
sam in se pred odhodom slikal s taščo Jerico in tastom Vasom, ki sta na svojega zeta
ponosna.
Št. 8 - 27. februar 1992
20,21
v Hondurasu, ko so se v Sloveniji spre-
jemale odločitve o moji kandidaturi.
V službi sem ponavadi do osmih zve-
čer, kar pomeni, da je moj delavnik
kar precej dolg. Sem vodja oddelka za
Centralno Ameriko in Panamo, to je
šest držav, ki so po teritoriju skoraj
vse večje od Slovenije, le da so veliko
bolj revne in da v teh državah živi
veliko več ljudi. Ukvarjajo se z vrsto
težav, v Svetovni banki pa si prizade-
vamo, da bi se stvari v omenjenih dr-
žavah izboljšale. Tudi ob vikendih ne
gre čisto brez dela. Ob sobotah zjutraj
peljem sina na košarko, kar mi je v ve-
liko veselje, potem pa vmes še skočim
za tri, štiri ure v službo, ker med ted-
nom ne uspem vsega opraviti. Ob ne-
deljah pa gre naša družina na krajše
izlete ali sprehode.
Kaj pa skrb za telesno in duševno
kondicijo?
Čimveč delam, da se ne zredim,
igram tenis, za slabo vreme imam do-
ma nekaj kondicijskega orodja, največ
pa mi pomaga ukvarjanje s sinom, ki je
zelo živahen. To je torej ključ, da ob
hudem delovnem tempu osla jam rela-
tivno zdrav.
Na desnem zapestju nosite zlato za-
pestnico, kar pa se čisto ne sklada
z dušo in podobo Marka Voljča, kakrš-
nega smo imeli priložnost spoznati
v teh nekaj dneh...
Ta zapestnica je pravzaprav malo
bolj sofisticirana oblika tiste, ki jo
ravno pri vas izdeluje doktor Moser.
Pred davnimi meseci mi je takšno za-
pestnico z magnetki dala moja mama.
Na žili nad zapestjem sem imel manjšo
bulo in po dveh tednih nošenja Moser-
jeve zapestnice se je bula vidno zmanj-
šala in potem povsem izginila. Od ta-
krat naprej, čeravno ne verjamem
v kakšne trike in magijo, sem začel
v tovrstne učinke verjeti. Problem ba-
krenih zapestnic pa je, da puščajo ne-
lep zelen madež na koži in sem se
vprašal, če na tem svetu obstaja kakš-
na inačica te zapestnice. No, in ravno
v Hondurasu, na letališču sem pred
približno pol leta našel tole alternati-
vo, ki ni niti stvar okrasa niti kakšne
moje nečimrnosti. Ti magnetki, vsaj
tako pravijo, pripomorejo k sprostitvi
in moram reči, da mi je zapestnica
v teh dneh v Sloveniji hudičevo prav
prišla.
Kakšno sarmo je danes za vas sku-
hala vaša tašča Jerica?
Najboljšo.
O taščah krožijo različne šale in oce-
ne, vse pa so praviloma slabe. Kakšna
pa je vaša.
Lahko rečem, da imam v Celju taš-
čo, ki je najboljša na svet^u. Sicer pa je
to najtežje vprašanje, na katerega sem
moral te dni odgovoriti. Enaka ocena
velja za mojega tasta.
MARJELA AGREŽ
Foto: LJUBO KORBER
»Ti magnetki, vsaj tako
pravijo, pripomorejo
k sprostitvi in moram reči^
da mi je zapestnica v teh
dneh v Sloveniji hudičevo
prav prišla-«
Za filmskim
hroščem v
Hollywood
Mark Lampetien se je iz Beveriv Hilisa vrnii v Velenje
Ko je leta 1983 Mark
Lampetien (takrat je bil
še Marko Lampe) maturi-
ral na celjski gimnaziji,
ni še nihče slutil, da bo tri
leta kasneje živel na Be-
verly Hillsu. Da pa se
navdušuje nad filmom in
mediji nasploh je bilo ta-
krat, glede na njegove iz-
venšolske dejavnosti, že
videti.
Takoj po gimnaziji se je
Velenjčan odpravil
v Ljubljano in honorarno
delal na televiziji, v ra-
zličnih redakcijah, opra-
vil je strokovno usposab-
ljanje za napovedovalca
ter se udeležil nekaj film-
skih festivalov, tudi v tu-
jini, kjer je prejel nagrade
za režijo. Potem ga je
zgrabil »filmski hrošč«,
kot pravijo zasvojenosti
s filmom, zato se je odlo-
čil, da postane show biz-
nis njegovo življenje. In
kmalu se je znašel v Hol-
lywoodu, da je tam, pa so
lahko slišali predvsem
poslušalci Vala 202. Mark
se je namreč redno ogla-
šal z različnih prireditev,
tudi s podelitve filmskih
nagrad Oscar.
Vlagal je vase
Leta 1986 si se odpravil
v Hollywood. Kako si se
pravzaprav za to sploh
odločil?
Na nekem filmskem fe-
stivalu v Parizu sem
spoznal starejšo produ-
centsko družino. Povabili
so me, da lahko stanujem
pri njih, na Beverly Hill-
su, če se bom odločil za
študij v Hollywoodu. Nji-
hovo povabilo sem z vese-
ljem sprejel. Naš prvi
desni sosed je bil Marlon
Brando, na levi pa je sta-
noval Jack Nicholson.
V Hollywoodu, ki je poleg
Beverly HUls, sem obi-
skoval zasebni Columbia
coUege, kjer sem študiral
filmsko in TV režijo,
shovi^ biznis, dodatno sem
na drugem collegeu štu-
diral ameriški biznis,
marketing in propagan-
do, prav tako imam za sa-
bo še dveletni študij in
diplomo iz fitnesa in di-
etetike.
Študentje, ki opravijo
šolanje na slovenskih fa-
kultetah, pogosto ugotav-
ljajo, da so v štirih letih
dobili premalo strokov-
nega znanja, veliko je
predmetov, za katere se
kasneje izkaže, da niso
ravno potrebni. Kako pa
je na zasebnih ameriških
collegeih?
Tu je ravno prednost
teh ustanov. Vsi predmeti
so samo takšni, da jih
kasneje, pri delu, zares
potrebuješ, nobenih do-
datnih, nepotrebnih stva-
ri ni. Zato sem z užitkom
hodil na predavanja, štu-
diral strokovno literatu-
ro. Mislim, da takšne bo-
gate zakladnice znanja ne
bi mogel pridobiti nikjer
drugje.
Kakšni so bili pogoji za
sprejem, veljajo kakšne
omejitve?
Bilo je precej papirne
vojne med Slovenijo in
ZDA, precej potrdil je bi-
lo treba poslati, potrebo-
val sem priporočilna pi-
sma znanih osebnosti pri
nas in v tujini, priporočil-
no pismo pa so mi dali
tudi na slovenski televi-
ziji.
Kaj pa šolnina?
Šolanje je treba, seve-
da, plačati iz lastnega že-
pa. Zato sem vseh pet let
poleg študija še delal,
vzdrževal sem se namreč
sam. Ogromno sem zaslu-
žil, vendar sem vse tudi
porabil. Ravno zadnjič
sem izračunal, da sem
v vseh petih letih vase in
v svoj študij vložil več kot
140 tisoč ameriških do-
larjev. Zaslužil sem jih
tako, da sem asistiral pri
snemanju glasbenih vi-
deo spotov, pa tudi pri
snemanju celovečernih
filmov, poleg tega sem se
ukvarjal še s propagando
in fotografijo. Tam, na
primer, delaš dva tedna,
zaslužiš deset tisoč dolar-
jev in s tem potem živiš
dva meseca, v tem času se
lahko ukvarjaš s štu-
dijem.
Si morda asistiral pri
kakšnem filmu, ki je kas-
neje postal uspešnica?
Sodeloval sem pri sne-
manju dveh filmov Ar-
nolda Schwarzeneggerja.
Gre za prvi del Termina-
torja in Total recall. Od
video spotov naj omenim
snemanje z Madonno,
skupino White Snake,
Paulo Abdul in drugimi.
Sicer pa sem se z zvezdni-
ki srečeval na številnih
zabavah in podelitvah
filmskih nagrad. Kadar
so v zaprtem krogu, so ti
ljudje zelo dostopni, ne-
kateri so prav prijetni so-
govorniki, normalni, ka-
dar pa pridejo iz zaklju-
čenega kroga zvezdnikov,
pa zgradijo nek zaščitni
zid pred številno množico
oboževalcev, ker bi jih si-
cer le-ti razgrabili. Na
primer, pri podeljevanju
Oskarjev nekateri ljudje
že dva dni prej kampirajo
pred dvorano, da bi vsaj
od blizu videli zvezdnike.
Včasih se komu uspe pre-
biti skozi množico var-
nostnikov in pride do
scen, vendar varnostniki
poskrbijo za red.
Voditelja naredijo
Obiskoval si tudi tečaj
za televizijske in radijske
voditelje. Kakšen mora
biti voditelj, da je uspe-
šen v Ameriki in kakšen
bi moral biti, da bi bil
uspešen v Sloveniji?
To je razmeroma težko
vprašanje. Voditelji
uspešne oddaje so v Ame-
riki tisti, ki so precej štu-
dirali šou biznis, poleg
tega morajo imeti dober
videz, sposobni morajo
biti voditi različne odda-
je. Kakšni bi morali biti
uspešni voditelji pri nas?
Ne vem, to je zaenkrat še
pretežko vprašanje. Jaz
sem usposobljen za vodi-
telja in ravno sedaj se do-
govarjam s T V Slovenija,
z urednikom razvedrilne-
ga programa Mitom Tre-
faltom, da bi pripravljal
zanimive kvize, to bi bile
polurne oddaje, dvakrat
mesečno, narejene po
uspešnih ameriških for-
mulah, prirejene za slo-
vensko občinstvo, bile bi
dinamične ter zanimive.
Upam, da bo TV Sloveni-
ja našla pravi odgovor na
mojo ponudbo.
Kakšen pa je študij
show biznisa?
Predavanja so običajno
zvečer, med sedmo in
enajsto uro, vsak dan, čez
dan pa poteka praktični
del v študijih, ki jih je
v Los Angelesu veliko.
V okviru študija je
ogromno prakse, veUko
pa je zanimive teorije,
z izvrstnimi predavatelji,
saj je bil med njimi tudi
znani režiser Spielberg.
Predavajo ljudje, ki so
aktivni v show biznisu, ki
so sami veliko dosegli in
imajo dovolj izkušenj, da
niso ljubosumni le-teh
prenašati na mlajše.
Rekel si, da je za vodi-
telja pomemben tudi zu-
nanji videz. Ali to pome-
ni, da tam nekdo, ki ima,
na primer, odvečne kilo-
grame, niti ne more pred
kamere kot voditelj, am-
pak mu svetujejo, naj se
potrudi in jih izgubi?
Recimo, da je tako. No-
vi trendi so takšni, da vsi
igralci, glasbeniki, vodi-
telji, na veliko obiskujejo
fitness klube. V Beverly
Hills fitness klubu, kjer
sem delal nekaj časa, sem
bil zasebni trener žene
Boba Dylana, pa Faye
Dunaway. Dunavv^ayeva
je že starejša igralka, pa
redno obiskuje ta klub.
Lepota telesa, vzdrževa-
nje telesa v pravi kondi-
ciji in zdrava prehrana so
pogoji za uspešnejše delo,
nastop, za več energije.
Kako pa je z obleko, si
morajo voditelji za na-
stop pred kamero le-to
priskrbeti sami ali za to
skrbijo drugi?
Tam za to poskrbijo
pokrovitelji, veljajo dolo-
čena pravila kateri mate-
riali sodijo pred kamero
in kateri ne, make-up je
na visoki ravni, za vsake-
ga voditelja poskrbijo, da
je pred kamero takšen
kot je treba.
Kaj pa sproščenost
pred kamero, te tudi tega
naučijo?
Da, tudi to so nas učili.
Gre za poseben sistem,
kako ljudi pripraviti do
sproščenosti pred kame-
ro, vendar ne gre le za
voditelje, temveč mora
voditelj znati sprostiti tu-
di tiste, ki v oddaji sode-
lujejo. Tudi za kviz, ki ga
pripravljam za slovensko
TV, imenoval naj bi se Ri-
ši in zmagaj, pripravljam
poseben program, kako
pripraviti nastopajoče na
pravilen in zanimiv na-
stop, da se ne bi blamira-
li, kar se pri nas včasih
dogaja. Oddajo bi vodil
sam.
Nazaj zaradi
domotožja
Kako to, da si se lani
odločil vrniti se v Slove-
nijo?
Po koncu študija, maja
lani, me je zagrabilo do-
motožje, ne vem zakaj
pravzaprav, morda zato,
ker sem veliko bral
o spremembah, ki se do-
gajajo v Sloveniji. ,Vrnil
sem se, bil sem tu v času
vojne, kasneje sem se si-
cer nameraval vrniti
v ZDA, vendar sem uvi-
del, da me nova država
Slovenija potrebuje, da
potrebuje takšen kader
kakršen sem jaz. Ne žeUm
biti eden tistih, ki so
osvojili bogato zakladni-
co znanja v tujini in po-
tem tam tudi ostali. Svoje
znanje želim ponuditi do-
movini, ker vem, da mo-
ramo imeti veliko stro-
kovnjakov doma, če ho-
čemo priti v Evropo,
znanstveniki slovenskega
porekla, ki živijo in dela-
jo v tujini, nam nič ne ko-
ristijo. Od decembra lani
sem tudi vodja snowbo-
arding zveze Slovenije,
na radiu Slovenija pa
imam trenutno reklamno
oddajo za Podarim - do-
bim. Filmsko ustvarjanje
puščam trenutno za pri-
hodnost. Znano je, da
v Sloveniji filmarji zelo
malo snemajo. Nov trend
v svetu je biti sam svoj
producent. Producent je
tisti, ki vloži denar in po-
bere tudi dobiček. Ravno
zato sem študiral poslov-
nost v Ameriki, da bi ne-
koč zbral dovolj denarja
za snemanje filma, za ka-
terega bi napisal tudi sce-
narij in ga režiral. Slo-
venski film bi rad spravil
na zahodno raven, ne to-
liko po finančni, bolj po
tehnični plati. Upoštevati
bi morali pravila zahod-
nega show biznisa.
Prej si rekel, da si se
vrnil zato, da bi domovini
dal svoje znanje, kako pa
domovina to ponudbo
sprejema?
Zaenkrat je tako, da je
odpiranje vrat pri nas še
težko. Ljudje bi radi pri-
šli v Evropo, delali in ob-
našali pa bi se tako kot
v prejšnjih časih. To ni
zdnižljivo. Veseli me, da
so tudi v Sloveniji že po-
djetja in posamezniki, ki
se obnašajo poslovno, za-
hodnoevropsko, ti bodo
zato tudi hitreje napredo-
vali.
Sedaj, ko si v Sloveniji,
živiš na relaciji Velenje-
-Ljubljana. Kako si se
vživel v slovenski, mir-
nejši način življenja?
Vsekakor sem moral
preklopiti. Beverly Hills,
Hollywood, Los Angeles,
to je drug svet, ki ga ne
moremo primerjati z na-
šim. Ko sem naredil ta
preklop, se ni bilo težko
vživeti v slovensko oko-
lje. Če tega ne bi bil sto-
ril, pa bi bil večno neza-
dovoljen. Toda vedno sem
optimističen, vesel, stvari
jemljem takšne kakršne
so. Vidim, da se tudi pri
nas določene stvari pre-
mikajo na bolje. Po petih
letih intenzivnega življe-
nja na Beverly Hills pa mi
sedaj kar ustreza, da ži-
vim v mirnejšem okolju.
Nameravaš v Sloveniji
ostati ali se boš ustalil kje
drugje?
V Evropi se bom usta-
lil, čeprav me vleče še
v Avstralijo. Potoval bom
vedno, moja domovina pa
bo vsekakor Evropa.
Verjetno pa klasičen
način življenja, z natanč-
no določenim delavni-
kom, ni zate?
To prav gotovo ne. Prav
tako mi delovna leta ne
pomenijo veliko. V show
biznisu človek ustvarja,
dokler je živ, o upokojitvi
ne razmišlja, dokler je fi-
zično in psihično sposo-
ben delati.
NATAŠA GERKEŠ
Mark Lampetien na jahti v marini Los Angelesa
Št. 8-27. februar 1992
22
Ne uživajte
regrata!
Prebivalce južne tretjine ob-
čine CELJE, zahodne polovice
občine ŠENTJUR in vzhodne
tretjine občine ŽALEC opo-
zarjamo, naj ne uživajo re-
grata.
Regrat je na teh območjih
obremenjen s težkimi kovina-
mi, PCB-jem, rakotvornimi
organskimi substancami in
fluorjem, ob že znanih čmo-
bilskih radionukleidi pa še
z radionukleidi cinkamiške
proizvodnje titana (bele
megle).
JANEZ ČRNEJ
za Društvo za varstvo
okolja Celje
Protideiavsica in
protisociaina
oblast
Predsedstvo Delavske stran-
ke Slovenije je na svoji seji 21.
februarja ocenilo zasedanje
slovenskega parlamenta ter
nastope nekaterih poslancev
in zgroženo ugotovilo, da po-
slanci vladajoče koalicije na-
robe razumejo svoj volilni
mandat, še bolj pa politično
kulturo in parlamentarno de-
mokracijo. Predsedstvo meni,
da poslanci v svoji egoistični
borbi za oblast, za takšna
umazana podtikanja, omalo-
važevanje nasprotnega kandi-
data, neusmiljeno medsebojno
obračimavanje, resnično ni-
majo mandata volilcev. Očitno
se ne zavedajo, da s takim ob-
našanjem najbolj škodujejo le
sebi in svoji stranki. Še bolj
žalostno pa je, da ne poznajo
niti nove Ustave Republike
Slovenije, ki so jo sami spre-
jeli.
Delavska stranka Slovenije
obžaluje, da predlagani kandi-
dat za predsednika slovenske
vlade mag. Marko Voljč ni do-
bil potrebne podpore v parla-
mentu. Tako, na nesrečo de-
lavstva in gospodarstva, ostaja
na oblasti še naprej protide-
lavska in protisociaina oblast,
kateri je največja neznanka
ekonomska politika in razvoj-
na opcija mlade države Slove-
nije.
Predsedstvo Delavske stran-
ke Slovenije sklepa, da bodo
rezultati glasovanja ter doga-
janja v parlamentu in vladi
Republike Slovenije nasploh,
v nadaljevanju našega politič-
nega in družbenega življenja,
povzročili še večje poslanske
zdrahe in ministrske igre ter
strankarsko mešetarjenje. Re-
zultati glasovanja pa so zlasti
neugodni zaradi tega, ker ne
prinašajo nikakršnih kako-
vostnih strukturnih spre-
memb. Prav nasprotno: vsi ra-
čuni bodo izstavljeni delavcem
in davkoplačevalcem v Repu-
bliki Sloveniji. Na drugi strani
pa se bo agonija na vsej črti še
bolj poglabljala, škoda pa bo
vsak dan večja.
Delavska stranka Slovenije
spoštuje parlamentarno demo-
kracijo in se ne bi vtikala v de-
lo parlamenta in nastope po-
sameznih poslancev, če bi bila
gospodarska in socialna slika
povsem drugačna, kot je da-
nes. Tako pa nas skrbi, da bo-
do volilci na nek drug način
povedali: »dost vas mamo, tre-
ba vas je razpustiti!«
Vladajoči koaliciji odreka-
mo pravico, da zastopa intere-
se naših članov, saj se bodo ti
lahko izrazili in uveljavili šele
z izvolitvijo naših poslancev,
pa čeprav nekatere stranke
vladne koalicije zadnje čase
vlivajo v svoje programe ra-
zlična socialdemokratsko
obarvana gesla, da bi še naprej
privabljale v svoje vrste delav-
ce in zlorabljale njihovo za-
upanje.
PREDSEDSTVO
DELAVSKE STRANKE
SLOVENIJE
Pismo ceijsicim
demoicratom
Na zadnjih volitvah sem
svoj glas dal takratni Sloven-
ski demokratski zvezi, ker je
bil njen program v sklopu DE-
MOSa dovolj konzistenten, da
je  bilo mogoče pričakovati
- seveda ob njegovi izvedbi
- tako ureditev Slovenije, kot
si jo tudi sam predstavljam.
Moram reči, da me je odloči-
tev o zapustitvi DEMOSa, ne-
katerih najbolj vidnih osebno-
sti stranke, ki sem ji zaupal
svoj mandat, zelo presenetila.
Morda nekoliko pobližje poz-
nam delovanje demokratičnih
ustanov v tistem delu sveta, ki
so mu bile prihranjene izkuš-
nje »naših 45 let«, zato se mi
zdi tudi popolnoma normalno,
da posameznik ali skupine
spremenijo svoja stališča in
politične nazore. Kot volilec
pa se imam pravico vprašati,
če lahko tisti, ki sem mu dal
mandat, po dobljenih volitvah
odloči drugače in tega, kar je
obljubljal pred volitvami, ne
drži.
Da DEMOS še zdaleč ni
uresničil programa, ki ga je
volilcem obljubil, seveda sploh
ni sporno. Tolažilni obliž, da
so vsa velika in pomembna
vprašanja rešena, so le navad-
no zavajanje ali samega sebe,
ali pa volilcev. Najtežje preiz-
kušnje šele prihajajo.
Ustanovitelji vaše stranke
so koalicijo DEMOS zapustili.
Mislim, da med njimi tudi ni
bilo političnih naivnežev, ki bi
v koaliciji pričakovali kake
idilične razmere - saj so težave
v delovanju koalicij prej pra-
vilo, kot pa izjema. Tudi poli-
tično popolnoma nepismenim
je jasno, da vprašanj, ki jih ni
mogoče uskladiti v koaliciji,
nima niti smisla prenašati na
usklajevanje v parlament.
Odhod iz DEMOSa - ob tem,
da ta ni izpeljal programa,
s katerim je šel na voUtve - je
pomenil zavestno blokado de-
la parlamenta. Šteti znamo vsi
in vsak si je lahko na prste
izračunal, da je z odhodom
Vaših prvakov bil DEMOS za
izpeljavo svoje volilne obljube
onesposobljen. Še več - one-
sposobljen je parlament, da
kot tak sploh smiselno deluje.
Ob tem je bilo jasno vsaj dvoje.
Rešitev parlamentarne krize,
s sicer običajnim postopkom
- novimi volitvami - kratko-
ročno ni na razpolago, ker pač
ustrezna zakonodaja zahteva
vsaj nekaj mesecev. Parla-
ment, tak kot je, pa lahko pre-
življa samo agonijo, v kateri se
bodo posamezniki z retorični-
mi ekskurzi poskušali medij-
sko uveljaviti, mlada država
pa bo ostala brez enega od bi-
stvenih nosilnih stebrov - de-
lujoče konstituante.
Posledice so že tu. Pred dne-
vi je Rupel na TV tarnal, da ni
denarja za nove ambasade, ker
pač ni sprejet proračun. Skle-
panja nesposoben parlament
seveda ne more sprejeti prora-
čuna. Ta abeceda dnevne poli-
tike očitno nekomu ni jasna.
Rupel je pri onesposobljanju
koalicije DEMOS merodajno
sodeloval in v trenutku, ko je
s svojimi pristaši DEMOS za-
pustil, so bile skupščinske in
proračunske posledice kristal-
no jasne. Drugačen razplet
v dani politični konstelaciji
sploh ni bil mogoč - ali lahko
le predmet zelo drznih in malo
verjetnih špekulacij.
Tisti, ki je razbil DEMOS, si
je pač naložil odgovornost za-
to, da bo država težje funkci-
onirala. Zakaj je to storil, naj-
bolje ve sam. Dvomim, da bi
tisti, ki so to izpeljali, bili tako
naivni, da teh neogibnih po-
sledic ne bi pričakovali. Seve-
da je mogoče to - iz zornega
kota   navadnega   državljana
- oceniti, kot podvig, ki bo po-
sameznikom, ne glede na ško-
do za državo, prinesel osebno
popularnost. Tako ravnanje se
mi zdi zelo sporno. Tretje mož-
nosti skoraj ni.
Prepozno odprte ambasade,
nad katerimi se pritožuje Ru-
pel, niti niso posebna nesreča.
Zasedli jih bodo itak v glav-
nem stari realsocialistični di-
plomatski funkcionarji. Je pa
to tipičen primer, kako bloki-
ran parlament parahzira delo-
vanje države.
Moje vprašanje, ki ga želim
javno zastaviti, se zato glasi:
Zakaj se Rupel razburja nad
posledicami tega, kar je nepo-
sredno sam povzročil?
Če bi to počeli Školčevi real-
socialistični mladinci, bi dejal,
da je to pač plod njihovega
neznanja in neizkušenosti. Ko
pa se to zgodi odraslim, ki niso
ravno politični novinci, me to
upravičeno navaja na misel,
da je posameznikom več do
funkcij, kot do reševanja pro-
blemov. Ko sem prebiral poro-
čila iz Skupščine Slovenije
o tem, kako je bivši ravnatelj
celjske gimnazije g. Zupančič,
s proceduralnimi postopki
preprečil razpravo zakona
o lastninjenju, sam bil nad tem
početjem zgrožen. Niti naj-
manj si ne domišljam, da vem
ali ima prav prof. Sachs, Men-
cinger ali dr.Ribnikar (pri
slednjih dveh je jasno, da se
strinjata le v eni točki - oba
sta proti Sachsu - pri vseh
ostalih točkah pa si nasprotu-
jeta) toda preprečiti, da pride
določen zakon sploh v razpra-
vo, predstavlja škodo, ki gre
v stotine milijonov dolarjev
(ne tolarjev). Zato je Zupančič
neposredno odgovoren. Ver-
jetno kot šolnik nima prave
predstave o tem, kaj za tako
malo narodno gospodarstvo,
kot je slovensko, pomeni, če se
normalni kapitalni tokovi od-
ložijo za šest ali več mesecev.
Če bi ta mož vedel, koliko slo-
venskih delavcev bo zaradi
njegovega ravnanja (s katerim
se je hotel ne vem komu priku-
piti) ostalo brez dela, bi verjet-
no ravnal drugače - tudi če ob
tem širokogrudno zanemarimo
dejstvo, da bodo zaradi tega
zavlačevanja, med tem glavni,
no itak pokradli.
Rupel je posledice svojegg
ravnanja kaj kmalu okusil
svojih ambasadah. Posledic^
Zupančičevega ravnanja bodo
v glavnem nosili tisti, ki zato
niso krivi. On ne bo ob plačo.
Če to pismo zaključim, mo-
ram poudariti, da sem osebno
prepričan, da je skupina, ki j^
zapustila DEMOS, direktno
odgovorna za to, da je mlada
slovenska država, v obdobju
nastajanja, oškodovana za vi-
talne konstitutivne funkcije.
Ob tem se mi zdijo floskule
o nekakšni bipolarnosti na-
ravnost smešne. Vse demokra-
cije pač funkcionirajo kot tek-
movalni sistemi, ki so včasih
bipolarni (ZDA), ali tripolarni
itd. Govorjenje o »preteči« bi-
polarnosti je seveda mogoče
uporabljati kot izgovor, ki pa
ni posebno prepričljiv in raču-
na na kar precejšnjo lahkover-
nost naslovnikov.
Če imajo prvaki Celjskih de-
mokratov odgovore na ta
vprašanja, bi to vsekakor za-
nimalo številne Celjane. Ne bi
bilo odveč, če bi to tudi v časo-
pisu javno pojasnili.
PS.: Za zaključek še hudo-
mušno pripombo. Celjski de-
mokrati so si za svoj znak iz-
brali zeleno pikapolonico.
Sem velik prijatelj narave.
Doslej sem videl mnogo pika-
polonic, vse so bile bolj ali
manj rdeče - nobena pa zele-
na! Zelene barve so le listne
uši s katerimi se pikapolonice
hranijo - v naravi seveda.
IVO JAKOP
Otroci za rešitev
Zemije
Pišemo vam člani KORZA
in sicer z namenom, da vam
predstavimo naše delo in na-
loge.
Klub otrok za rešitev Zemlje
je ustanovil Clinton Hill iz Mi-
nesote. Ko je predlani novem-
POLJUBI SMRTI
Spomini Cel/ana Karla Kaneja
Dan zmage
Nastopilo je nadvse lepo, sončno, toplo, majsko jutro,
kakor bi tudi narava hotela prispevati svoj praznični delež
k temu pomembnemu zgodovinskemu dnevu.
Tistikrat sem precej zgodaj vstal, ker sem že pričakoval,
da bo ta dan pomenil konec gorja - druge svetovne vojne.
Ostal sem sam doma. Žena in oba otroka, hčerka je bila
stara štiri leta, sinko pa tri, so odšli na deset minut odda-
ljeno drugo posestvo. Proti sedmi uri zjutraj se je iz vasi
Pristava navkreber pomikal vod partizanov, dobro oboro-
ženih z mitraljezi ter brzostrelkami. Pozdravil sem jih, ko
so se že približevali hiši:
»Zdravo, tovariši! Kam pa tako hitite?Saj danes se bo pa
vse to menda nehalo? Ali ste kaj žejni, bi pili malo jabolč-
nika?«
»Bi ga pa kar, če ga že imate. Mi gremo naprej na najvišjo
vzpetino, koto, št—, ki se s te strani dviguje nad mestom.«
Prinesel sem jabolčnika, ki so ga kar hitro popili, nato pa
odhiteli naprej v hrib.
Do štirinajste ure popoldne se ni nič posebnega zgodilo.
Žena z otrokoma se še ni vrnila, ostal sem kar sam. Ni se mi
ljubilo prijeti za kakšno delo, kakor da bi čakal, da se bo
zgodilo kaj prazničnega. A glede na vse, kar se je pozneje
zgodilo, je bil to v resnici najbolj črn dan v mojem življenju.
Ura se je bližala pol tretji. Kar naenkrat priteče k naši
hiši naš partizanski kurir v civilu, bivši rezervni kapetan
stare jugoslovanske vojske Janko Wagner ter mi reče:
»Celje seje sedaj vdalo. Ce imaš kakšno slovensko zastavico
s peterokrako, jo obesi na strešno okno.« Zastavico sem
imel, zato sem ga ubogal, kar se je pokazalo za usodno.
Prinesel sem mu pol litra vina, počasi in z užitkom ga je
spil, se čez dobrih deset minut poslovil in odšel malo nižje,
v kakšnih dvesto metrov oddaljeno vasico Gornji Zagrad.
Še ni minilo pet minut, ko se zasliši hrup vojaške kolone,
ki se je naglo bližala iz vasi. Počil je oster strel. Ne da bi
vedel, kdo so, ali naši ali ubežna vojska, sem hišo zaklenil in
se skril v gospodarsko poslopje. Hrup kolone se je naglo
bližal in že sem slišal, da nekdo divje pritiska na kljuko
veznih vrat.
Jaz sem bil vedno dobričina. V dobri veri, da so naši,
partizani, ubogi, žejni, kakor so bili oni zjutraj, stopim
korajžno ven. Znašel sem se v smrtni nevarnosti. Ko bi bil
previdno pokukal, bi videl, da niso naši in bi se lahko
umaknil. Sedaj to ni bilo več mogoče. Ob hiši se je ustavila
kolona divje zaraščenih in zamazanih obrazov - tudi ženske
so bile med njimi - vsi pa so bili do zob oboroženi. Na
kapah so imeli kraljevske kokarde stare jugoslovanske voj-
ske, bili so, kakor sem pozneje izvedel, črnogorski četniki
na begu, ker se niso hoteli razorožiti pred Celjem. Obšli so
ga in po stranskih poteh dospeli do naše hiše. Po prehitro
obešeni zastavi so videli, da imajo opravka z nasprotnikom.
Na čelu te kolone je bilo nekaj oficirjev v kamuflažnih
oblekah s potrganimi oznakami za čine. Eden od njih je
stopil k meni, me zagrabil za rame in za ovratnik moje bele
srajce - bil sem namreč kar v hlačah in v srajci, ker je bilo
zelo toplo - ter ostro rekel:
»Hajd ti odmah na čelo čete i vodi nas u Vojnik.« Hitro
sem razmišljal. Radi bi torej proti severu, da bi se prebili do
Angležev. V koloni je bilo tudi nekaj znanih domačinov,
med njimi kurir tov. Wagner. Videti je bilo, da so jih
ugrabili med potjo. Zdaj bomo torej vsi njihovi talci! Ko
sem dobil ukaz, da naj jim pokažem pot do Vojnika, sem mu
odgovoril:
»Pa ne trebate mene. Imate dosta drugih, da vam pokažu
put do Vojnika.«
On mi je spet ostro dejal:
»Šuti i brzo idi!«
Ni me več izpustil. Moral sem hoditi na čelu. Pot je vodila
navkreber, kjer je bila naša viničarska hiša, skozi kratek
gozd in po gričkih z vinogradi, kamor so zjutraj odšli
partizani. Pri naši viničarski hiši jim je morala naša stano-
valka, Voduškova, razdati ves kruh ter dosti pitne vode, ker
so bili žejni. Pri sosedu so tedaj kopali vinograd. Naš
spodnji sosed Robnik je šel mimo nas z motiko na rami,
nameraval je pomagati sosedu. Takoj je moral motiko
odvreči in se pridružiti koloni.
Odšli smo naprej. Mene je odgovorni še vedno držal in
pozorno pazil. Porodila se mi je malo drzna misel. Njim se
je mudilo, meni pa ne. Oni so delali bolj dolge korake, jaz pa
sem začel delati bolj kratke, tako da me je nazadnje moral
kar vleči za sabo. Čez ramo je imel obešeno težko jugoslo-
vansko puško zbrojevko tako, da je bil jermen zgoraj, puška
pa pod pazduho. Š silo me je jezno potegnil naprej, poten
pa s cevjo zbrojevke sunil med rebra, ker je zasumil, da
nekaj nameravam. Nazadnje je nekako brezbrižno dejal:
»Ti, ako kidneš ili ne slušaš, ja ču te odmah pucati.«
Od tedaj naprej smo hodili skozi gozdiček. Postajalo mi je
vroče, lasje so se mi začeli jeziti. Vedno bolj sem bil prepri-
čan, da se ne bom mogel več rešiti. Prišla bo noč, če bom še
živ, bom v beli srajci - ko bi bila vsaj temna - lahek cilj, če
bi pobegnil. Nek domačin, starejši možak, po imenu Opreš-
nik, se je že znašel in pobegnil, zato so bili vojaki še bolj
pozorni. Oprešnik jih je prinesel okoli na zelo preprost
način: spustil je hlače, kakor da mora na potrebo - in izginil
za grmovjem. _
Po drugi svetovni vojni
Poljubi smrti tudi
v icnjižni obliici
Bralce, ki v NT prebirate feljton »Poljubi smrti«, avtorja
Karla Kuneja, obveščamo, da namerava avtor feljton
izdati tudi v knjižni obliki, če bo naročnikov vsaj 500.
Knjiga bo obširnejša od v tedniku objavijenjega feljtona
vsaj za tretjino. Interesenti lahko svoje zanimanje potr-
dite z dopisnico na naslov Založba Karantanija, Stari
trg 21, Ljubljana, po telefonu pa na številko 061 216-
540 vsak dan od 11. do 13. ure. Ko bo zbiranje intere-
sentov končano, bo založba sporočila ceno knjige, kije
odvisna od števila naročnikov.
Št. 8-27. februar 1992
23
Ijra umrl za rakom, so njegovi
prijatelji sklenili, da KORZ ne
gme zamreti.
Klub se je razširil po vsem
svetu, pa tudi v Sloveniji. Ze-
leni na naši šoli smo se odloči-
li, da tudi mi storimo nekaj za
rešitev Zemlje. Skupaj s pod-
ravnateljico Miro Kodrunovo
smo se dogovorili, da bomo za
klub skrbele tri učenke (Gor-
dana, Mateja in jaz) ter same
vodile tudi zapisnik itd. Naj-
prej smo pripravile radijsko
uro o KORZU, nato pa z obve-
stili obveščale učence o delo-
vanju kluba preko zvočnika na
šoli. Ko smo izpeljali nekaj ak-
cij, ki so se izkazale za uspeš-
ne, smo se odločili, da o delo-
vanju kluba obvestimo širšo
javnost.
To pismo bomo poslali ne-
katerim lokalnim časopisom
in Pilu z željo, da se še na mno-
gih šolah odločijo in organizi-
rajo podoben klub. Če se šole
za to zanimajo, naj pobrskajo
po starih številkah Pila. Pilu
lahko tudi pišejo ali pa se po-
vežejo z nami: OŠ Miroslav
Sirca, KORZ, 63301 Petrovče.
Enako velja tudi za vas.
Za čisto Zemljo!
PS: pismu prilagamo načrt
dela z našega prvega sestanka:
zbiranje baterij (iztrošenih) po
zgledu evropskih držav - eko-
loški kotiček v avli: novice, za-
nimivosti, plakati, drobne ide-
je..., dopisovanje in izmenja-
va idej s katero od šol, znaki:
majice, priponke..., novi
člani.
LIDIJA COKAN
Zeleni planet je
samo eden
v svetu so ZELENI gibanje
za varstvo narave. ZELENI
V CELJU so se ustanovili 13.
januarja 1990 v Celju, kot po-
litična organizacija, da s po-
močjo političnih sredstev
- parlamenta, vlade in stro-
kovnih služb uresničuje svoje
poslanstvo tudi v imenu vseh
tistih 15% Celjanov, ki so nas
volili na večstrankarskih voli-
tvah v letu 1990.
Zeleni Celja (ZC), so bili
ustanovljeni na pobudo njene-
ga predsednika Jožefa Jarha,
ki že intenzivno deluje na po-
dročju varstva okolja in osveš-
čanja ljudi že - če lahko reče-
mo od davnih šesdesetih let
dalje.
Z C smo že ob sami ustanovi-
tvi, še bolj pa ob vstopu v par-
lament, postavili zahtevo po
samostojnem resorju za var-
stvo okolja v občinski vladi.
Pri tem smo se soočali z orga-
niziranim sistemom blokad in
z ljudmi v tem sistemu, ki je in
še danes načrtno in zavestno
uničuje naravo. Med temi
ljudmi (pa tudi med posamez-
nimi občinskimi poslanci). Ze-
leni nismo uspeli organizirati
samostojen podsistem občin-
ske vlade, odgovoren za var-
stvo okolja vse do danes. Ali se
(ti) zavedajo, kar počno ali de-
lajo po navodilu tistih, ki ima-
jo v oblasti (lasti) moč odloča-
nja oz. denar, to vprašanje za
nas Zelene ni pomembno. Ze-
leni se zavedamo, da še živeči
planet z imenom Zzemlja umi-
ra. Zeleni se s vsemi silami bo-
rimo, da to uničenje planeta
preprečimo s vsemi možnimi
demokratičnimi sredstvi. In
politika je to uspešno sredstvo
demokracije.
Zeleni nismo lastniki bank,
tovarn, proizvajalnih sredstev,
orožja, nismo bogataši in
oblastniki, smo le ljudje, ki se
upirajo nasilni večini, ki sebe
in nas pehajo v samouničenje.
Miljarde DEM, miljarde do-
larjev se letno uporabijo za
posege v prostor in tehnologi-
je, ki uničujejo še živeči pla-
net. Zeleni skušamo obrniti
obstoječe stanje in del tega de-
narja z demokratičnimi sred-
stvi iztrgati iz rok oblastnikov
m ga uporabiti za varstvo na-
rave. ZC je uspelo po volitvah
1990 pridobiti denar iz občin-
skega proračuna za svoje delo-
vanje. ZC vsestransko, inten-
zivno in organizirano, na os-
^ovi pisnega programa in na
ustanovni skupščini ZC spre-
jetega ekološkega programa
dela izvajamo naše poslanstvo.
V letu 1990, smo ZC nakupih
za 18.000,00 DEM nujne infor-
macijske opreme: računalnik,
fotokopmi stroj, kamkorder,
TV-a, videorekorderja, itd.. Iz
občinskih pirspevkov smo do-
biU 28.600,00 DEM. Razliko
v denarju med obema številka-
ma, pa smo uporabili za redno
delovanje stranke, za nujna
organizacijska dela, za izved-
bo volitev v letu 1990, tako na
občinskem, regijskem in repu-
bliškem nivoju in za izvajanje
ekološkega programa v letu
1990.
ZC za uresničevanje svojega
poslanstva, dobivamo meseč-
no 72.000,00 SLT iz občinske-
ga proračuna - za primerjavo
povemo, da delovno mesto
enega samega načrtovalca ali
izvajalca za posege v prostor
v Celju, stane družbo najmanj
72.^)00,00 SLT. In ZC se naj le
z 72.000,00 SLT mesečno
uspešno borimo proti tistim ti-
sočim profesionalcem, ki odlo-
čajo o usodi in življenju nas in
naših bodočih rodov!? Ab-
surdno!
Glede na nakopičene ekolo-
ške probleme v Celju, je po-
trebno stalno delovati proti
tem tisočim z vsemi sredstvi in
strokovnimi potenciali. To ne
more biti prepuščeno samo se-
bi, kot mislijo posamezniki.
Aktivnosti se morajo izvajati
stalno, ne pa kot bi komu pri-
jalo, samo občasno. Aktivnosti
se morajo voditi z dovolj viso-
ko mero strokovne in politične
kvalitete. Vprašanja obvlado-
vanja našega planeta (ozon,
topla greda, umiranje gozdov
in oceanov itd.), je doseglo
takšne razsežnosti, da je težko
govoriti samo o strokovnosti
kot edinem pogoju za obvlado-
vanje nakopičenih ekoloških
problemov, ampak je potrebno
upoštevati politični posluh za
reševanje teh vprašanj. Var-
stvo narave je sestavni del teh-
noloških procesov, vsakdanje
reprodukcije v našem življenju
in delu.
ZELENI CELJA
Odprto pismo
Jožetu Pučniku
Spoštovani gospod Pučnik!
Veseli me, da zahtevate od-
ggvore Ministrstva za delo
(vaša ponovna zahteva - Delo
6. 3. 1992) na vprašanja: kaj
dela inšpektorat za delo ob
očitnih kršitvah pravice do
sindikalnega združevanja
v podjetjih; kako Ministrstvo
prispeva k razrešitvi konflik-
tov med delodajalci in deloje-
malci ter kako zakon o repre-
zentančnosti predvideva reše-
vanje omenjenih problemov.
Še bolj vesel bi bil, če ne bi
poznal tudi vaših dosedanjih
stališč do teh problemov. Žal,
gospod Pučnik, pa jih poz-
nam ! Zato se mi zdi vaša seda-
nja skrb cinična in za delavce
ponižujoča. Ko je bila Demo-
sova oblast še redno v vaših
rokah, vas problemi delavcev
niso zanimali, čeprav so kon-
flikti med delodajalci in delo-
jemalci vseskozi močno prisot-
ni. Hotel sem vam pisati že ob
vašem nedavnem nastopu na
TV, ko ste izjavili, da ste zago-
vornik pravice delavcev do
stavke, če problemov ne more-
jo rešiti drugače. Ali res, go-
spod Pučnik?!
Spomnim naj vas le na izja-
vo Demosa, ki ste jo podpisali
ob aferi Snaga (Neodvisni
dnevnik 9. 10. 1990). Takrat
ste zapisali, da je zamenjava
direktorja v Snagi »nepričako-
vano in neupravičeno sprožila
negativno reakcijo delavcev
podjetja, ki so se odločili celo
za »štrajk«. Ob tem ste dobro
vedeli, da ni šlo zgolj za reak-
cijo ob zamenjavi direktorja
temveč za veliko večje proble-
me delavcev. Ogorčeni ste bili
nad podporo svobodnih sindi-
katov delavcev Snage in meni-
li, da »vodi takšen način reše-
vanja spora v anarhijo in da je
v posmeh pravni državi«.
Ko so delavci Snage - še
pred stavko - šestnajst dni
moledovali za razgovor, ko je
predsednik mestne vlade gro-
zil s »totalno vojno« in ko je
bilo petnajst delavcev v stali-
nističnem disciplinskem po-
stopku, ki ga je vodil ljubljan-
ski obrambni minister ob asi-
stenci moščanskega prvaka
vaše stranke, Jožeta Riglerja,
vrženih na cesto, takrat, go-
spod Pučnik, vas ni zanimalo,
kaj dala inšpektorat za delo in
kako je na konflikt med mest-
no vlado in Snago reagiralo
Ministrstvo za delo. Ko so pod
taktiko že omenjenega vašega
strankarskega prvaka - ki se,
mimogrede, tako kot tisti, ki
jih vi napadate, vozi s službe-
no limuzino - metali na cesto
člane svobodnih sindikatov,
med njimi predsednico tristo-
članske osnovne organizacije,
ko so s policijo hoteli prepreči-
ti sindikalni sestanek in ko so
brez dela ostali na zboru de-
lavcev izvoljeni člani svavkov-
nega odbora, vas niso zanima-
le kršitve pravic sindikalnega
združevanja. Ne, gospod Puč-
nik, takrat vas takšni proble-
mi niso zanimali, saj ste očitno
socialdemokrat le, kadar ste
v opoziciji, oz. ko se vam
v predvolilnem času zatrese
prevladujoč vpliv na oblast.
Verjemite pa, gospod Puč-
nik, da delavci takšne social-
demokracije in skrbi za njiho-
ve pravice ne potrebujejo. Bolj
kot predvolilna hinavščina jih
zanimajo dejanja in njihov po-
ložaj, ki pa je v času vaše pre-
vlade hudo padel.
BRANKO OMERZU,
Ljubljana
Problematična
šoštanjska
elektrarna
Ko po radijskih valovih za-
slišim: »Na Velikem vrhu 1540
in na Graški gori 2000 mikro-
gramov žveplovega dioksida/
m^ zraka«, se mi naježijo lasje.
To je štirinajstkrat, oziroma
devetnajstkrat več kot je
v takšnih naseljih dovoljeno.
Razumljivo je tudi, da obvesti-
lo s televizije, ki pravi, da je
onesnaženost še v mejah dovo-
ljenega, govori pravzaprav, da
je onesnaženost že tolikšna, da
se opazi z leti tudi na gozdo-
vih. Seveda pa človek, ki vdi-
hava takšen zrak, vsrka vase
tudi vse škodljive snovi, obole-
va, tunira in nazadnje tudi
umre. Nihče pa se ne vpraša,
zaradi česa je umrl? Ali smo
množični, legalni morilci? Pra-
vi krivci pa se tako ali tako
zmeraj izmažejo brez posledic.
Vsi so namreč na visokih polo-
žajih in imajo imuniteto. Do-
kazi, ki ležijo pred menoj, ka-
žejo prav na to.
V novembru 1987 so v Vele-
nju Zavodnjčani organizirali
protestni shod zoper onesna-
ževalce, na katerem je bilo pri-
sotnih 10.000 ljudi. To naj bi
bil že dovolj velik znak za od-
govorne ljudi v elektrarni, da
bi se zganili in spoznali, da
k stroju, ki onesnažuje zrak,
spada tudi naprava, ki takšen
zrak očisti. Če se tega niso za-
vedali poprej, bi jih vsaj ta
shod moral zdramiti, da bi na-
peli vse moči in zbrali denar za
naprave. Takrat so denar še
imeli, a iz tega ni bilo nič. Ne-
umno se mi zdi, da moramo
mi, navadni ljudje vršiti priti-
ske, da se bi v tej smeri kaj
premaknilo. Samo polovičar-
sko delo ni dovolj, saj je s tem
še vedno ogrožena narava,
ogroženi pa smo tudi mi.
Z ministrstva na Bavarskem
sem dobila dosti ekološkega
materiala, med drugim tudi
drobno knjižico, v kateri je bi-
lo zapisano, da je bila 16. 10.
1987 na Bledu konferenca o či-
stem okolju. Zaprosila sem
ministrstvo, če bi mi lahko po-
slali gradivo s konference.
Gradivo sem dobila in pred
mano se je začela odvijati
klopka slovenske malomarno-
sti. Naj še povem, da je bil
takrat predsednik vlade go-
spod Šinigoj.
Devetega novembra 1984 je
bila v Meranu na konferenci
delovne skupine Alpe-Adria
sprejeta resolucija o okolju, ki
v devetih točkah opozarja
o usodni odgovornosti seda-
njih rodov do življenja rodov
v prihodnosti. Dogovorili so
se, da bodo v vsaki deželi, čla-
nici Alpe-Adria naredili pro-
gram za čisto okolje.
Dne 16. oktobra 1987 je bila
konferenca ponovno na Bledu.
Tokrat so izmenjali mnenja
o škodljivosti cestnega, želez-
niškega in zračnega prometa
na gozdove, vodo in zemljišča.
Dogovorili so se, da bodo pro-
grame medsebojno usklajevali
z namenom, da bi bili čim
boljši. Programi naj bi bili do
leta 1989 izdelani in dani
v skupno mapo. Države pa se
jih naj bi tudi držale.
Pred seboj imam to mapo.
Njen naslov je »Gozdna škoda
v Alpskem prostoru - Mejne
vrednosti čistega ozračja od
leta 1984 do 1988.« Moj interes
za mapo je bil zelo velik, ker
me je zanimalo kaj smo nare-
dili Slovenci. V njej je po deže-
lah obdelana Nemčija, Švica.
Zelo podrobno je razčlenjena
Avstrija. Italija in Hrvaška sta
predstavljeni bolj skromno.
Kje pa je Slovenija? Slovenija
ni naredila ničesar.
Tako še vedno ogroženi pri-
tiskamo na vse strani, da bi
TEŠ dobila čistilno napravo.
Mečkanje je tudi pri tej vladi
precejšnje in če bomo še čaka-
li, bo morda že prepozno.
Imam dokaze, da bi lahko to
v kratkem tudi uredili.
Dne 22. 2. 1991 je celovški
radio objavil intervju z takrat-
nim koroškim deželnim gla-
varjem gospodom Haiderjem
in generalnim direktor-
jem DRAU-CONSALTING
dr. Steufelbauerjem. Takrat so
ponudili, da bi prevzeli izdela-
vo čistilne naprave v vrednosti
milijarde šilingov. Ob garanci-
ji Slovenije pa bi dobili tudi
avstrijske kredite. Koroška bi
prispevala 1/4 milijarde šilin-
gov, če bi projekt dobila
DRAU-CONSALTING.
Zaradi nestabilnih razmer je
bila finančna garancija nemo-
goča. Prišlo je poletje in zade-
ve okoli čistilne naprave so
utihnile. Poleti se pač ne kuri
in koncentracije SO2 niso pre-
sežene.
23. 1. 1992 pa je na tiskovni
konferenci ministrica za oko-
lje Avstrije g. Ruth Feldgrill-
Zankel dejala, da je odobrena
podpora TEŠ v višini 174 mili-
jonov šilingov, z namenom, da
Slovenija nabavi čistilne na-
prave. S tem bi se zmanjšala
koncentracija SO2, ki prehaja
iz Slovenije v Labotsko dolino.
To sporočilo je bilo objavljeno
dvakrat na radiu in sicer
v nemškem in slovenskem jezi-
ku. Še isti večer je bila objava
na TV Slovenija, da je Avstrija
namenila 45 ali 47 milijonov
šilingov za ekološke namene.
O TEŠ ni bilo govora.
Sorodnica v Celovcu, ki mi
je priskrbela vso dokumenta-
cijo, je dnevnik tudi videla in
me kasneje tudi poklicala. Po-
vedala je, za kolikšen denar je
šlo in da je ves namenjen TES.
V časopisih nisem zasledila nič
o tem. Sprašujem se
»ZAKAJ«?
22. 1. 1992 pa je v Karntner
Tageszeitung izšel članek, ki
govori o ekoloških projektih
v Avstriji, omenja pa tudi po-
govor med g. Vranizkyjem, fi-
nančnim ministrom Ferdinan-
dom Lacino, koroškim obč. re-
ferentom Ambrozyjem in de-
želnim finančnim referentom
Ruscherjem na Dunaju. Vlada
je pripravljena dati 600 milijo-
nov šilingov od skupno po-
trebnih 800. Ostalih 200 mili-
jonov šilingov naj bi prispevali
Koroška in Štajerska, od kate-
rih je Koroška že zajamčila
svoj del.
Zdi se mi, da je sedaj napočil
trenutek, ko je potrebno vse to
zagrabiti z obema rokama. Če
pa naša vlada ni sposobna tega
storiti, pa nima smisla, da se
sploh sestaja. Bolje, da čim-
prej razpade in da na njeno
mesto pridejo takšni, ki bodo
vse ponujene priložnosti tudi
izkoristili. Občutek imam, da
se Avstrijci mnogo bolj zavze-
majo za.^voje ljudi, kot pa je to
pri nas. 174 milijonov šilingov
je tako že odobrenih in bi lah-
ko dobili čistilne naprave že
letos. Kaj še čakamo? Kaj je
bolj racionalno? Dobljeno po-
trošiti kar tako, ali pa kupiti
življenju potrebne naprave.
Ker se zelo malo piše in sliši
o pomoči Avstrije Šoštanju,
prosim, da se da v javnost vse,
kar se bo dogajalo okrog zgo-
raj navedenega!
Menda nismo več pod Šini-
gojevo vlado!
MARINKA OBU
Gorenje 9a
Naprej
v preteklost
Jurkloštra
Dolina Gračnice je od izliva
v Savinjo pri Rimskih Topli-
cah do Jurkloštra polna prese-
netljivih kontrastov: ob dve
uri hoda dolgi poti se izmenju-
jejo soteske, livade, pastoralno
mile kotlinice in kanjoni
- predvojni Jurklošter ji je bil
s svojo arhitekturo in vrtnar-
sko urejenostjo po lepoti ena-
kovreden.
Starejši krajani, ki se po od-
stranitvi lesne tovarne (60 za-
poslenih) 1. 1950 niso izselili,
še dobro pomnijo imenitno
graščino in staro šolo. Vse to je
bilo v vojni pred pol stoletja
požgano. Znotraj samostan-
skega obzidja so ostali cerkev,
stražni stolp in konjušnica, ki
so potrebni temeljite prenove.
Jurklošter so v svoji skoraj
tisočletni zgodovini prizade-
vale poplave, požari, epidemi-
je, lakota, vojne, razdejali so
ga Turki in kmečki puntarji,
vendar so mu cerkvena gospo-
da in posvetni vladarji vedno
znova pripomogli k duhovne-
mu vzponu in gospodarskemu
razcvetu. Med dobrotniki
(sponzorji) samostana so bili
zlasti celjski grofje, ki so bili
v Jurkloštru cesti gostje. Ned-
vomno je bilo med menihi tudi
nekaj evropske učene elite, ki
je Celjanom znala dobro sve-
tovati v državnih, diplomat-
skih in siceršnjih zadevah. Ta-
ko je umevno, da je grof Fride-
rik pokopal svojo ljubljeno že-
no Veroniko ravno v ugledni
kartuziji Jurklošter.
Jurkloštrčani smo torej pred
nalogo dvigniti iz ruševin ti-
sto, kar je tam pred vojno sta-
lo, urediti kulturno zgodovin-
ske objekte veslovenskega po-
mena in jim nameniti novo
funkcionahiost. Sami tega se-
veda ne zmoremo.
Pritegnimo k tej nalogi tudi
izseljene krajane, zdomce, so-
sede Laščane in zlasti Celjane,
državo in cerkev! Krajani ozi-
roma peščica mož dejanja so
že začeli preurejati konjušnico
v kulturni dom in v poslovne
namene.
Izkušene Laščane bomo pro-
sili za pomoč pri notranji ure-
ditvi stražnega stolpa (poroč-
na soba, meniška celica, mu-
zej) in s tem potrdili pradavno
medsebojno povezanost.
Celjani so poklicani poskr-
beti za primemo obeležje gro-
Nadaljevanje na 24. strani
V spomin
Vida Stukelj
6. februarja je umrla na-
ša Vida Štukelj. Dejali smo
naša Vida, zato, ker se je
s svojim delom in z dejanji
tako zapisala med nas, da
je bila preprosto »naša«.
V mislih se vračamo
k njej. Pisalo se je leto
1900, ko se je rodila
v Frankolovem. V zibel so
ji bili položeni močan soci-
alni čut, talent za poučeva-
nje, občutek za težave dru-
gih in neusahljiva volja ži-
veti tudi za druge. Če ne bi
postala učiteljica, bi dejali,
da je zgrešila poklic, in to
toliko bolj, ker je bil uči-
teljski poklic že v rodu.
1923. leta seje po konča-
nem zasebnem učiteljišču
v Mariboru zaposlila kot
učiteljica pri Sv. Kunigun-
di nad Zrečami. Tri leta
kasneje je postala učitelji-
ca na frankolovski šoli,
kjer je poučevala vse do
upokojitve, do leta 1962.
Izvzeti moramo le leta 2.
svetovne vojne, ko ji oku-
pator kot zavedni Slovenki
ni dovoljeval poučevati.
Kot učiteljica je mladim
ljubeče vsajala učenost, ču-
dovito je znala vzgajati,
posebno danes pogosto po-
grešan čut ljubezni do do-
movine. Zavzeto je mlade
učila vrtnarjenja in ročno-
delskih veščin. Z lastnim
zgledom je razvijala lepo-
pisje, kot dolgoletna knjiž-
ničarka pa ljubezen do
knjige pri vseh genera-
cijah.
Vida se je vseskozi zave-
dala, da mesto učitelja ni le
v šoli, zato je neumorno so-
delovala v Prosvetnem
društvu pri pripravi iger,
raznih tečajev in priredi-
tve, pri RK, Zvezi borcev in
SZDL, v Gasilskem dru-
štvu, v občini in v KS Fran-
kolovo. Vse te skrivnosti je
sprejemala kot potrebo in
ne kot breme.
Zapustila nam je čudovi-
to lastnoročno izpisano
kroniko našega kraja - Do-
moznansko knjigo. Zahva-
ljujoč njej, vemo mnoge po-
drobnosti iz preteklosti
Frankolovega. Vanjo bomo
tudi zapisali, da je 6. febru-
arja 1992 umrla učiteljica
Vida Štukelj, legenda in
»živ leksikon« Frankolo-
vega.
Z letom upokojitve pa
njena aktivnost ni presah-
nila, še naprej se je razda-
jala za kraj in krajane, kot
članica Društva upokojen-
cev je prevzela poverjeni-
štvo za KS Frankolovo.
Vsakomur je rada pomaga-
la z nasveti, s pisanjem
vlog in prošenj, pri organi-
zaciji raznih akcij in izle-
tov. Prav tako in za vse to
so ji bili upravičeno pode-
leljeni srebrno priznanje
OF, Zlata značka Zveze
društev upokojencev Slo-
venije in državno odlikova-
nje Red zaslug za narod.
Ob slovesu se želimo naši
Vidi zahvaliti za vso do-
broto, ki jo je sejala med
nami, in ji izreči priznanje.
Čudovito, globoko in nepo-
zabno se nam je zapisala
v naša srca in v frankolov-
sko zgodovino.
KOLEKTIV
o. Š FRANKOLOVO
Št. 8-27. februar 1992
24
Nadaljevanje s 23. strani
fičinega groba (kip; Veronika
kot tragični ženski lik v slov.
kulturnozgodovinski zavesti)
in za ureditev okolja zunaj in
znotraj obzidja. Tja spada tudi
zasteklena tabla z najpo-
membnejšimi zgodovinskimi
informacijami.
Država je kot čuvar narodo-
ve zgodovinske dediščine za-
dolžena za njeno ohranjanje
poznejšim rodovom, torej mo-
remo od nje zahtevati ponovno
zgraditev med vojno porušene
graščine. S tem bi Jurkloštru
vrnili svoj obraz, identiteto.
Izpod tistih obokov bi bdeli
nad gozdovi, divjadjo, vodami
in ribami, od tam bi managira-
li turizem. Tja bi sodila tudi
banka in občinski prostori.
Denar se mora začeti obračati
po teh krajih tako, da bomo
hlod kot pred 40 leti predelali
vsaj v polizdelek.
Za dograditev kulturnega
doma je potrebno približno
120.000 DEM, ki jih je treba
zbrati. V ta namen predlagam
ustanovitev sklada, ki bi ga
imenovali kar Jankov sklad.
Lani preminuli krajan Janko
Leskovšek je namreč ljubitelj-
sko proučeval krajevno zgodo-
vino in sistematično zbiral po-
datke o njem. V ta sklad je
nekdo že daroval 3000 DEM,
»ker so v Jurkloštru njegove
korenine«.
Občudovanja vredna sta bi-
la pogum in zanesenjaška po-
djetnost umetnice Svetlane
Makarovič, ki je začasno do-
movala v stražnem stolpu in
začela urejati to in ono. Sicer
je »poražena« odšla, mi pa smo
le začeli razmišljati in jo razu-
mevati. Njo in vse umetnike,
posebno arhitekte vabimo, da
si ogledajo Jurklošter in nam
pomagajo z idejami in vzpod-
budami.
JOŽE RABUZA,
Jurklošter
Odprto pismo
repubiišici
sicupščini in
stranicam
Skupščina občine Mozirje in
odbori političnih strank v ob-
čini: Slovenski krščanski de-
mokrati, SKZ - LS, Liberalna
stranka. Slovenska demokrat-
ska zveza - Narodna demo-
kratska stranka in Stranka so-
cialdemokratske prenove, po-
zivamo in zahtevamo od Repu-
bliške skupščine in vseh poli-
tičnih strank, ki so v njej tudi
zastopane, da najkasneje do
konca junija 1992 izvedejo
predčasne volitve.
Blokada v skupščini in raz-
prtije v vladi so dosegle že ta-
ko stopnjo, da se postavlja res-
no vprašanje, kako zagotoviti
normalno funkcioniranje mla-
de demokratične države. Moč-
no je ogroženo sprejemanje
najnujnejše zakonodaje in
programov, brez katerih sode-
lovanje z Evropo ne bo mogo-
če. Brez sodobne lastninske,
pokojninske, zdravstvene za-
konodaje in gozdarske zako-
nodaje ter socialnega progra-
ma ne moremo pričakovati
discipliniranega in s pravnim
redom podkrepljenega stopa-
nja v razviti svet.
Za izvedbo volitev je po-
trebno čimprej sprejeti novo
volilno zakonodajo. Zato pri-
čakujemo od vseh oblikoval-
cev volilne zakonodaje, da bo-
do z vso politično odgovor-
nostjo, katera se odraža skozi
materialno stanje naših držav-
ljanov, pristopili k sprejetju za
vse sprejemljive volilne zako-
nodaje. Rešitev je možna le
v kombiniranem sistemu. Ta
namreč omogoča zavarovali
interese regionalnosti in inte-
rese političnih strank. V dr-
žavnem zboru morajo biti za-
stopani interesi sedanjih volil-
nih enot, uporabljenih pri zad-
njih volitvah v zbor občin. To
pomeni, da bo sedanja občina
imela vsaj enega poslanca.
V kolikor se prvaki strank ne
morejo dogovoriti o predlaga-
ni kombinaciji, pa predlaga-
mo, da se takoj organizira 14-
dnevna razprava po občinah,
rezultati te razprave pa so po-
tem obvezni za poslance v re-
publiški skupščini. To pomeni,
da je volilna zakonodaja lahko
sprejeta do 15. marca, volitve
pa do konca junija 1992.
Pozivamo vse državljane
Slovenije in občinske odbore
političnih strank sirom Slove-
nije, ki jim je do blagorja vseh
slovenskih državljanov, da nas
podprejo in da od obstoječih
političnih struktur zahtevamo
takojšnje sprejetje ustrezne
volilne zakonodaje in volitve
najkasneje junija 1992. Dovolj
nam je fraz in peska v oči, vsi
smo za takojnje volitve - voli-
tev pa ni. Še enkrat DRŽAV-
LJANI SLOVENIJE, podprite
nas.
Predsednik SO Mozirje:
Andrej Presečnik, dipl. ing. agr.
Predsednik SDK:
Štefan Matjaž
Predsednik SKZ-LS:
Franc Bezovšek, dipl. ing. agr.
Predsednik SDZ-NDS:
Alfred Božič, mgr. oec.
Predsednik SDP:
Marko Pumat
Predsednik LDS:
Zdravka Hriberšek - Ladinek
Prošnja za
finančno pomoč
Smo dijaki III. letnika admi-
nistrativne šole v Zavodu za
usposabljanje invalidne mla-
dine v Kamniku. V naši šoli
smo dijaki z raznimi težkimi
telesnimi okvarami in motnja-
mi. Med nami so paraplegiki,
distrofiki, tetraplegiki...
skratka dijaki, ki smo vezani
na posebno nego in nam je edi-
ni pripomoček invalidski vo-
ziček.
Po enajstih letih skupnega
življenja . v Zavodu se bomo
v letošnjem letu poslovili in
razkropili v razne kraje po na-
ši ljubi Sloveniji. Da bi nam
bil sloves v čim lepšem spomi-
nu, smo si tudi mi zaželeli čim
lepši maturantski izlet. Zave-
damo se, da si izleta brez po-
sebnih prevoznih sredstev in
brez pomoči zdravih oseb ne
moremo privoščiti oziroma or-
ganizirati, zato vas vljudno
prosimo, da nam pomagate
s finančnimi sredstvi ali z va-
šimi izdelki za naš srečolov.
Prosimo vas, da morebitno fi-
nančno pomoč nakažete na ži-
ro račun št. 50140-603-57109
s pripisom za III. letnik admi-
nistrativne šole.
Za vašo pomoč se vam iskre-
no zahvaljujemo in vas lepo
pozdravljamo!
DIJAKI
SŠ III. letnika ZUIM
Kamnik, AŠ
Narobe svet
življenje, skromnost, trplje-
nje... bogastvo, dragocenost,
užitek... Ali smo svobodni,
brezskrbni slovenski narod ali
le trpeči nasledniki siromaš-
nega ljudstva, ki je ustvarilo
temelje svoje domovine, v upa-
nju na boljši jutri, v želji, da bi
otroci bili srečni, veseli, neo-
bremenjeni ... Ampak vselej
so jim ponagajali »ljudje na
višjih položajih«.
Res je, narod je ostal dela-
ven, pošten, iskren. Tudi danes
živimo v upanju boljšega jutri,
v hrepenenju na boljši jutri.
Tudi visoki položaji so... A le
v enem smo si različni. Dosegli
smo to kar ste si vi »ustanovi-
telji moje dežele« želeli, priza-
devali, se bili zanj. Postali smo
majhna pikica v Evropi, ki nas
priznava kot otroka, ki je
pravkar postal odrasel - SA-
MOSTOJNI SMO. - Pa vendar
ima tudi moja deželica hude
probleme, ki se jih malokdo
zaveda.
V meni se pojavlja kopica
vprašanj na katera je mogoč le
nelogičen odgovor. To so vpra-
šanja drobcena, pa vendar
lahko tudi usodna.
želja prednikov se je izpol-
nila, vendar mladina nove
družbe želi popraviti marsika-
tero majhno napako, ki je lah-
ko nevarna za razvoj sloven-
ske mladine, naslednjih rodov.
Sprašujem se: »Ali je po-
membno življenje? Je rdeča nit
življenja, da je človek zdrav?«
Le kako?!!!
DAN za dnem-teden, agg hi-
ti, nas prehiteva ...
Stopim v trgovino. Ustavim
se ob polici sadnih sokov, sa-
dja, zelenjave. Pogled mi prev-
zamejo cene sadnih sokov. Ob
meni stoji dekle, kakšnih de-
vet jih ima. Spogledava se.
Njen pogled je žalosten, poln
želja po soku. Ne morem si ga
kupiti«, mi govore njene oči.
Obrnem se stran. Solze mi za-
lijejo oči. Težke kaplje mi teži-
jo trepalnice. Na nasprotni po-
lici bdijo steklenice alkohola.
Pogled se mi ustavi na ceni.
Ceneje je, če enostavno sežeš
po sosednji polici in rešiš pro-
bleme s ceno ter še mnoge
druge.
Vi na vrhu ali ne vidite pro-
blemov naše družbe: alkoho-
lizma, samomorov. - Uničeva-
nje mladine!!! Ali naj mladina
kupuje alkohol! Ali naj se za-
struplja! Saj je ravno ta alko-
hol povod za mnoge samo-
more.
Pa se pritožujete, da smo vo-
dilni narod po samomorih
- ZAKAJ LE? Saj nas prisilju-
jete k temu z višanjem osnov-
nih živil - CENENA SO A
DA!
Le kaj pomagajo mnoga pre-
davanja proti alkoholu, ciga,
retam... ^
Saj nam to priporočate - J
to nudite!
ŽIVLJENJE JE ZATO, Da
GA ŽIVIMO!
A da ga živimo zdravo ii^
radostno, srečno, NE DAMo
SE UBIJATI, kajti smrt je le za
mrtve!
TADEJA MARZIDOŠEK
Gimnazija Celje
Kal dela Društvo
za varstvo oicoila
Celje?
Nekoč zelo aktivno društvo
za varstvo okolja je v zadnjem
času nekoliko utihnilo in je
njegova aktivnost precej
upadla, saj kar se tiče poroča-
nja v časopisih. V Celju je še
vedno polno ekoloških proble-
mov, ki jih je potrebno nujuno
razrešiti, čeprav je res, da je
tudi po zaslugi društva in nje-
govega predsednika g. Čeme-
ja, marsikateri ekološki pro-
blem v Celju bil odpravljen,
vendar pa je ekoloških »ran«
(Cinkarna, Železarna, pitna
voda, bolnica itd.) ostalo še za
veliko košaro. Občani se spra-
šujemo, ali ni ta »zaspanost«
društva povezana s tem, da je
njegov predsednik g. Čemej
poslanec v Zboru republiške
skupščine in sedaj kot član
oblastne strukture gleda na
probleme nekoliko drugače,
z oblastnega aspekta in je nje-
gova »borbenost« sled tega
upadla. Ne vem, morda se mo-
tim! Vendar je pa res, da bi na
čelu društva morala biti nad-
strankarska oseba, ki ni »pre-
pojena« z oblastjo, ker bo le
tako mogoče, da bo društvo
ohranilo svojo »civilnost« in
ne bo nehote pod vplivom
dnevne politike. Glede ekolo-
ške problematike namreč novo
izvoljena demokratična oblast
v Celju ni nič boljša od stare,
zato je za društvo več kot do-
volj dela, le da mora delovati
striktno kot civilna družba.
Na njenem čelu zato (že zaradi
velike obremenjenosti) ne bi
smeli biti ljudski poslanci.
ALEŠ SORČAN
Kettejeva 8, Celje
Sklad stavbnih zemljišč občine Celje
objavlja na podlagi 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS 18/84, 32/85 in 33/89)
JAVNI NATEČAJ
i. za oddajo stavbnega zem-
ljišča za izgradnjo poslovnega
objekta:
A) Lokacija Glazija, v objektu so lahko
obrtno storitvene dejavnosti. Lokacija leži
na delu parcele št. 654/1, in delu pare.
658/1 k.o. Celje v izmeri 1660m^ funkci-
onalnega zemljišča. Velikost objekta tlo-
risnepovršine40 x 17 m.etažnostP +1 + IP
skupaj 1496m^.
B) Lokacija ob Ul. XIV. divizije, objekt je
predpisan po ZN Staro mestno jedro, ob-
javljen v Ur. listu SRS 42/86 in sicer na
pare. št. 2347 in 2348 del k. o. Celje
v približni izmeri 320zemljišča, neto
etažna površina ca. 1160m^.
II. Oddaja stavbnega zemljiš-
ča V začasno rabo za postavi-
tev paviljonov
A. Lokacija ob sprehajališču Savinjskega
nabrežja del pare. št. 1239/1 ko. Celje
v izmeri ca. 200 za dva paviljona
v skupni površini 60,50 - ZN Staro
mestno jedro UL SRS 42/86.
1. Cena stavbnih zemljišč, izračunana
na dan 31.1.1992 znaša po zgoraj razpi-
sanih lokacijah, kot sledi:
Pod L A) Skupna vrednost je
24,279.485,60 SLT od tega:
- Odškodnina za pravico uporabe stavb-
nega zemljišča SLT 447,00 za m^ funkci-
onalnega zemljišča,
- stroški komunalne ureditve stavbnega
zemljišča pa SLT 15.733,60 za korist-
ne površine objekta.
Pod L B) Skupna vrednost je
18,250.976,00 SLT od tega:
- Odškodnina za pravico uporabe stavb-
nega zemljišča SLT 447,00 za m^ funkci-
onalnega zemljišča,
- stroški komunalne ureditve stavbnega
zmeljišča pa SLT 15.733,60 za m^ korist-
ne površine objekta.
Pod II. A) Skupna vrednost je
1,456.847,00, od tega
- odškodnina za pravico uporabe stavb-
nega zemljišča SLT 447,00 za m^ funkci-
onalnega zemljišča;
- stroški priprave SLT 3.699,10 za
funkcionalnega zemljišča;
- stroški opreme SLT 10.374,00 SLT za
m^ koristne površine objekta.
V zgoraj navedenih stroških ni zajeta od-
škodnina za spremembno namembnosti
kmetijskega zemljišča (UL RS 9/90), prav
tako niso zajeti prispevki za priključitev na
naprave individualne komunalne rabe.
Cena zemljišča in sorazmerni del stro-
škov za pripravo in opremljanje stavbne-
ga zemljišča se valorizira v skladu z in-
deksom GZS - Sekcija za gradbeništvo
in IGM Slovenije na dan sklenitve po-
godbe.
2. Rok plačila stavbnega zemljišča in so-
razmernega dela k stroškom urejanja
stavbnega zemljišča je 5 (pet) dni po
podpisu pogodbe o oddaji predmetnega
stavbnega zemljišča.
3. Plačilo je potrebno zavarovati z meni-
co ali akceptnim nalogom. Ta instrument
zavarovanja je treba predložiti ob podpisu
pogodbe.
4. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji
stavbnega zemljišča je 30 dni po odločitvi
pristojne komisije za oddajo oz. zakupa
stavbnega zemljišča o izboru najugodnej-
šega ponudnika.
5. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev,
rok za zgraditev objekta do IV. gradbene
faze pa največ konec leta 1993 od dneva
sklenitve pogodb o oddaji stavbnega
zemljišča, oz. 6 mesecev pri oddaji zem-
ljišča v začasno rabo.
6. Vse gradbene parcele so komunalno
opremljene v skladu s prostorskimi izved-
benimi akti in programom nalog Sklada
stavbnih zemljišč občine Celje.
7. Posamezna gradbena parcela bo od-
dana tistemu ponudniku, ki bo v svoji
ponudbi:
- ponudil za posamezno lokacijo oziro-
ma glede na lokacijske pogoje, zahteve,
smernice in izhodišča najustreznejši pro-
gram dejavnosti,
- ponudil najkrajši rok izgradnje
in se s svojo ponudbo najustrezneje vklo-
pil v posebne izborne kriterije, na osnovi
katerih bo ponudbe ocenjevala Komisija
za oddajo stavbnega zemljišča.
8. Po preteku roka iz 5. točke tega nate-
čaja oziroma, če na tem natečaju izbrani
investitor v roku ne zgradi objekta do IV.
gradbene faze, mu lahko Sklad stavbnih
zemljišč občine Celje odvzame zemljišče.
9. Interesenti lahko sodelujejo za eno
drugo gradbeno parcelo, pri čemer pa naj
navedejo njihov predlog prioritetnega
vrstnega reda.
10. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč
bo smatrala, da interesent sodeluje na
tem natečaju, če bo:
- v svoji ponudbi navedel predlog za do-
ločeno ali določene gradbene parcele
z oznako objekta in dejavnosti, rok dogra-
ditve objekta do IV. gradbene faze in
načrt financiranja gradnje;
- poslal ali izročil osebno svojo ponudbo,
v največ 15 dneh po javni objavi tega
natečaja na naslov Sklada stavbnih zem-
ljišč občine Celje, Trg svobode 9, 63000
Celje z oznako »ZA JAVNI NATEČAJ« za
oddajo stavbnih zemljišč v območjih ure-
janja Glazije in Starega mestnega jedra
za gradnjo trgovskih, gostinskih, turistič-
nih in poslovnih objektov;
- ponudbi priložil potrdilo o plačilu varš-
čine na žiro račun sklada stavbnih zem-
ljišč občine Celje št. 50700-654-112 v vi-
šini 5% od skupne vrednosti stavbne par-
cele.
11. Varščina se uspelemu ponudniku
vračuna v ceno stavbnega zemljišča, ne-
uspelemu ponudniku pa se v 15 dneh po
končanem postopku javnega natečaja
vrne.
12. Če uspeli ponudnik odstopi od prido-
bitve stavbnega zemljišča in ne sklene
pogodbe iz 4. točke tega natečaja, zapa-
de varščina v korist sklada stavbnih zem-
ljišč občine Celje.
13. Morebitna dodatna pojasnila dobe in-
teresenti na Zavodu občine Celje za pla-
niranje in izgradnjo, Trg svobode 9,
63000 Celje tel. (063) 441-413 ali 441-
528, koder se lahko tudi seznanijo z loka-
cijskimi pogoji, smernicami in izhodišči za
posamezno gradbeno parcelo.
14. Pravočasno prispele in vsebinsko
ustrezne ponudbe bo obravnavala Komi-
sija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skla-
du stavbnih zemljišč 20. 3. 1992 ob 8.00
uri v sejni sobi ZPI Celje ter o izboru
ponudnikov v roku 10 dni po končanju
tega natečaja pisno obvestila vse ponud-
nike, ki se bodo nanj prijavili.
Sklad stavbnih zemljišč
občine Celje
Komisija za oddajo stavbnih
zemljišč občine Celje ,j
PRITOŽNA KNJIGAi
Hotel Dobrova
- lahi(o bi bilo
boljše
Priznam, da že nekaj let ni-
sem bil v Zrečah oziroma
v tem delu Pohorja, vendar
sem bil eden izmed udeležen-
cev izleta ptujskih upokojen-
cev - predsednikov in tajnikov
društev. Po vnaprej določenem
programu v aranžmanu Turi-
stične agencije Anka iz Ptuja
je bilo z vodstvom hotela Ter-
me v Zrečah z imenom Dobra-
va dogovorjeno, da bomo imeli
pri njih kosilo dne 23. januarja
1992.
Nemalo pa smo bili - vsaj
nekateri - razočarani nad nji-
hovo postrežbo. Naj kar prič-
nem naštevati. Za vsako mizo
s štirimi osebami je pripadala
steklenica vina. O kvaliteti le-
tega ne bom govoril, bilo je
z vinorodnega območja Bizelj-
skega. Verjetno hotelsko oseb-
je ni nikoli slišalo, čeprav se
hotel ponaša s štirimi zvezdi-
cami oziroma je hotel B kate-
gorije, da bi morali prinesti na
mize vino s predpisano tempe-
raturo. Dobili smo prav tople-
ga, kar je še poslabšalo njegov
okus.
Po daljšem čakanju je priče-
la ena natakarica nositi na mi-
ze govejo juho in v njej je pla-
valo le nekaj redkih rezancev.
Ponovno je bilo treba čakati,
da je pričel natakar nositi na
mize še preostali del kosila.
K puran j emu mesu smo dobili
majhno količino, za dve žlic:
preveč kuhanega riža. Nata-
karja sem prosil, če bi mi na-
mesto riža prinesel prazen
krompir. Kar nekam osebno je
odgovoril, da je za nas predvi-
den riž. Pospravil sem meso
s korenčkom in grahom, riž pa
sem pustil. Pozneje sem se
o tem želel pogovoriti s šefom
strežbe ali vsaj kuhinje. Zve-
del sem, da je šefica odsotna.
Z menoj se je pogovarjala ser-
virka, ki da je nadomestovala
šefico. Ko sem njej povedal, da
mi natakar ni hotel prinesti
namesto riža krompir, se mi je
resda opravičevala...
Morda tudi ni odveč, če za-
pišem, da na mizah ni bilo niti
posode s soljo, poprom, zobo-
trebci, kar je brez dvoma za
hotelsko osebje še dodatni mi-
nus. Vem, da sam nikoli več ne
bom odšel v ta hotel, čeprav so
v njenem sklopu terme z res
odlično možnostjo termalnega
zdravljenja in so lahko za
zgled marsikaterim termain
v Sloveniji. Tega pisma - graje
- nisem napisal z namenom
da bi kogarkoli v hotelu priza-
del, ampak zato, da bi vse
takšne malenkosti odpravili,
če pač imajo interes, da bi
v hotel privabili čimveč go-
stov. Prepričan sem, da če bi
bil hotel v zasebni lasti, bi se
strežno osebje brez dvoma bolj
prizadevalo za ugled hotela
z željo, da gost ne bi od njiJi
odšel razočaran.
FRANJO HOVNIK.
Ptuj
Št. 8-27. februar 1992
• Na Pohorski ulici
v Celju je neka ženska
v ponedeljek, 17. februarja
zvečer, ušesom neprijetno
vpijoče zavijala in točila
debele solze. Nekaterim
občanom se je zdela nad-
ležna, drugim se je revše
smililo. Pa so poklicali na
policijsko postajo, da bi
žensko rešili trpljenja. Po-
licisti so se potem srečali
z Zorico, ki je žalovala, ker
jo je njen dragi zapustil. Ko
so ji dopovedali, da je fan-
tov, ki bi spet osrečili njeno
srce, na pretek, se je Zorica
umirila in sladko zaspala.
• Naslednji dan, po-
poldne je to bilo, so polici-
sti našli sredi mesta obne-
moglega občana, ki je iz-
puščal alkoholne pline. Ker
je bil Ivan C. tako zelo zde-
lan in slabega videza, so ga
odpeljali v zdravstveni
dom. Pa se je tam pokazalo,
da Ivek le ni čisto brez mo-
či, zato so ga peljali na dru-
go lokacijo. Iz policijske al-
ko treznilnice so ga rešili
njegovi domači.
• V sredo, 19. tega mese-
ca zvečer je ustaljeni Beto-
nov gostilniški utrip raz-
burkal možakar, ki se je tja
primajal s krvavim nosom.
Očitno pa je imel še veliko
odvečne energije, tako da
je po gostilni razgrajal in
razbijal. Z Bernardom D.
so se potem srečali dečki
v modrem, ki so ga spokali
v avto in ga odpeljali v bol-
nišnico. Tudi tam je bil
Bemi zelo aktiven, saj je
razbil dvoje stekel. Zaradi
vseh grehov bo moral
k sodniku za prekrške in še
na sodišče.
• Zadnja cvetka minu-
lega tedna je zrasla v sobo-
to ob dveh ponoči na parki-
rišču diskoteke Cibi. Tam
je nek nočni popotnik
obračal svoj avto in pri tem
trčil v avto Danila V. Dani-
lo se je o trčenju hotel po-
govoriti, pa ga je neznanec
grdo nahrulil in ga mahnil.
No, s takšnim premirjem se
Danilo ni mogel sprijazniti,
zato se je spustil v dir za
neprijaznežem. Po krajšem
vijuganju po cesti se je nez-
nanec ustavil, stopil iz avta
in Danila še enkrat mahnil
in oddrvel v neznano. '
Na Konjiškem narašča agresivnost med mladino
Okrogla miza naj bi pripomogla k Izbollšaniu stanja
Pod delovnim naslovom Ali
jih bomo res prepustili ulici? je
bila minuli petek v Konjicah
okrogla miza, ki jo je pripravi-
la konjiška liberalno-demo-
kratska stranka, v sodelovanju
z glasilom Konjiške novice.
Organizatorji so k sodelovanju
pritegnili tudi dve strokovnja-
kinji z mariborske Pedagoške
akademije, magistri Majo
Pšundra in Jano Bezenšek.
S statističnimi podatki
o stanju kriminalitete med
mladimi je postregel Bojan
Jerman, komandir konjiške
policijske postaje, ki je nave-
del vrsto zaskrbljujočih šte-
vilk. Opozoril je, da je lanski
porast mladinske kriminalite-
te v občini, v primerjavi z le-
tom 1990, več kot sto odstoten.
Občutno se je povečalo število
tatvin in velikih tatvin, kar za
175 odstotkov. Medtem ko
v ostalih občinah na Celjskem
beležijo rahel upad mladolet-
niške kriminalitete, je konji-
ška občina pri tem izjema ozi-
roma posebnost. Posebno skr-
bi dejstvo, da je v kaznivih de-
janjih mladih močno izražena
agresivnost.
Odgovora na vprašanje, ki
ga je ponujala okrogla miza,
udeleženci tega srečanja niso
dobili, saj so se posamezni raz-
pravljalci bolj ukvarjali z opi-
sovanjem sedanjega stanja na
področju prostočasnih aktiv-
nosti mladih, premalo pa
z iskanjem rešitev, kako pre-
prečiti nadaljnje naraščanje
kriminala med mladimi. Sicer
pa je bila okrogla miza bolj
podobna javni tribuni, saj je
bila dvorana Doma TE v Ko-
njicah skoraj polno zasedena.
Udeležba je torej pokazala,
da mladinska kriminaliteta
v občini nmoge skrbi, žal pa
jih je bilo veliko, ki so bili
malce razočarani nad vsebino
oziroma potekom okrogle mi-
ze. Vse skupaj se je namreč
sprevrglo v ocenjevanje stanja,
predvsem na področjih kultu-
re in športa, tako da je zdaj še
manj jasno, kako je s prosto-
časnimi aktivnostmi za mlade:
imajo teh možnosti dovolj, pa
jih nočejo izkoriščati ali pa je
interesa med mladimi preveč
glede na prostorske, kadrov-
ske, denarne in še kakšne mož-
nosti v občini. Nihče se na-
mreč ni vprašal, kakšne so ti-
ste oblike in vsebine, ki so
mlademu človeku danes naj-
bližje. Mladi naj bi torej svoj
prosti čas preživljali po mode-
lih in miselnosti odraslih. Tudi
na tej okrogli mizi so imeli
največ povedati šolniki in kie-
atorji kulturnega in športnega
ljubiteljstva na Konjiškem.
Mladi, ki jih v dvorani ni bilo
malo, pa zato skorajda niso
prišli do besede.
Sicer pa, kako si obetati
ustvarjalno razpravo, ča pa
sam konjiški župan že kar na
začetku suvereno izjavi, da
mladoletniška kriminaliteta
v občini sploh ni v porastu. In
že smo pri značilnosti, ki pa ni
le konjiška, da se v zvezi s to
problematiko obnašamo prav
po nojevsko.
Da so mladi danes na ulicah,
ker zanje ni dela, vemo. Da
imamo takšno mladino, kot si
jo zaslužimo, smo tudi že ne-
štetokrat slišali. Vemo tudi, da
je današnja šola predvsem sto-
rilnostno naravnana in da iz-
gublja vzgojne atribute. Da se
danes v družbi srečujemo
s krizo morale in zlasti s krizo
vrednot, tudi ni kakšno poseb-
no sociološko odkritje. Zato je
bila konjiška okrogla miza
predvsem iskreno izražena že-
lja, da se stanje na področju
mladinske kriminalitete iz-
boljša, ni pa storila potrebne-
ga naslednjega koraka.
Bojan Jerman, komandir ko-
njiške policijske postaje: »Mi-
slim, da so številke precej šo-
kantne, najbolj zaskrbljujoče
pa je, da so kazniva dejanja
med mladino vedno bolj agre-
sivna.«
mini KRIMICI
Izdale so ga luči
Ko se je Milan P. policist
celjske policijske postaje 17.
februarja ponoči vračal z dela
domov v Vojnik, je pri tovarni
Etol v Škof ji vasi opazil osebni
avtomobil s prikolico, ki je
z ugasnj enimi žarometi pripe-
ljal z Etolovega gradbišča in
nadaljeval pot proti Vojniku.
Policist je to vozilo zasledoval,
ga prehitel in ustavil. Pri tem
je ugotovil, da je voznik na
omenjenem gradbišču ukradel
15 radiatorjev, vrednih okoli
200 tisoč tolarjev. Ugotovil je
še, da gre za Dušana T. iz Ptu-
ja, ki se je prevažal v rent-a
car vozilu.
Prijeli vlomilca
Velenjski policisti so 19. fe-
bruarja zjutraj na avtobusni
postaji v Velenju prijeli mla-
doletnega I. P. iz Slovenj
Gradca, ki je v Šaleku ponoči
vlamljal v sedem avtomobilov
ter si prilastil avtoradiokase-
tofon in kup uporabnih ped-
rhetov, ki jih vozniki puščajo
v svojih avtomobilih. Te pred-
mete je na avtobusni postaji
hotel čimprej prodati. Mlado-
letnik je še osumljen, da je po-
skušal ukrasti osebni avto flo-
rida, na katerem je zlomil pla-
stiko pod volanom in poskušal
vozilo s spajanjem žic spraviti
v pogon. Velenjski policisti in
kriminalisti UNZ Celje so že
sestavili kazensko ovadbo zo-
per osumljenega mladoletnega
storilca I. P. iz Slovenj Gradca.
Nezakoniti lov
štirje delavci Kmetijske za-
druge Grič iz Slovenskih Ko-
njic, so si 17. februarja do-
poldne privoščili nehumano in
kaznivo dejanje, ko so v ogra-
jeni drevesnici naleteli na sr-
njaka. Prestrašeno žival so
preganjali, jo stisnili v kot in
jo tolkli s palicami ter jo po-
končali z vbodom s škarjami.
Policisti so zoper osumljene
napisali kazensko ovadbo,
oškodovana pa je lovska dru-
žina iz Loč pri Poljčanah.
Mladi »specialist«
Celjski policisti so se te dni
srečali z mladoletnim D. S. iz
Celja, ki je januarja letos vlo-
mil v najmanj deset avtomobi-
lov, ki so stali na različnih
parkiriščih v Celju. V glavnem
je iz vozil demontiral avtora-
diokasetofone. Zanimiva je
ugotovitev, da je bila kar polo-
vica tatvin, ki jih ima na vesti
ta mladoletnik, neprijavljenih.
Zalotili so ju pri
vlomu
v četrtek, 20. februarja oko-
li polnoči so policisti iz Laške-
ga zalotili pri vlomu v trgovi-
no Merx Izbira v Rimskih To-
plicah dva mlada fanta. Ro-
mana H. in Branka F. iz Mari-
bora. Iz prodajalne sta že zno-
sila precej tehničnih predme-
tov, na primer mikrovalovno
pečico in glasbeni stolp, na-
brala pa sta si tudi nekaj drob-
narij, kot so ure vseh vrst in
podobno.
Koga mikajo
starine?
Neznanec je v času od 14. do
20. februarja kar dvakrat vlo-
mil v nenaseljeno stanovanj-
sko hišo, last Alojza H., v Vita-
nju. V obeh primerih je za zdaj
še neznani storilec odnesel ne-
kaj dragocenih starin.
M. A.
Kmetijska zadruga Laško
razpisuje na podlagi Zakona o prometu
z nepremičninami in sklepa Zadružnega sveta
JAVNO DRAŽBO
1. Za prodajo nepremičnine - objekta primernega za
vzrejo kuncev ali perutnine oz. za opravljanje druge
dejavnosti (hala površine 700 m^) v K. O. Plazovje
pare. št. 225 - Globoko pri Rimskih Toplicah.
Izklicna cena znaša 20.101.551,00 SLT
ali
2. za oddajo tega objekta v najem za daljšo dobo.
Izklicna cena za najemnino na mesec je 95.000,00 SLT.
Javna dražba bo v soboto, 29. 02.1992 ob 9. uri v Globokem
pri Rimskih Toplicah.
3. Za dva kozolca na Marofu pri Jurkloštru:
- manjši kozolec izklicna cena 150.000,00 SLT
- večji kozolec izklicna cena 300.000,00 SLT.
Javna dražba bo v soboto, 29. 02. 1992 ob 11. uri na Marofu.
Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Predstav-
niki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo. Pred začet-
kom dražbe morajo ponudniki plačati kavcijo v višini 10% od
izklicne cene.
Davke in druge dajatve plača kupec in niso vštete v izklicno
ceno.
Za nakup velja klavzula videno - kupljeno, poznejše reklama-
cije se ne upoštevajo.
S pogodtK) bo podrobneje določen način in rok plačila,
če kupec ne bo sklenil pogodbe v navedenem roku, bomo
sklepali, da odstopa, kavcijo pa bomo zadržali._
V šoli ni biio
bombe
V torek, 25. februarja
nekaj po 12. uri, je ravna-
teljica 4. osnovne šole
v Celju sprejela po telefo-
nu anonimno obvestilo,
da je v šolskem poslopju
podtaknjena bomba.
Učitelji so takoj poskr-
beli, da so bile učilnice
prazne, o klicu pa so ta-
koj obvestili tudi Upravo
za notranje zadeve Celje.
Na šolo je prispela ekipa
policistov pod vodstvom
dveh inšpektorjev, ki so
temeljito pregledali sle-
herni prostor, telovadni-
co ter ožjo okolico šole.
Pri preiskavi niso našli
nobenega sumljivega
predmeta, ki bi kazal, da
gre za kakšno eksploziv-
no telo. Anonimni klic je
bil torej lažen, povzroči-
telja preplaha pa iščejo.
M. A.
Poklicni šoferji
na muhi
Celjska prometna policija je
v sredo, 19. februarja opravila
akcijo, v kateri so policisti
preverjali, v kakšnem stanju
sede za volanom poklicni voz-
niki.
V času med 11. in 16. uro so
ustavili 295 voznikov avtobu-
sov, tovornjakov, reševalnih in
drugih vozU, ki so morali
opraviti eletronski test za ugo-
tavljanje stopnje alkohola
v krvi. Pri devetih voznikih je
alkotest tako reagiral, da je pri
njih »izdal« 0,1 promila v krvi,
pri štirih voznikih tovornja-
kov pa od 0,2 do 0,5 promila
alkohola. Slednjim so prepo-
vedali nadaljnjo vožnjo, sreča-
li pa se bodo tudi s sodniki za
prekrške. Poleg tega so 34 voz-
nikov, zaradi različnih prekr-
škov, denarno kaznovali, dva
tovornjaka pa so napotili na
izredni tehnični pregled.
Na tržnici je bilo spet vroče
Ker se trgovanje na črno na celjski tržnici ni umirilo,
so policisti celjske postaje v torek, 25. februarja
dopoldne spet izvedli akcijo in s tem neprijetno prese-
netili preprodajalce deviz in predvsem kave.
V akciji so sodelovali tudi delavci inšpektorata poli-
cije UNZ Celje, vsi policisti pa so bili »zamaskirani«
s civilnimi oblačili. V torkovi enoumi akciji so prijeli
osem preprodajalcev in zasegli 1.700 DEM, 56.000 SLT
in 79 kilogramov kave. Med preprodajalci so bili tudi
trije, ki so na celjsko tržnico pripotovali iz Maribora.
PROMETNE NfZGODE
Kriv le bil led
V torek, 18. februarja se je,
ob 10.15 uri pripetila nezgoda
na regionalni cesti v kraju Pa-
deški vrh. Ena oseba je utrpela
hude telesne poškodbe, ena
lažje, gmotna škoda pa znaša
okoli 500 tisoč tolarjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la, 35-letni Vittorio Masso-
brio, italijanski državljan, je
vozil iz smeri Rogle proti Zre-
čam. Na poledenelem vozišču
ga je začelo zanašati, zapeljal
je s ceste in trčil v drevo, nato
se je vozilo prevračalo po str-
mini v dolžini 30 metrov.
V nezgodi je bil hudo poškodo-
van voznik, lažje pa njegova
sopotnica Anita Kemperle
(25), ki ima italijansko in slo-
vensko državljanstvo.
Pešec je umrl
Nezgoda s smrtnim izidom,
se je pripetila v četrtek, 20.
februarja ob 5.40 uri na lokal-
ni cesti v Stojnem Selu.
Po lokalni cesti je iz smeri
Strmca..proti Stojnem.u Selu
vozila "kolo z motorjem 26-let-
na Cvetka Osvaldič iz Rogaške
Slatine. Ko je pripeljala v ne-
posredno bližino odcepa za
pokopališče v Stojnem Selu, je
dohitela pešca Frančiška Ka-
pelaro (79) iz Stojnega Sela.
Ko ga je prehitevala, je pešec
nenadoma stopil proti sredini
vozišča, tako da je Osvaldiče-
va trčila vanj. Pri tem sta oba
padla po vozišču, pešec Kape-
lara pa je zaradi hudih teles-
nih poškodb na kraju nesreče
umrl.
Nezgoda v križišču
v križišču Pucove ulice in
podaljška Čopove ulice v Celju
se je v petek, 21. februarja ob
21.45 uri, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Andrej Budja (22) iz Šent-
jurja je vozil osebni avto iz
smeri Ostrožnega proti križiš-
ču s Pucovo ulico. V tem kri-
žišču je zapeljal v levo na rob
otoka na vozišču, nato je vozi-
lo zaneslo v desno in po 27
metrih ponovno trčilo v robnik
otoka. Pri ponovnem trčenju
v robnik se je vozilo prevrnilo
na desni bok, drselo po vozišču
in trčilo v rob pločnika, kjer se
je vozilo prevrnilo na streho
ter nato obstalo na kolesih.
Voznik Budja je bil v nezgodi
hudo telesno poškodovan.
Trčil v peško
Na regionalni cesti v Ločah
pri Poljčanah se je v četrtek,
20. februarja ob 20.20 uri pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana.
Iz smeri Zbelovega je proti
Konjicam vozil osebni avto
2 5-letni Jožef Mimik iz Draže
vasi. Pri stanovanjski hiši Lo-
če 15 je zapeljal na skrajni
desni rob ceste in pri tem trčil
v nasproti prihajajočo peško,
13-letno I. Z. iz Loč. Peška je
padla po bankini in se hudo
poškodovala.
Kolesar pred avto
Na Mariborski cesti v Celju
se je minuli četrtek ob 18.05
uri pripetila nezgoda, v kateri
je bil en udeleženec hudo te-
lesno poškodovan, materialna
škoda pa znaša približno 30
tisoč tolarjev.
Iz smeri Dečkove ceste proti
Šmarjeti je po Mariborski ce-
sti, po levi kolesarski stezi, vo-
zil kolo 40-letni Franc Grah iz
Murske Sobote. Ko je pripeljal
do stanovanjske hiše na Mari-
borski 91, je nenadoma zape-
ljal na desno stran ceste preko
vozišča in nato pred osebni av-
tomobil, ki ga je v isti smeri
vozil 24-letni Marjan Cerinšek
iz Mestinja. Prišlo je do trče-
nja, v katerem je bil kolesar
hudo telesno poškodovan.
Trčenje med
prehitevanjem
v ponedeljek, 25. februarja
se je, ob 5.50 uri, pripetila nez-
goda na magistralni cesti Arja
vas-Velenje, v kraju Vinska
gora. Ena oseba je bila pri tem
hudo telesno poškodovana,
materialna škoda pa znaša
okoli 60 tisoč tolarjev.
Po magistralni cesti je iz
smeri Žalca proti Velenju vozil
osebni avto 31-letni Emest
Ovčar iz Landeka. V bližini
avtobusnega postajališča
v Vinski gori je začel prehite-
vati osebni avto, ki ga je
upravljal 33-letni Srečko Me-
djed iz Brezna pri Laškem. Ko
je bil v fazi prehitevanja, je
opazil, da ga že prehiteva dru-
go neznano vozilo. Takrat je
sunkovito zavil nazaj v desno
in trčil • v Medjedovo vozilo.
V nezgodi se je hudo poškodo-
vala sopotnica v Ovčarjevem
avtomobilu, 27-letna Terezija
Ovčar.
M. A.
Št. 8 - 27. februar 1992
26
Zaplešimo s Stepom
Po številu odgovorov na na-
gradna vprašanja je videti, da
ima naša rubrika kar precej
navdušencev. Upam pa tudi,
da pridno vadite osnovne ko-
rake plesov, ki smo jih spozna-
li do sedaj.
Danes bomo utrdili osnovno
gibanje za angleški valček, na-
učili pa se bomo desni obrat.
Za večino standardnih ple-
sov velja, da korak najprej sto-
pimo s peto, nazaj pa napravi-
mo korak s prsti. Angleški val-
ček pričnemo plesati z levo ali
desno nogo naprej (plesalka
nazaj).
Desni obrat: pričnemo ple-
sati, ko ima plesalec prosto
desno nogo. Obrat je sestav-
ljen iz dveh delov - dvakrat po
180 stopinj.
1. DN naprej (malo v desno)
2. LN naprej - nadaljujemo
obračanje v desno in obrnemo
za 180°
3. DN priključi k LN
4. LN kratek korak nazaj
5. DN nazaj in nadaljujemo
obračanje v desno - obrnemo
za 180°
6. LN priključi k DN
Ko smo končali z obrača-
njem, je pozicija telesa ista kot
pred pričetkom obrata. Obrat
vadimo počasi po delih. Za va-
jo predlagam, da plesalec ple-
še dva osnovna gibanja naprej
(prične z DN), nato pa obrat.
Po končanem obratu ima pro-
sto DN in kombinacijo ponovi.
Omenjeni koraki obrala ve-
ljajo za plesalca in za plesalko.
Ko zaplešemo v paru, pričenja
plesalec s korakom št. 1, ple-
salka pa prične s korakom št.
4 (LN kratek korak nazaj).
Zapomnimo si: desni obrat
lahko pričnemo plesati takrat,
ko imamo prosto DESNO
nogo.
Nagradno
vprašanje:
Katera plesna prireditev
v Celju je pred leti polnila
dvorano Golovec? Napiši
naslov mednarodne plesne
prireditve! Pravilne odgo-
vore pošljite na NT-RC,
Trg V. kongresa 3a, s pripi-
som ZA Vrtiljak.
Za pravilni odgovor na
zastavljeno vprašanje
v prejšnji številki dobita
nagrado Andrej Naraks,
Tomaž 8, iz Vojnika in Ja-
smina Videnšek, Slatina 13
iz Šmartnega v Rožni doli-
ni.
Nagradi sta izkaznici za
obisk kateregakoli plesne-
ga tečaja plesne šole Step.
Pravilni odgovor se je gla-
sil: v televizijski oddaji
Klub klobuk poučuje ples
plesna šola Bolero.
Potujoče plesne počitnice
Plesna skupina Igen B že
dvajseto leto deluje v okviru
Studia za ples Celje, ki zdru-
žuje preko sto pedeset ljubite-
ljev plesne umetnosti, razde-
ljenih v deset skupin od četrte-
ga do dvajsetega leta starosti.
Vsako leto izbrani člani sode-
lujejo v novem projektu oz.
predstavi, ki predstavlja Stu-
dio po domovini in tujini.
Zadnje dni sezone 1990/91
so v SLG Celje v okviru Sve-
tovnega slovenskega kongresa
uprizorili novo predstavo av-
torja Branka Zupanca in
koreografa Igorja Jelena, Po-
tovanje v modro.
Predstava potovanje v mo-
dro je zgodbica o potovanju
v modro mesto, kjer modra
barva predstavlja nekaj lepe-
ga, delček tiste umirjene spo-
kojnosti, ki je skorajda ne po-
znamo več. Modro mesto je
privid, sanje, hrepenenje po
lepem, mirnem, polnem živ-
ljenja ...
S predstavo so gostovali na
različnih koncih Slovenije, tu-
di v Trstu, posneli so jo za slo-
vensko televizijo. Tudi v času
zimskih počitnic niso počivali.
Razveseljevali so preko 5000
otrok od Koroške do Prekmur-
ja, Notranjske... Za počitni-
ški čas so se odločili zato, da
bodo, kot pravijo sami učitelji
zadovoljni ob manjšem izo-
stanku od pouka.
Potovanja od gledališča
v kulturne domove sta pope-
strila (po zagotovilu nastopa-
jočih) učitelja Vanja in Igor, ki
skrbita za svoje plesalce. Skr-
beti morata, da se na predstavi
ne zgodi kaj nepredvidenega,
pa za trojanske krofe poskrbi-
ta, pa tudi na izlet v Avstrijo
še nista pozabila. A izlet bo
moral še malo počakati, saj se
bodo v mesecu marcu odpravi-
li na izlet v neznano.
Ne trudijo se zaman, saj so
iz sezone v sezono boljši. Naj-
rajši se mladi plesalci udeležu-
jejo ur jazz baleta, ki jih vodi
Astrid Ussar, klasičnega bale-
ta Alenke Končan in delavnic
Igorja Jelena. Še pred pustom
pa pričakujejo, da jih bo
v klovnski svet popeljala
dramska igralka SLG Celje,
gospa Anica Kumer.
Veselo je pri njih, veselo-
potepuško so jim minile počit-
nice in pred njimi so že novi
nastopi, sedemdeseta ponovi-
tev predstave... in že mislijo
na poletne počitnice v četrti
plesni koloniji v Poreču in
umetniški vikend na Bledu.
Tako oni. Kaj pa vi? Pridru-
žite se jim, veselo bo!
MOJCA KAPUS
Skupina Igen B (26 plesalk in kavalir plesalec)
Pogrešam Vrtiijaic! Res?!
Prav neverjetni ste! V vsaki številki vas že na vrhu
strani zbadam, opominjam in vzpodbujam, da pošljite
kakšne zanimive počitniške in druge prispevke, pa nič od
vas. Po drugi strani pa se pritožujete, da Vrtiljak ni več
tisto, kar je bil. Veliko vas je, vsak ima svoj okus, a večina
(skoraj) vedno zmaga. Tako je bilo tudi pri Vrtiljaku. Spisi
so postali že kar malce dolgočasni, zato smo se odločili za
nekaj novega.
Beatrika je napisala svoje mnenje, ki je bilo objavljeno
v Pismih bralcev. Pravi, da pogreša rubriko Prva ljubezen.
Žal je prispevkov zmanjkalo, novih pa kljub povabilu
niste poslali. Ko se bo spet nabral lep kup dobrih spisov in
risbic, bomo spet napravili kakšno stran po starem
modelu, do tedaj pa... _^___^      Mojca
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center - Celje
Maturantsifi čas je tu!
Polovica šolskega leta je že
za nami. Kmalu bo konec po-
uka, četrtošolce pa čakajo
v prihodnjem mesecu matu-
rantski plesi. Kot vsako leto
želijo biti maturantke posebno
lepe in ker se hitro približuje-
mo dnevu D, vam nudim nekaj
nasvetov.
- Zgornji del je iz črnega
blaga, rokavi so iz tila. Obleka
je zelo široka, nabrana in rde-
če barve, ob robu pa jo krasijo
črne bleščice v obliki vzorca.
- Črn pliš poudarja elegan-
co. Obleka je ozka, spodaj ima
volane zlate barve. Zlate barve
so tudi bleščice, prišite na tilu,
s katerega so sešiti rokavi.
- Obleka močno zakriva
vrat in razkriva ramena. Nje-
no živahnost pa poudarjajo
močno nabrani volani, ki sega-
jo do kolen. K tej obleki se
čudovito podajo visoke roka-
vice.
K svečanim oblekam so pri-
merni čevlji z visoko peto, obi-
čajno se skladajo z barvo oble-
ke. Narejeni so iz satena, pa
tudi iz zlatih in srebrnih mate-
rialov, okrašeni s perlami in
bleščicami.
Lasje so gladko počesani na-
zaj, da odkrivajo obraz. Raz-
lični okraski v laseh, viseči
uhani in bogate zapestnice pa
so pika na i za vaš svečan
videz.
Estela Žutič
Mojca Baltin
Eva Domitrovič
Miran Čemeč
IViodrim je jezile v srcu
Na Cankarjevem tekmovanju o slovenskem jeziku
v soboto je bilo na Srednji ekonomski
šoli v Celju področno tekmovanje osnov-
nošolcev in dijakov v slovenskem jeziku,
imenovano po Ivanu Cankarju. Učenci so
svoje znanje najprej preverjali z reševa-
njem testov, pisali pa so tudi esej o polo-
žaju materinščine.
Izrek Nikolaja Šelgunova Modrim je
jezik v srcu, neumnim srce na jeziku, ki
smo si ga izposodili za naslov ankete,
vsekakor velja tudi za naše razmere. So-
deč po odnosu Slovencev do svojega jezi-
ka bi težko našli primernejši čas za pogo-
vor o slovenskem jeziku, kot je Cankarje-
vo tekmovanje, še težje pa primernejše
sogovornike, kot so dijaki in učenci...
Estela Žutič, 3. letnik Gimnazije Celje:
»Slovenski jezik - to je nekaj, česar veči-
na ljudi, večina Slovencev ne pozna. To
lahko ugotavljamo vsak dan; ko gledamo
televizijo, poslušamo radio - ljudje de-
lajo takšne napake, da je to vedno in
povsod, še posebej pa pri nas, ki nas brez
jezika sploh ne bi bilo, nedopustno.«
Mojca Baltin, 3. letnik Gimnazije Ce-
lje: »To je naš jezik, je nekaj, s pomočjo
česar se Slovenci predstavljamo, v bistvu
pa na to zelo malo damo. Žalostno je
tudi, da nas, gimnazijke, sploh ni strah,
kakšne rezultate bomo na tem tekmova-
nju dosegle, saj sploh nimamo konkuren-
ce. Naša srednja šola je bila edina, ki se
je na tekmovanje sploh prijavila.«
Eva Domitrovič, 3. osnovna šola, Celje:
»Slovenski jezik mi pomeni zelo veliko.
Govorim ga, v njem me je pozdravila
mama, ko sem se rodila, v njem izgovar-
jam in pišem besede, ki mi največ pome
nijo. Slovenski jezik bi moral vsem Sld|
vencem največ pomeniti.« I
Miran Černec, osnovna šola Slovensil
Konjice: »Ta jezik je moja materinščini
tega jezika so me učili moji starši, sprem-
lja me že vse življenje, odkar sem se ro-
dil. Veliko mi pomeni: slovenski jezik je
jezik mojega naroda, naroda, v katerem
živim in sem del njega.«
N.-M. S., Foto: E.^
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atifina zaniia
KAČA, KUŠČAR,
ŽABA, ŽELVA
Ena od teh živali ne sodi med ostale tri. Katera? Rešitev
pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/
a, 63000 Celje, do torka, 3. marca.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je POLŽ.
Nagrado prejme: Mateja Zupane, Veliko Širje 42, 61432
Zidani most.
Št. 8 - 27. februar 1992
27
R^OI^RNICA
Ko za
Pohorjem
grmi
Predjed. Obdobje v katerem
ribe praznujejo svoje rojstne
dneve je z vso svojo navidezno
okroglostjo zaznamovala tudi
luna, ki si ne more kaj, da ne bi
nagajala nesrečnikom. Tako je
Naša last omagala v koprski
strmini Markovca ob izdatni
pomoči bivšega prometnega
znaka in vsa sreča, da je po-
sadka ostala nepoškodovana.
Z nekaj ponesrečenimi pa so se
končale olimpijske igre in og-
njemet je postal televizijska
uspešnica, ki je zasenčila celo
parlamentarno pujsarijo, pol-
no dolgočasnega zahrbtnega
obmetavanja z možganskimi
iztrebki za narodov blagor. In
ker gospoda gospodarji o go-
spodarstvu nimajo časa razmi-
šljati, sem se kot mnogi, tudi
sam moral spustiti v nevarno
brezno rdečih številk, v kate-
rem odmeva Luciferjev krohot
in je pot do izhoda negotova.
Glavna jed. Ravno zato sem
se tisto petkovo popoldne od-
ločil za solo prodor do Maribo-
ra, tega nesrečnega predpraž-
nika Avstrije, kjer so radijski
študentje pred nedavnim usta-
novili agencijo MARA, ki naj
bi skrbela za organizacijo
koncertov in razbila dolgočas-
je. V najeti dvorani ŠTUK-a se
je koncert začel ob napoveda-
nem času, vendar je avtor tega
članka bil takrat še na obisku
pri prijateljih. Končno smo
dočakali, da^^je doktor prodal
avto in baje zamudili dva ben-
da, ki si to nista zaslužila. Na
visokem odru so se razgibavali
Nuit, mladi žrebci iz domače-
ga hleva. Razgreto občinstvo
in vnetljiva koncentracija po-
gonskih goriv sta pripomogla,
da sem se takoj pridružil praz-
nični radoživosti, ko je na vho-
du že zmanjkalo vstopnic.
Mad glasbeni kolektiv je pri-
kazal zrelo srčnost in preprič-
ljivo zvozil do končnega skoka
z odra. Svetli Overflow so bili
v življenjski formi, ko so kot
naslednji drveli pred večsto-
glavim avditorijem, kjer je
vladalo pravo prvoligaško
vzdušje in je bilo že jasno da je
ozvočenje za en drek. Tudi tla
so bila že polna zmečkane pla-
stike in na videlo so se iz celj-
ske jahalne šole prikazali
Stellnikoff in zdrdrali po naj-
boljših močeh, čeprav so sredi
snemanja novih umotvorov
v rogaškem studiu. Dolgo sem
se prerival do osvežitve in se
začvekal zdaj tu, zdaj tam, na
odru pa so večni Ljubljančani
že milo do j kali. Še preden sem
se dobro vrnil v dvorano, pa je
bilo že vsega konec. Nedvom-
no ima mariborski radio Štu-
dent velike zasluge, da vam
lahko sporočim, da se to mesto
vendarle prebuja. Na zdravje!
Namesto sladice. V Celju so
v soboto ubranili svoje barve
KUD Idioiti iz Pule, zvesti
svojemu mediteranskemu
punku. Dražja vstopnina (150)
ni odvrnila njihovih ljubiteljev
in veselica bi bila tu, če ne bi
bio ob 22. h že konec mladosti.
Novica pravi: Franci Blaško-
vič z bombastičnimi oddajami
ob petkih na Radiu Pula raz-
galja diktaturo in s tem nabira
studijske ure za snemanje no-
ve plošče. »Svaka čast, mae-
stro!«
Piše Aleš Jošt
»Asfaltni otroci«
Janlja Kovačiča
Pri Založbi Corona, ki jo
zastopa Dušan Velkavrh, je
izdal novo kaseto Jani Ko-
vačič in jo poimenoval »As-
faltni otroci«. Na njej je
osem pesmic v Kovačiče-
vem stilu, med njimi pa so
tudi takšne, ki bodo prav
gotovo kmalu odmevale po
ulicah, zlasti med tistimi,
katerim so namenjene.
Skladbe se imenujejo As-
faltni otroci. Lestev do ne-
ba, Sv. Juri, Song, Ljube-
zenske inštalacije. Sistem
čudovitih trupel, Angelci
Angelci in Pocestnice, pre-
šuštnice.
Janiju Kovačiču so pri
nastajanju kasete pomagali
Blaž Grm (bobni, tolkala),
Andrej Kores (klaviature),
Nikola Sekulovič (bas). Zo-
ran Bistrički (klarinet, sak-
safon), sodelovali pa so še
Mark Čuček (električna ki-
tara), Mirko Lazar (aranž-
man), Tomaž Zlobko (kla-
rinet na Instalacijah) in
Branko Rozman (harmoni-
ka). Kot popotnico novemu
projektu Jani j a Kovačiča
so v založbi zapisali:
»In ko človek pomisli, da
so nam partizani v štirih
letih priborili svobodo in
da traja girrmazija štiri leta
in da so minila ravno tako
štiri leta za izdajo te plošče
in da je olimpiada vsake
štiri leta - lahko razimiemo
napor založbe ob izdaji te
dvojne plošče aU kot smo jo
tokrat imenovali - bicikl
LP...    Asfaltni    otroci!
Mestne zgodbe, ki veljajo
za naše dvomiljonsko me-
sto, Slovenija imenovanim,
z luksuzom, ki ga nima no-
beno podobno mesto na
svetu - s svojim lastnim je-
zikom. Kaseta ima dve
strani: rocky in jazzy. Vsa-
ka stran se konča s senti-
šem, ki pa nikakor nima
sentimentalnega besedi-
la... Kaseta Asfaltni otroci
se konča tam, kjer se je za-
čela - na ulici: ulične mač-
ke jočejo, ker so se pozabile
smejati.« Sicer pa bo celot-
na stvar jasnejša, ko boste
novo kaseto Jani j a Kovači-
ča slišali.
T. VRABL
Po IVIengeški
Prva večja prireditev doma-
če glasbe v letošnjem letu je
bila že osmič Pod Mengeško
marelo. Na prijetnem sreča-
nju, ki je trajalo kar dva dni in
ga je vodil Boris Kopitar, so
poleg domače godbe na pihala
nastopili vsi domači ansambli,
ki imajo v svojih vrstah glas-
benike, ki so to pot začeli
v mengeški godbi. Tako smo
lahko slišali Alpski kvintet,
Marelo, Nagelj in Stoparje,
katerim so se pridružili še
gostje iz Avstrije Oberkamt-
ner sextett z našim Jožefom
Bumikom in slovenski ansam-
bel Krček iz Švice. Bilo je pri-
jetno, vendar predolgo in
v prihodnje bo treba marsikaj
oklestiti, kajti s tem bo tudi
prireditev pridobila na kvali-
teti.
* * *
Edini ansambel, ki se lahko
pohvali s kar dvema župano-
ma, je Alpski kvintet. Odlične-
mu Janezu Peru, ki je župan
Mengeša in igra tudi v godbi
na pihala, se je pridružil še
vodja Alpskega kvinteta Jože
Antolič, ki je pred kratkim po-
stal župan Gorij. Upamo, da
politika ne bo vplivala na kva-
litetno igranje Alpskega kvin-
teta, ki je stopil v 26. leto in
prav zdaj pripravlja novo ka-
seto. Kje? V sosednji Avstriji,
ker je baje kvalitetnejša izde-
lava.
* * *
Prireditev Mengeška marela
si je ogledal tudi Ljubo Huz-
jan, vodja popularnega an-
sambla Prerod, sicer pa člo-
vek, ki skrbi za glasbo pri Ra-
diu Ptuj: »Takšnih srečanj, kot
je to v Mengešu, je žal prema-
lo. Vsako si ogledam. Lepo je
videti prijatelje, zlasti pa lju-
di, ki pridejo poslušati domačo
glasbo, do katere smo marsikje
hudo krivični in ji ne dajemo
mesta, kot ji gre. Zunaj to
zvrst glasbe spoštujejo, mi pa
se je sramujemo. Pri Prerodu
pripravljamo novo kaseto, ki
bo izšla do spomladi. Polovica
jo je že posnete, nekaj pesmi je
še v predalu. Izredno pestra bo
skupina sodelavcev, saj bosta
med drugim zraven Brane Jo-
vanovič od Don Juana in Smi- _
Ijan Greif, Vino teka, ki bo to-
krat producent.«
* * *
Dušan Drobnič je odlični
harmonikar v ansamblu Mare-
la Internacional, občasno pa
zagreši tudi kakšno skladbo:
»Pripravljamo novo kaseto in
prvič se nam je zgodilo, da
imamo zanjo preveč dobrih
melodij. Izbor bo težek, pri-
pravljamo pa ga skupaj z na-
šim novim vodjem Slavkom
Avsenikom ml.«
* * *
Na Mengeški mareli se je pr-
vič predstavil tudi nov sloven-
ski ansambel Slovenski kvin-
tet, ki ga vodi Primož Kosec,
ki je pred tem igral pri Kova-
čiču. V skupini je tudi Robi
Mrzel, bivši član Celjskega in-
strumentalnega kvinteta. Gre
za dobro skupino, ki pa ji do-
bri poznavalci te glasbe ne
obetajo daljše aktivnosti, ker
so menda premalo resni. Bomo
videli in slišali!
* * *
Mengeško marelo je vodil
Boris Kopitar s svojim brez-
žičnim mikrofonom vrednim
1500 DEM. »Vsi radijski so
v popravilu pa so mi dovolili
delati z mojim,« je pojasnil
takšno odločitev in pokazal,
kje je postavil dve anteni, da je
vse skupaj dobro delalo. Eno
je skril v velik grm cvetočih
mačic, ki so jih ob oder posta-
vili za dekoracijo, drugo pa za
oder. Vse jr bilo O.K.
T. VRABL
Veselo po domače
Zabavna prireditev Veselo po domače, ki se
je pred tremi leti na pobudo družine Jevšenak
rodila na Stranicah, so zaradi premajhne dvo-
rane prestavili v Zreče. Nedavno nedeljo so
tudi zreško dvorano ljubitelji domače narodno
zabavne glasbe napolnili do zadnjega kotička
Pester izbor ansamblov, ki so prišli iz širšega
celjskega in mariborskega območja je obisko-
valcem postregel obilo dobre domače glasbe,
po zaslugi Jožeta Kranjca in Jožka Robide iz
gledališča Pod kozolcem, pa še z zdravim hu-
morjem. Izstopal je predvsem ansambel Robija
Zupana z Vranskega ter Fantje izpod Rogle,
Zemetovi fantje, harmonikarja Domen in Goj-
ko Jevšenak ter citrarke iz družine Heričko.
Seveda so poslušalci radi prisluhnili Vigredu
iz Laškega, Vesni Žagar, Robertu Kamplet iz
GrobeLnega, Zreškim 6, Vikiju Ašiču ml., sku-
pini harmonikark kluba Zupan in drugim.
EDI MASNEC
Če hočete biti
všeč sebi
in drugim
»PRIDITE«
uredili vas bomo
po vaši želji
Stoto stranko
čaka nagrada!
CD PERRY COMO
- PERRY COMO
CD PAT BOONE
- MY GREATEST SONGS
CD CHER
- LOVE HURTS
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. DON T LET THE SUN GO DOWN ON ME - ELTON JOHN
& GEORGE MICHAEL (5)
2. DIAMONDS AND PEARLS - PRINCE & NPG (4)
3. JUSTIFIED & ANCIENT - KLF (6)
4. EMOTIONS - MARIAH CAREV (7)
5. THE FLY-U2 (8)
6. SMELLS LIKE TEEN ŠPIRIT - NIRVANA (2)
7. BLACK OR WHITE - MICHAEL JACKSON (10)
8. MARTIKA'S KITCHEN - MARTIKA (8)
9. LIVE AND LET DIE - GUNS'N'ROSES (1)
10. VIDEOLOGV - PAULA ABDUL (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. RDEČA MASNA - ČUKI (5)
2. NAJ TE NE BO SRAM - U'REDU (3)
3. VEM, DA DANES BO SREČEN DAN - TOMAŽ DOMICEU    (8)
4. TI - DUO REGINA (5)
5. NOCOJ - HELENA BLAGNE (8)
6. MRTVA POMLAD - VERONIOUE (2)
7. PELJI ME STRAN - CONTINENT (7)
8. NOVO JUTRO - 1 X BAND (4)
9. MISLIŠ, DA SEM SEKSI - AGROPOP (6)
10. SEXOPATI - RDEČI BARON (1)
Narodnozabavne melodije:
1. FRANCELJ, LUMP SI TI - STUDENČEK IN VIKI AŠIČ st. (7)
2. UUBEZEN NA PRVI POGLED - KARLI GRADIŠNIK (5)
3. DRUŽINSKA SREČA - KLAVŽAR (4)
4. VSE ŽIVUENJE SAME ŽELJE - AVSENIK (9)
5. NA POTEP - ISKRA (3)
6. CIGANKA-SLAK (3)
7. SANJE NOVEGA LETA - MARELA IN BORIS KOPITAR (9)
8. SLOVO OD DOMA - KMETEC (8)
9. VABIJO PLANINE - SLOVENSKI MUZIKANTJE (8)
10. OSTAL BOM MUZIKANT - ALFI NIPIČ (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih
melodij:
DIAMANTE - ZUCCHERO
YOU,.SHOWED ME - SALT'N'PEPA
Predlogi za lestvico domačih zabavnih
melodij:
RAD BI TI REKEL NEKAJ LEPEGA - DON JUAN
EDINO TI BOŽIDAR WOLFAND-WOLF
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NI NEVESTE - ŠUMAH
PET PRIJATELJEV - EKART
Nagrajenca: Darko Ocvirk, Slomškova 15, Šentjur
Marko Glavnik, Polzela 22, Polzela
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij---.-—
izvajalec-—---
lestvica domačih zabavnih melodij-—
izvajalec-_-—-
lestvica narodnozabavnih melodij-——
izvajalec---—
ime in priimek:_^-
naslov:__-——.-
Št. 8-27. februar 1992
28
Zelena tema
Najnovejše raziskave jav-
nega mnenja so pokazale, da
se Britanci počasi začenjajo
zavedati prepotrebne skrbi
za varstvo okolja. Še posebej
pereče se jim zdi onesnaže-
nje naselij, v katerih živijo:
skoraj 70% vprašanih meni,
da odplake, insekticidi in
kemični spreji resno ogroža-
jo okolje, več kot 50% jih
zahteva kvalitetnejšo pitno
vodo. Vsako leto se poveča
tudi število vseh, ki so pri-
pravljeni preiti od besed
k dejanjem in v družbi, pre-
polni opozoril o nevarnostih
učinka tople grede in podob-
nih katastrofah, ki grozijo
svetu, tudi dejansko nekaj
storiti. Kot poudarjajo člani
in simpatizerji organizacije
Prijatelji zemlje (Friends of
the Earth), je treba s skrbjo
za okolje začeti doma in
spremeniti obnašanje posa-
meznikov, toda že en sam
sprehod po Oxford Streetu,
eni najbolj priljubljenih na-
kupovalnih ulic v središču
Londona, po kateri veter ne-
prestano raznaša papirje in
druge odpadke, ko namesto
v številnih koših za smeti
pristanejo na tleh, pahne še
tako zagretega zelenega op-
timista v globoko brezno
obupa.
Steklo In papir
Britanci so pri metanju
smeti v koše izredno slabi
košarkarji, pa tudi sicer se
ne morejo kaj prida pohvali-
ti z vestnim predelovanjem
naravnih materialov. V vse-
ga presiti družbi jim niti na
misel ne pride, da bi v trgo-
vinah sprejemali prazne ste-
klenice za mineralno vodo
ali vino. Le-te večinoma
končajo preprosto v smeteh.
Prav tako nimajo organizi-
ranega pobiranja starega pa-
pirja: britanski šolarji se niti
ne spomnijo, da bi pobirali
časopisni papir od vrat do
vrat, čeprav je tega v pov-
prečnem britanskem gospo-
dinjstvu kar precej. Tukaj-
šnji časopisi imajo zelo veli-
ko naklado in so zato cenejši
in dostopnejši, poleg tega pa
so zlasti sobotne in nedeljske
izdaje precej zajetne. Times
ima ob nedeljah na primer
kar sedem prilog in vsega
skupaj več kot sto strani. To-
da ta papir običajno konča
v kantah za smeti.
Prebujanje »zelenih«
Razumljivo je, da so se ob
neumornem    razmetavanju
z naravnimi materiali slej ko
prej oglasili tudi naravovar-
stveniki in se kmalu povezali
med seboj. Tako so leta 1971
med drugim ustanovili orga-
nizacijo Friends of the Earth
(Prijatelji zemlje), ki se je
v dvajsetih letih obstoja raz-
mahnila daleč čez meje Veli-
ke Britanije v kar 35 držav
na štirih kontinentih. V skla-
du s spremenjenim duhom
osemdesetih in devetdesetih
let, ko se govori o okolju po-
gosteje kot prej, se je pove-
čalo tudi število zeleno mi-
slečih Otočanov. Čeprav jih
je še vedno malo v primerja-
vi z neosveščeno večino, po-
časi in vztrajno širijo svoje
vrste. Pri tem jim zelo poma-
ga tudi prestolonaslednik
princ Charles, ki je v javno-
sti že večkrat spregovoril
o varstvu okolja in celo pre-
pričal svojo mater, njeno ve-
ličanstvo kraljico Elizabeto
II, da je v govorih ubrala vsaj
bledo zelene strune. ^
Prvi koraki
London je dobil svoj prvi
Center za predelavo materi-
alov leta 1986 in kot se je
kmalu pokazalo, je prvotna
zamisel o zbiranju uporab-
nih odpadnih snovi neverjet-
no uspela. Prvo leto so zbira-
li zlasti steklo in pritegnili
k sodelovanju 15 tisoč
strank. Danes, dobrih pet let
po ustanovitvi, zbirajo poleg
stekla še papir, karton, mo-
torno olje, plastiko, aluminij
in kovine, pri tem pa sodelu-
je kar sto tisoč londonskih
gospodinjstev. Center za
predelavo materialov je obi-
skalo že več sto šol, v knjigo
obiskovalcev pa so se podpi-
sale tudi stranke iz tujine
- od Japonske do Gane. Lan-
sko jesen so jih obiskali celo
predstavniki Afriškega na-
rodnega kongresa in se po-
svetovali o možni predelavi
materialov v Južnoafriški
republiki.
V Centru dela štiričlanska
ekipa, ki skrbi za reden od-
voz in predelavo materiala
ter redno obveščanje strank
o tem, koliko odpadnih snovi
jim je uspelo zbrati v minu-
lem mesecu in koliko dreves
in energije so s tem prihrani-
li. V velikem pokritem pro-
storu nad zabojniki za ste-
klo, papir, pločevinke, itd.
visijo tudi table z naslednji-
mi podatki.
Vsaka tona starega pa-
pirja nadomesti 15 dre-
ves. V Londonu vsako le-
to zavržemo toliko stare-
ga papirja, da bi lahko
ohranili 500000 dreves.
Ena tona predelanega ste-
kla prihrani energijo, ki jo
da  13 litrov nafte. Samo
v Camdenu (severni del Lon-
dona s približno milijonom
in pol prebivalci) bi lahko
z zavrženo steklenino pri-
hranili 54 milijonov litrov
nafte.
Če bi predelali vse
v Camdenu pokupljene
pločevinke, bi to v ene,
letu zadostovalo za j
gradnjo 28 jumbo jeto\
Vsem novopečenim zel
nim so v Centru za predela
materialov   namenili   pr
spekt (tiskan na predelj
papir) s »hišnimi pravili]
Nove stranke lahko v nje5
preberejo, da je treba vi
steklenino splakniti, predi
jo odvržejo v zbiralnik, {
morajo   zamaške   plastei
odvreči, da so zmečkane pl
čevinke (od Coca-Cole, p
va...) bolj dobrodošle od ne
poškodovanih, da plastičji
ovitki ne sodijo v zbiralni!
za papir, ni pa treba odstra
niti pisarniških sponk, in ši
in še.
V Centru za predelavo ma
terialov v Camdenu se lahfo
pohvalijo tudi z nekaterim
precej znanimi strankami
kot sta na primer britansk
borec za varstvo narave ii
predsednik Prijateljev zeiH'
Ije Jonathon Porritt ter pret
nedavnim izpuščeni tal©
John McCarthy.
Nadaljevanje prihodnjii
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
Jonathon Porritt s sinom pri zabojniku za steklo.
Piše
FRANCI HORVAT
Začetek
Hasta la vista ali po naše
NASVIDENJE PERU. Ali bom
res še kdaj videl te čudovite
kraje? Dozdeva se mi, da so
bile le lepe sanje in nič več.
Sanje, ki te pustijo še nekaj
časa povsem zmedenega. Saj
to ni mogoče, se prepričujem.
Amulet na desni roki govori
drugače: bil si tam, bil si na
Artesonraju, Urusu in Cuscu,
saj takšnih amuletov pri nas
ni.
Končno se zberem. Kako je
že bilo? Mnogo let nazaj se mi
je porodila velika želja: PERU
- CORDILLERA BLANCA.
Toliko lepega sem slišal o tej
deželi, da se mi ni bilo težko
odločiti. Vsa ta leta se mi je
nabiralo gradivo o Peruju,
prav tako je rasla moja želja.
Lansko jesen sem se končno
odločil: naslednje leto bom šel
v Peru. Ko sem pomislil na šte-
vilne prepreke - doma, v služ-
bi, pa seveda zaradi denarja
- sem že skoraj obupal. A kar
tako se vendarle ne dam, po-
skusil se bom priključiti kakš-
ni odpravi ali pa si bom sam
poiskal primernega soplezal-
ca. Znanec, Savenc iz Ljublja-
ne, mi je povedal, da se prav
v to smer odpravljajo alpinisti
iz AO Rašica. Super. Se isti
dan sem poklical v Ljubljano
in takoj smo se dogovorili. Po-
goja sta dva: soplezalec ter de-
nar. Dopovedujem si, da to še
ni nič dokončnega, le malo
bolj na glas sem pričel razmi-
šljati, globoko v meni pa vre.
Povratka ni, tudi nesreča z av-
tom me ne ustavi.
Zgane se organizacijski stroj
in melje. Najprej počasi, po-
tem vse hitreje. Odpreti je bilo
potrebno precej vrat, prevoziti
ogromno kilometrov. Naše go-
spodarstvo je precej na tleh,
zato je potrebna še večja anga-
žiranost. Za soplezalca si izbe-
rem Joca, prav tako iz AO Ce-
lje. Čeprav se le bežno pozna-
va, čutim, da sem se odločil
prav. Ves prosti čas izkoristiva
za trening in vzpone.
Malo pred odhodom si Ljub-
ljančani premislijo in spreme-
nijo načrt. Bolivija je cenejša
in bolj vama, naju prepričuje-
jo. Toda midva sva trdno odlo-
čena in ne spremeniva cilja.
Zadnji dnevi tečejo z obup-
no naglco. Toliko vsega je še
treba storiti. Končno napoči
16. maj 1991. Ob 0.30 naj bi
odšli. V dnevnik sem zapisal:
»Ne morem dojeti, da je prišel
ta dan. Nekako se bojim teh
daljnih krajev in si jih obenem
želim.« Božo je že tu, treba se
je posloviti. Odhitimo proti
meji in najprej proti Dunaju.
Tam se razidemo, z Jocom
ostaneva sama. Bojiva se, kako
bo s prtljago. Na osebo je do-
voljeno samo 20 kilogramov.
Jocova transportna vreča teh-
ta blizu 30, tudi moja ni nič
lažja. Toda strah je odveč. Mu-
čiva se le z 2O-kilogramskima
potovaUcama, v kateri sva
spravila težko opremo za ple-
zanje. Šele nekje nad oblaki se
prav zavem, da res potujeva.
V Ziirichu ni bilo večjih te-
žav, le malo sva morala poča-
kati na letalo. VIASIN DC 10
naju je odpeljal naprej v Cara-
cas, tam pa sva presedla na
letalo za Limo. Pozno ponoči
smo pristali v Peruju. Če bi
sodila po uri, je polet trajal le
dvanajst ur, dejansko pa sva
bila na poti kar devetnajst ur
- sedem ur je torej časovne
razlike.
Zdaj sva torej v deželi na)
nih sanj. Prvi hip se mi zdi, to
da sva padla na nek drugi pk
net - vse je tako tuje. Pri izhflj
du z letališča je ogromno ljudi
eni ponujajo prevoz, drug
prenočišče, tretji hočejo odne
sti prtljago. Stopim k telefon
Pri zdomcu, čigar števili
imam, se nihče ne oglasi, za
pokličem klub Dubrovni
Dogovorim se za prenočišč
nato pa poiščem taksi.
Taksist naju hoče najpre
oskubiti za 25 dolarjev. CerM
znižam na 10 dolarjev, kar i
mi zdi dobro, kasneje pa ii
vem, da tak prevoz običaja
stane okoli 3 dolarje. Plačal
sva torej ceho »zelenea
GRANGA«. Če ne poznaš jeq
Viasino letalo naju prepelje čez lužo (Caracas)
Za pomoč se
zahvaljujem:      j
Novemu tedniku, optiki
Glešič in Smole, Cinkarni
Celje, Zavarovalnici Tri-
glav in vsem, ki so nama
pomagali, da sva lahko od-
potovala v Pem.
ka in razmer se ti godi slabo
Vožnja traja dobrih 15 m
nut. Toda v klubu nihče ne v
da bi se kdo pogovarjal o pP
nočevanju. Po mučnih pogajJ
njih nama končno dovolijo, 6
lahko prespiva. V prvem na(
stropju si urediva ležišče 1«
na podu. Z armofleksom i
spalno vrečo obloživa trdi
tla. Spiva slabo, že zgodaj na;
budi gost promet na cesti. T
hitro pospraviva svoje stva
in zapustiva klub. Oglasiva i
pri neki znanki v bližini,
toliko, da se dogovoriva za p
vratek. Priskrbi nama prev(
na avtobusno postajo za siiJ
boličen denar.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 8-27. februar 1992
29
Št. 8 - 27. februar 1992
3(
ZDRAVILNE RASTLINE
Psihične težave
Moški, samski, star 35 let,
ima psihične težave, ker je tre-
nutno brez službe, nima ureje-
nega doma in po njegovem ni-
ma možnosti, da bi se lahko
poročil in si ustvaril družino.
Za uravnavo svojega stanja
prosi za kakšen čaj ali po-
dobno.
Danes smo priča zgodovin-
skim trenutkom, ko na Zaho-
du propada potrošniško na-
ravnana družba zaradi svoje
duhovne revščine. Vzhod pa
umira od lakote, uničenih os-
novnih dobrin in človeškega
dostojanstva. Vse to se na ža-
lost odraža tudi pri nas, ko
smo iz planskega gospodar-
stva prišli na začetek novega
reda. Nekoč so zavestno uniče-
vali podeželje, malega in sred-
njega kmeta in silili ljudi v to-
varne, ki so danes breme naše
civilizacije, ker so naravnane
na uničevanje narave in člove-
ka. Sedaj propadajo same od
sebe zaradi mnogih napak
prejšnjega sistema, ki je skušal
osrečiti človeka brez srčne do-
brote in na napačnih temeljih.
Zato so danes nmogi ljudje
brez službe in nimajo osnov-
nih možnosti za življenje.
Vendar kljub temu ne sme-
mo obupati in se moramo
ozreti okoli sebe in videli bo-
mo, da živijo med nami stari in
onemogli ljudje, ki si sami
brez pomoči drugih ne morejo
več pomagati. Začeti je po-
trebno graditi novo družbo, ki
bo temeljila na nesebični po-
moči vseh ljudi. Tudi narava
propada z nami, vse je onesna-
ženo in uničeno. Kaj nam po-
maga še takšno bogastvo, če
nimamo čistega zraka za diha-
nje, dobre vode za pitje! Zato
bi morali vsi Slovenci ponovno
zavihati svoje rokave in obno-
viti svojo domovino. Nova
oblast mora do konca razviti
tako imenovane javne službe,
ki bi zajemale pomoč ostare-
lim, varstvo malih otrok in
s tem bi tudi mladi ljudje lah-
ko dobili osnovo za svoje last-
no življenje in radost. Osnažiti
moramo tudi svoje okolje in se
začeti preoblikovati iz potrat-
ne družbe v varčno. Le poglej-
te okoli sebe in začnite znova!
Ker pa bi radi svoje duševno
počutje osvežili s kakšnim ča-
jem, si oglejmo tudi to po-
dročje.
Današnji čas je značilen po
razdraženih živcih. Živimo
stresno, kar se odraža v različ-
nih psihičnih in drugih mot-
njah. Poleg tablet in praškov
medicina uporablja tudi zdra-
vilne rastline. Poznamo jih ce-
lo vrsto, ki vplivajo pomirje-
valno na živčni sistem. Sem
spada baldrijan, hemlj, rož-
marin, sivka, melisa, poprova
meta, pasijonka, nezrel oves
itd.
Baldrijan in hmelj sicer de-
lujeta pomirjevalno, vendar
zaradi svojih grenčin tudi psi-
hično poživljata. Ta dva navi-
dez nasprotna učinka se kom-
binirata v psihično izravnalno
sredstvo, zlasti pri tesnobah in
notranji napetosti.
Blago zdravilo, ki pomirja,
je tudi melisa, ki ima tudi do-
ber okus. Ker ima veliko ete-
ričnega olja, za pripravo čaja
vzamemo eno veliko žlico po-
sušene rastline in jo prelijemo
s 3dl vroče in ne vrele vode.
Takoj pokrijemo in pustimo
5 do 10 minut, da se nekoliko
ohladi in se izločijo zdravilne
snovi. Melisin čaj deluje na
centralni živčni sistem, torej
na možgane. To kažejo nekate-
ri novi poizkusi. Podobno
učinkuje melisni cvet, tudi
melisne kapljice imenovan.
Pravo meliso imenujemo tudi
citronova melisa, ker sveži li-
sti dišijo po citroni, če jih
zdrobimo. Delovanje melise
okrepimo z dodatkom rožma-
rima, sivke in poprove mete.
Odgovarja:
Boris Jagodic
KMETIJSKI NASVET
Gnolenje krompirja
Pred časom smo v tej rubriki
govorili o semenskem krom-
pirju, v uredništvo pa smo do-
bili potem nekaj vprašanj
v zvezi z gnojenjem krompirja.
Krompir rabi gnojila enako,
kot vsaka druga rastlina. Raz-
lika med krompirjem in drugi-
mi rastlinami je v tem, da
krompir rad zboli, če mu med
rastjo dodajamo dušična gno-
jila. Pri krompirju zato ravna-
mo takole: ko njivo pripravi-
mo za sajenje, jo pognojimo
s celotno količino rudninskih
gnojil. Pognojimo z NPK gno-
jili ali s Kanom. Pri gnojenju
moramo upoštevati hranila, ki
smo jih dodali z domačim gno-
jem. V eni toni hlevskega gno-
ja so štirje kilogrami dušika.
Od teh bosta dva kilograma
učinkovala že letos, druga dva
pa šele prihodnje leto. Tona
hlevskega gnoja vsebuje tudi
dva kilograma fosforja in okli
šest kilogramov kalija. Če smo
obilno gnojili, smo dali na nji-
vo 40 ton hlevskega gnoja.
S tem je krompir že dobil
osemdeset kilogramov dušika.
ki bo hitro učinkoval, dobil pa
je krompir še osemdeset kilo-
gramov fosforja in 240 kilo-
gramov kalija.
Krompirju dodamo tako le
še manjkajoča hranila. Če
imate doma gnojilo NPK 13-
10-12, ga na hektar potrosimo
500 kilogramov in k temu do-
damo še 100 kilogramov Kana.
Nekaj vprašanj bralcev se
nanaša tudi na gnojenje koru-
ze. Sprašujete, ali je bolje
hlevski gnoj zaorati v jeseni ali
ga dati na brazde spomladi?
Bolje je, da se zaorje v jeseni.
Če ga jeseni nimate, ga lahko
na jeseni zorano njivo dodate
spomladi in ga zmešate z zem-
ljo. Pri tem se lahko uporablja
krožna brana ali freza. Upora-
ba je odvisna od kakovosti tal.
Če je njiva na lahkih tleh, se
lahko uporablja tudi freza, na
težkih ilovnatih tleh pa s frezo
ni mogoče dobro premešati
gnoja z zemljo, zato bo treba
uporabiti krožno brano.
IDA TEPEJ
Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
v zadnjih dneh tudi vreme
vse bolj kaže, da se zima po-
slavlja. Temperature so res še
vsaj za nekaj stopinj prenizke,
a sonce, ki vse bolj odkrito in
vztrajno gostuje na nebu, le
obljublja pomlad.
S pomladjo pa se bodo, gle-
de na letošnje spomladansko-
poletne modne zakonitosti, na
naših ulicah spet v številnih
različicah pojavila mini krila.
Novost letošnje mode je morda
le v tem, da bodo še kako aktu-
alne in priljubljene kombina-
cije najkrajših in najdaljših
mogočih dolžin. Kombinirati
je seveda mogoče tudi s hlača-
mi, le da potem hlače pokriva-
jo kar najmanj...
O ostalih novostih, ki jih
prinaša spomladansko-polet-
na moda pa več v Modnem kle-
petu v Opoldanski mavrici Ra-
dia Celje, v soboto, 29. febru-
arja. Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik tudi ^
to soboto pripravlja nagradj
radijsko vprašanje, med št^
vilnimi pravilnimi odgovori n
v Novem tedniku objavljen
nagradna vprašanja pa boij
izžrebali dobitnika unikatn;
ga, ročno pletenega puloverj
ali jopice. Nagrada za pravil^
odgovor na radijsko vprašan;
pa tudi v februarju ostaja sv,
len, ročno poslikan šal.
Seveda pa bomo v uredn
štvu veseli vsakega vprašan;
oziroma predloga ali prošn
za modni nasvet, na katere b
poskušala odgovoriti Vlasi
Cah-Žerovnik. Dobršen di
sobotnega Modnega klepet
bomo namenili tudi oblačiloi
za slovesnejše priložnosti, si
se na Celjskem počasi že zač(
nja obdobje maturantski
plesov.
TTrpHnič+i
RECEPT TEDNA
Porova torta z lajčnim sirom
Potrebujemo: 350 g listnega testa, 250 g belih delov
pora, 50 g surovega masla, 2 jajci, četrt litra mleka.
Porova stebla zrežemo na tenka kolesca, na hitro
prekuhamo v malo vode, odcedimo in prepražimo na
maslu in pustimo, da se ohladi. Obod za torte obložimo
z listnatim testom in zdevamo vanj por. Ubij emo jajci
in jih razžvrkljamo z mlekom, solimo, popramo in s to
tekočino polijemo por v tortnem obroču.
Torto pečemo približno 25 minut v pečici.
DOBRO JE
VEDETI...
Prhanje prsi
Da prsa ne bodo postala
ohlapna in upadla, da bodo
ohranila obliko, jih redno pr-
hajmo z mrzlo vodo, nato pa
jih rahlo masirajmo z olivnim
ali mandljevim oljem, katere-
mu dodamo nekaj kapljic siv-
ke ali evkalipta.
Prhe In obkladkl
s sladko vodo
Zelo koristna uporaba de-
ževnice ali sladke vode je red-
na prha obraza. Skoraj isti
učinek dosežemo z obkladki iz
zloženih in z vodo prepojenih
robcev, ki jih polagamo na
obraz in oči. Zelo praktičen za
prhanje obraza je razpršilec,
ki ga uporabljamo za vlaženje
listja sobnih rastlin. Kupimo
ga v semenarni ali cvetličarni,
če v njej prodajajo tudi vrtnar-
sko orodje.
IVIaxi odkriva mini
Zadnjič smo se sprehodili po
letošnji modni paleti barv, da-
nes pa se pomudimo pri drugi
najbolj opazni novosti - dolži-
nah! Mini, ki v sodobni modi
že dolgo ni več le obrobni opa-
zovalec, temveč kar časten
gost, nam nima povedati nič
več novega - tukaj je v vseh
svojih variantah od kolen
navzgor, družbo pa mu tokrat
dela - maxi! Pravzaprav to ni
strogi maxi, saj se spodnji rob
krila zaključuje pri nožnih
členkih ali še nekaj centime-
trov višje, vsekakor pa morajo
biti meča pokrita!
Brez dvoma je dolga moda
vkorakala na modno prizoriš-
če tako množično in samoza-
vestno, da se bo kaj »dolgega«
letošnjo pomlad in poletje go-
tovo opazilo tudi na naši
ulicah.
Kralj te nove mode je dolg
ozko krilo z vrtoglavim rai
porkom spredaj ali ob stran
Če razporek podaljšamo ki
do vrha, dobimo zanimivo po
krilo, pod katero navlečem
mini krilce ali nič manj modi
vroče hlačke.
Skratka, letošnja nova moc
na linija je igrivo družen;
kratko-dolgega kontrasta, i
nam dopušča neštete možnoS
kombiniranja. Oblecite se tt
rej v kratko ali dolgo, če pa i
boste odločile za oboje istočai
no, bodo vsi opazili, da vami
jasno, kam piha letošnji
mladni modni veter! J
VLASl
Ime in priimek:
Točen naslov:.
Pa še nagradno vprašanje tedna:
KAKO SE IMENUJE DOLGO, BOGATO
NABRANO, Z OBROČI PODPRTO KRILO?
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:..........
Točen naslov: ...........
Starost:..........Teža:
Najljubše barve: .......
Konfekcijska št.
Št. 8 - 27. februar 1992
31
Št. 8-27. februar 1992
3;
Novosti ietošnje
avtomobiisice
Ženeve
Od 5. do 15. marca bo v švi-
carski Ženevi že 62. medna-
rodni avtomobilski salon, vse-
kakor ena najpomembnejših,
najstarejših in zato tudi naju-
glednejših prireditev te vrste
v Evropi in svetu nasploh. Kaj
bo novega? V mesto ob Ženev-
skem jezeru bo tako nemški
Audi pripeljal model avant
(karavan) z osemvaljnim mo-
torjem, kar pomeni 4,2-litra
delovne prostornine in največ
280 konjskih moči. Konku-
renčni BMW se bo na salonu
predstavil s skoraj na las po-
dobnim avtomobilskim mode-
lom z oznako M 5 touring. Tu-
di tokrat gre za karavansko
obliko, pa seveda z motorjem,
ki zmore marsikaj: 3,8 litra
prostornine z največ 340 KM.
Italijanska avtomobilska to-
varna Alfa Romeo se bo poka-
zala z novo alfo 155, ki naj bi
bila pri nas naprodaj sredi ali
konec letošnjega septembra.
Pri Fordu, kjer imajo v načrtu
tudi karoserijsko prenovo es-
corta, si bodo omisliU karose-
rijsko polepšanje scorpia, naj-
večjega hišnega modela. V Že-
nevi bo prvo sejemsko promo-
cijo doživel tudi renault safra-
ne ali zamenjava za ostareli
renault 25. Ni še jasno, ali bo
švicarska mednarodna avto-
mobilska razstava tudi prizo-
rišče, kjer bo mogoče prvič vi-
deti prototip porscheja 968
spider, se pa kaže, da bo bri-
tanski Rover predstavil rover
800 kupe. To so nekatere naj-
bolj pomembne avtomobilske
novosti, pri čemer pa je mogo-
če zatrdno reči, da nekaj avto-
mobilskih tovarn tudi nekaj
dni pred uradno otvoritvijo še
ni položilo vseh kart na avto-
mobilsko mizo. Sicer pa bomo
o vseh novostih podrobneje pi-
sali čez teden ali dva.
^AVTO-SERVIS   ^
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
NOVOSTI:
Prodaja NOVIH
Goltov - serija 3.
- Odkupujemo stare
avtomobile ali
menjavamo - rabljeno
za rabljeno.
Hvundai roadster
HCD-1
Južnokorejska avtomobil-
ska tovarna Hyundai je dovolj
znana tudi pri nas (lani je bila
po številu prodanih vozil naju-
spešnejša med vsemi tujimi
prodajalci), vsekakor pa do-
volj uspešna tudi na ameri-
škem trgu (od koder je uspešno
izrinila kragujevško Crveno
zastavo). Vse doslej se pri tej
tovarni niso ukvarjali s šport-
nimi avtomobili, sedaj pa je
nared prototip roadsterja
z dolgočasno oznako HCD-1.
Karoserijsko je to elegantna
mešanica avtomobilov, ki jih
že poznamo, vendar z očitnim
spogledovanjem po tistem, kar
naj bi šlo dobro v promet
v ZDA (kjer so avto tudi nari-
sali, saj je bila to ideja Hyun-
dai Deseign Studia iz Kalifor-
nije). Roadsterju s prostorom
samo za dva potnika so name-
nili relativno šibek motor z de-
lovno prostornino 2,1-litra in
močjo 150 KM, ustrezen pre-
nos moči na cesto pa si so za-
gotovili tudi s pnevamtikami
245/45 ZR 17. Notranjost vsaj
nekoliko spominja na ameriški
corvete ali pa kakšnega dod-
gea viperja, pri čemer bo voz-
niku na voljo vse, kar je obi-
čajno: na kupe merilnikov
o delovanju motorja, zavorni
dodatek ABS ipd. Ob vsem je
vsekakor zanimiva tudi cena,
ki naj bi bila približno 45 tisoč
mark. To pa je adut, ki naj ni
zagotavljal ustrezen prodor
novega hyundaija tako na trgu
ZDA kot v Evropi in drugje.
Pri BMW
razmišaljajo
o MPV
avtomobilu?
Pri miinchenskem BMW se
pojavljajo novi in novi načrti.
Ugledna nemška tovarna se
doslej še ni lotila izdelave več-
namenskega vozila, vse pa ka-
že, da niso daleč od tega. Vsaj
za sedaj pri BMW tega nočejo
potrditi, dodajajo pa, da bi iz-
delava takšnega avtomobila
(kot je denimo renault espace
ali chravsler voyager) zahte-
vala postavitev nove tovarne.
Toda trg zahteva svoje, pravijo
pri BMW in morda je to dokaz,
da takšno večnamensko vozilo
(MPV) le ni utopija.
AVTO
ŠKORJANEC
rezervni deli in
avtomobili, odpad,
vleka, rent a car,
vetrobranska stekla
63000 CELJE
Mariborska c. 115,
telefon (063) 38-811
ŠENTJUR.
telefon (063) 741-008.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Kot kaže, se na avtomobilskih sejmih pred Halo Golovec v Ce
nekaj spreminja. Iz tedna v teden je prisotnih vedno več obojestrj
skih interesentov, kar se kaže po sklenjenih kupčijah in nenazadt
tudi po številu avtomobilov, ki so na prodaj. Tokrat jih je bilo prg
600.
Cenik je oblikovan v nemških markah, cene v njem pa so
okvirne, saj ne odražajo razlik v kvaliteti posameznih model)
Prikazane so na osnovi kupoprodajnih pogodb.
Tip avtomobila
Ta teden beležimo porast cen pri modelih Yugo 45 in Lada Niva 16
nekoliko cenejši pa so Zastava 750, Renault 4, Golf, Lada Samara in O
Kadet.
PRIMOŽ ŠKE
Cimos:
prodaja, ici ne
razburja
Koprski Cimos je janu-
arja prodal 171 vozil, kar
pomeni, da prodaja ni bi-
la izjemna.
Pri Cimosu računajo,
da bodo letos našli od
5500 do 6500 kupcev za
svoja vozila (všteti so
osebni avtomobili, tovor-
ni in dostavni program),
vendar se ob takšni pro-
daji, kot je bila januar-
ska, načrt ne bo uresničil.
Kupci so bili najbolj
navdušeni nad dvema
modeloma ZX (42 avto-
mobilov) dobro so šli
v promet tudi AX (skupaj
32 vozil), glede na ceno
pa tudi največji XM.
Št. 8 - 27. februar 1992
33
št. 8-27. februar 1992
34
št. 8-27. februar 1992
35
št. 8-27. februar 1992
36
Št. 8 - 27. februar 1992
37
POROKE
■--■—'
Velenje
poročili so se: Sandi GOR-
fiz Florjana in Frida UR-
iz Malega vrha, Boris
STEPISNIK iz Tmovelj in Ivi-
ca VEŠLIGAJ iz Bukovžlaka,
]^artin ŠTRUC iz Podkraja in
y^dieja LAURE iz Lokovice,
Janez ANDREJC iz Gaberke
in Tatjana GRIL iz Šoštanja.
Žalec
poročil se je en par.
SMRTI
Šentjur
Umrli so: Ana GRADIČ, 84
let iz Kostrivnice, Jožef KU-
IC0\TČ, 74 let iz Sedine, Ana
HLADIN, 98 let iz Podloga
pod Bohorjem, Jožef STANTE,
85 let iz Primoža pri Šentjurju,
Franc ŽAGAR, 68 let iz Podlo-
ta pod Bohorjem.
marje pri Jelšah
Alojzija BORNŠEK, 88 let iz
Košnice,   Friderik   REGOR-
ŠEK, 64 let iz Hanjskega, Ma-
rija VEK, 72 let iz Sv.Eme,
Janez SOTOŠEK, 79 let iz
Kozjega.
Velenje
Ljudmila KUNST, 81 let iz
Arje vasi, Anton KOMPARE,
90 let iz Velenja, Rafael KO-
VAČ, 57 let iz Globoč, Stani-
slava PEVEC, 54 let iz Šošta-
nja, Marija DOBOVIČNIK, 84
let iz Laškega, Jožef HER-
COG, 71 let iz Laškega, Jožef
SKORNŠEK, 47 let iz Skome-
ga pri Šoštanju.
Žalec
Umrh so: Marija KORO-
ŠEC, 84 let iz Brnice, Daniela
KOŠENINA, 80 let iz Gomil-
skega.
PRIREDITVE
v SLG Celje bo v petek ob 19.30 na sporedu predstava
Petra Shafferja Črna komedija. Izvedel jo bo ansambel
Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. V soboto ob
19.30 pa bodo uprizorili Testament blagega psa v režiji
Žarka Petana. Nastopili bodo igralci Slovenskega narod-
nega gledališča Drama iz Ljubljane. Obe predstavi sta na
sporedu v okviru Dnevov komedije in sta za izven.
V Likovnem salonu Celje bodo danes, v četrtek, ob 19.
uri odprli razstavo faksimilov Znameniti evropski pisni
spomeniki. Razstavo bo odprl avstrijski konzul gospod
Walter Simon.
V Narodnem domu Celje bo v petek ob 19.30 koncert
Gershwinove glasbe v izvedbi Revijskega tamburaškega
orkestra Akord iz Celja. Orkester bo vodil dirigent Matjaž
Breznik, kot solist pa bo nastopil pianist Hinko Haas.
V Galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici v Celju bo v petek
ob 18. uri avkcija likovnih del z razstave Pomoč Hrvaški.
Vodil jo bo Oliver Mlakar.
V Galeriji Laško bo v petek ob 18. uri upokojeni novinar
Jure Krašovec predaval o ljudski običajih na lašekm ob-
močju.
V Delavskem domu Nazarje bo v petek ob 18. uri kon-
cert gojencev glasbne šole Mozirje.
V Zadružnem domu Ljubečna bo v petek ob 19. uri
etnografsko-pevska prireditev Vasovanje in ohcet po naše
v izvedbi kultumo-umetniškega društva France Prešeren
iz Vojnika.
V Kulturnem domu Zarja v Trnovljah bo v soboto ob 20.
uri tradicionalno pustovanje. Igral bo ansambel Journal iz
Celja, nagradili pa bodo tudi najlepše maske.
V Domu kulture Velenje bodo v ponedeljek ob 18. uri
celjski gledališčniki predstavili Skrivni dnevnik Jadrana
Krta v režiji in dramaturgiji Duše Škof.
Pred starim magistratom v Celju bo v torek ob 15.30
zabavna pustna prireditev. Nastopili bodo: Pihalni orke-
ster štorskih železarjev. Pihalni orkester Emo iz Celja,
mažoretna skupina kultumo-umetniškega društva Lju-
bečna in člani kultumo-umetniškega^ dništva Zarja iz
Tmovelj.
V Narodnem domu Celje bo v torek ob 19.30 abonmajski
koncert celjskega godalnega orkestra Celje. Izvajali bodo
dela Bacha, Marcella, Cimarosa in Dvofaka.
V Knjižnici Velenje bo v četrtek ob 19. uri kulturni
večer z gledališko igralko in pesnico Milo Kačičevo.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne.
Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih.
Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9- ure. Do 1. marca bo dežural Marjan Lešnik, dipl. vet. iz Mozirja,
tel. 831-219, od 2. marca pa bo dežural Ciril Kralj, dipl. vet. iz
Ljubnega, tel.: 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan,
od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
27. februarja bo dežural Jože Pangerl, dipl. vet. na Veterinarski
postaji Šentjur, tel.: 741-041, od 28. februarja pa bo dežural mag.
fVanc Kovač, dipl. vet. iz Ul. T. Seliškarja 10, tel.: 741-243.
BORZA DELA
'fitormacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti
Jelje, dne 24. 2. 1992.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih
'delovna organizacija Poklic _Delovno mesto_
^kupnost pokoj, in invalid, zavar. pravni ali višji uprav, delavec
Celje pripravnik
'^Snovna šola Lava, Pucova 7, pred. uč. zgod. in slov. j. učitelj zgod. in slov. jezika
Celje
^d. transport, center Celje_ekonomski ali komercial, tehnik       kom, obračunski referent
GREMO V KINO.
KINO UNION
do 4.  3.:  KRALJEVI RIBiC
- ameriški film
KINO MALI UNION
do 2. 3.: AMADEUS - ameriški
film
od 3. 3.: ZADNJI KITAJSKI
CESAR - angleško-italijanski
film
KINO METROPOL
27.  2.:  LOV  NA  PRAVICO
- ameriški film
od   27.   2.-2.   3.:   ROŽNATI
SEKS - nemški film
od 28. 2.: NA TUJ RAČUN
- ameriški film
od 3. 3.: RULETA STRASTI
- nemški film
KINO ŠENTJUR
28. 2.: PREDATOR - ameriški
film
1. 3.: NA TUJ RAČUN - ameri-
ški film
KINO ZDRAVIUŠCE
ROGAŠKA SLATINA
27. m 28. 2.: BOLNIŠNICA
FRANKEŠTAJN - ameriški
film
28. in 29. 2.: CYRANO DE
BERGERAC - francoski film
29. 2.; TEMNI ANGEL - ame-
riški film
KINO VELENJE
od 27. 2.- 1. 3.: ROCKETEER
- ameriški film
KINO DOM KULTURE
2. 3.: ROCKETEER - ameriški
film
KINO ŠOŠTANJ
2. 3.: ROCKETEER - ameriški
film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
1. 3.; ROCKETEER - ameriški
film
Št. 8 - 27. februar 1992
3
št. 8 - 27. februar 1992
B9
MM
Št. 8-27. februar 1992
Aufbiks, poslanci!
Zeleni Vane Gošnik je strašno ogorčen, če
kdo govori o nizki politični kulturi republi-
ških poslancev. »Se nikoli se nismo stepli,
v japonskem parlamentu pa so se že«, pravi.
Če Vane misli, da bodo odgriznjena ušesa in
zlomljeni poslanski nosovi pomagali k dvi-
gu slovenskega standarda na japonsko ra-
ven, potem pa kar - aufbiks! Samo, bojimo
se, da bo učinek ravno nasproten...
Užaljen ponos
Savinjčani ogorčeno sprašujejo, kaj neki
pomenijo orlova krila v žalskem grbu na
novih registrskih tablicah. »Naš ponos je
vendar hmelj, ne pa nekakšno ptičje perje
- pa čeprav je grb namalal genij, ki je
doktoriral iz grboslovja«, pravijo užaljeni
patrioti.
Bananska zarota
Slovenske liberalne demokrate, ki so
v soboto zasedali v Velenju, je pri kosilu na
mizi pričakalo sadje, med katerim je bilo
največ banan. Nekateri so to ocenili kot
hudo provokacijo. Znano je namreč, da so
banane zadnje čase zaščitni zank Grosovih
liberalcev, s katerimi pa liberalni demokra-
ti nočejo imeti nič skupnega in se v parla-
mentu z njimi neusmiljeno obdelujejo.
Za šankom smo slišali natolcevanje, da je
banane na mizo postavil sam gostitelj sre-
čanja, šef velenjske LDS Dragan Mestin-
šek, ki je na nekem zaprtem sestanku celo
predlagal povezavo med obema konkurenč-
nima strankama, pa so ga kolegi hitro »po-
vozili« ...
Kdor zna, ta zna!
Kako močno in veliko gofljo ima, je na
novinarskem srečanju na Rogli najbolje de-
monstriral Tone Fornezzi-Tof, ki je zmazal
kračo kar brez vseh pripomočkov.
Gasilci so ^profljh
žalski socialdemokrati so prejšnji teden
zborovali v gasilskem domu. Bodo pa mo-
rali naši politiki še pojesti nekaj žgancev,
preden bodo tako dobro organizirani in
učinkoviti kot so vrli gasilci. Pa tudi mno-
žično članstvo, s katerim se ponašajo gasil-
ci, si lahko stranke samo namalajo!
Plačilo za strah
v slovenski skuščini se (zaenkrat) sicer še
ne tepejo, poslanec liberalcev iz Mozirja
Ivan Krefl pa je bil na prejšnjem zasedanju,
ko so razpravljali o nezaupnici vladi, vse-
eno fizično ogrožen. Sedel je namreč poleg
strankarskega pajdaša in gromovnika Vito-
mirja .Grosa, ki je ves čas krilil z rokami in
se kar naprej kobacal iz klopi za govorniški
oder. Prestani strah gospoda Krefla pa je
bil vendarle poplačen - z lepo, rumeno ba-
nano. ..
Markec proti Marku
Marko Stadler iz Šmarja je bil edini po-
slanec s celjskega območja, ki je aktivno
sodeloval v skupščinski razpravi o kandi-
datu za novega mandatarja Marka Voljča.
Njegova razprava je bila tako poglobljena
in zapletena, da jo še vedno analiziramo.
Doslej smo, žal, uspeli razvozlati le tisti del
njegovega nastopa, v katerem je gospod
Stadler s ponosno povzdignjenim glasom
povedal, da je kmet...
Vsi za iveka!
Šentjurčanom je odleglo! Njihov pred-
sedniški zmagovalec prejšnjih volitev Ivan
Kramberger bo spet kandidiral za očeta
naroda. Da bi le tokrat tudi v drugih obči-
nah dobil dovolj glasov (pri njih jih bo
gotovo), pa bodo Kozjanci na konju, tako
kot njihovpatron sveti Juriji
Zaslužne na tahle!
Tudi v našo rubriko prihajajo predlogi za
preimenovanje celjskih ulic. Skupina ano-
nimnih občanov tako predlaga, da bi Tom-
šičev trg prekrstili v Gradičev trg - po
gospodu Mir\i Gradiču iz bivše stanovanj-
ske skupnosti. Le kaj so s tem mislili, saj
gospod Gradič na tem trgu nima nobenega
lokala? Tam je le Atrij, pa Oskar, pa...
Pustne sankcije
Iz prav tako anonimnih in zaenkrat še
nepreverjenih virov prihaja tudi novica, da
celjski premier Mirko Krajnc pripravlja
ostre sankcije zoper vse tiste, ki bi si v času
pustnih norčij drznili privoščiti kakšno na
njegov ali Bastlov račun.
Veseli pustnjaki se še niso dokončno od-
ločili in še vedno oklevajo, ali naj Krajnče-
ve grožnje vzamejo zares in se rajši lotijo
koga drugega, saj kandidatov ne manjka!
Banana-njam y Velenju
»Zarote, skupščinske zdrahe in kar je še podobnih zadev - gor ali dol«, si je mislil nekoč
Konjičan, zdaj vse bolj Ljubljančan, Janez Soderžnikin se do sadnega pogrinjka v bistroju
4Mprerinil med prvimi. Po preverjenih podatkih je Banana-njamu le zmanjkalo moči, da
bi zmazal vse rumene sadeže.
GLOSA
Domovina,
iiiio bo
tebe iiubii
Včasih sem mislil, da nekaj ven-,
o primitivizmu. Verjel sem, da neka',
vem o nekulturi, nestrpnosti, grobosti
Prejšnji teden pa sem ugotovil, da
o teh rečeh pravzaprav ne vem nič.
Ugotovil sem, da v svojem četrtem de-
setletju še vedno pobožno vdano kakoi
ministrant gledam na oltar domovine,
naivno misleč, da gospodje tam zgoraj
vidijo mojo vero, mojo ljubezen in mo-
je upanje.
Gledal sem, pravim, in - kot bi roke}
Cankar: inako se mi je storilo.
Cvet naše domovine, sli naroda so
križarili po skupščini, bradat možicelj
je delil banane, govorniki so prihajali
in odhajali. Spodaj, prav blizu, je sedel
človek, ki je jezusovsko potrpežljivo
požiral njih zlobne besede, češ, kaj se
je priklatil negodnež bananasti v do-
movino delat zaroto, križajmo ga, naj
se izgubi v Honduras, magister bu-
tasti.
Včasih sem mislil, da kaj vem o Slo-
vencih. Sem mislil, da kaj vem o slo-
venski kulturi.
Zdaj vem, da ne vem nič.
Samo kot Cankarju se mi stoii inako
m čisto potiho se, da me ne bi slišala
nepovabljena ušesa, v srcu vprašam:
»Domovina, kdo bo tebe ljubil, ko bo
vse le še politika?« T. Š.
STRAN{KA) ŠALJIVCEV
Iz šole
Učitelj: »Razložil vam bom, kakšna je razli-
ka med bliskom in električno lučjo.«
Janezek brž: »Jaz že vem, tovariš učitelj.
Blisk je zastonj, električno luč moramo pa
plačati.«
Zinka Paungartner, Celje
Triie prekrški
Miličnik ustavi voznika: »Vozniško in pro-
metno, prosim.«
Voznik: »Vozniške nimam.«
Miličnik: »Kaj pa prometna?«
Voznikov sopotnik: »No, Vlado, kaj sem ti
rekel, da nas bodo dobili, ker smo ukradli
avto!«
Miličnik: »A tako? To mi boste pa obrazlo-
žili. Brez vozniškega izpita, ukraden av-
to... Še kaj mogoče?«
Žena z zadnjega sedeža: »Prosim vas, go-
spod miličnik, ne razburjajte ga. Veste, ka-
dar je vinjen, je močno agresiven.«
Aleš Kolšek, Škof j a vas
Samo enkrat
»Tone, ali ti vedno vstajaš tako zgodaj?«
»Ne, ne, samo enkrat na dan.«
Bernard Jovan, Dobrna
V hotelu
»Ali ste poročeni?« vpraša receptor mlade-
niča, ki bi rad dvoposteljno sobo.
»Seveda,« odgovori le-ta, »jaz šest mesecev,
prijateljica pa že dve leti.«
Taja Grošelj, Velenje
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Muzikant bi se lahko poročil,
pa nima ob sobotah časa
»Pravijo, da imamo muzikantje urejeno
srce in neurejeno družinsko življenje. Ne-
kaj bo na tem tudi držalo, saj poznam veli-
ko muzikantov, ki si ne morejo najti dru-
žinske sopotnice. Ženske ga preprosto ne
vzamejo resno. Poročil bi se že lahko, pa
nima ob sobotah časa. Jaz sem se pravočas-
no ,pobrigal' in moram reči, da je bilo po-
trebno veliko truda, da sem jo privadil na
samsko življenje. Vsi se hvalijo z naj-
daljšimi ohcetmi, jaz pa se lahko pohvalim
z najkrajšo, ki je trajala nekaj več kot štiri
ure. Svati se niso mogli gledati in so se
skoraj stepli. Končali smo že pred sedmo
uro zvečer, no in kot dober mož, da ne bi
slučajno presenetil žene, sem z igranjem
nadaljeval do jutranjih ur v bližnji lovski
koči,« pravi Marjan Borlak iz Debra pri
Laškem. Po ohcetih in zabavah igra že 22
let z 80 let staro Fleisovo frajtonarico, ki jo
je dobil od očeta, tudi muzikanta.
»Prva naloga muzikanta na ohceti je, da
žlahto skupaj spravi. Potem pa ni več pro-
blemov. Pri najkrajši ohceti se ni dalo po-
magati, ker je botroval alkohol. Najbolj
je na Kozjanskem. Tam sicer garaš, amp:
zasluži se pa ,o, ho, ho'. Ohranjam tudi st
običaj, ko zbiram denar za kuharice. V k
naberem »kložovno«, stare čevlje, ogulje:
piskre, raztrgane hlače ipd. in vse skup
dam na licitacijo. Sicer je največji uspeh
nas ob jutru, ko se poslovimo in si sežei
v roke vsi zadovoljni. Jaz z zaslužka
svatje pa z mano.«
EDI MASNI
Eiij Iz Borlakovega rokava
Savinjski Janez se pelje s kolesom mimo
neke neurejene kmetije v službo. Staro kolo
in slaba cesta sta botrovala, da je padel
naravnost v gnojišče. Seveda se je takoj
pobral, vendar pa je nekaj izgubil in s pali-
co je šaril po gnoju. Kmet, ki je to opazoval
je stegnil jezik:
»Janez, kaj pa iščeš?«
»Nič posebnega. Le delovno obleko sem
izgubil«
»Pa, saj ne moreš s tako popackano bleko
,na šihV.
»Oh, saj za šiht se ne sekiram, samo...
v žepu sem imel pripravljeno malico!«
zavarovalnica triglav
NlC ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovanja '
Bolje maček v žakiju - kot politika v prazni glavi