Mladi smo. Potni Življenja, radosti pa tudi tegob v družbi, medi prijatelji; včasih nam je všeč tudi samota. Takrat ko smo žalostni in jezni -■ ko imamo za to vzrok (razen slabega vremena dežev/еш sicer Da ;udi Ш: megla lahko pokvarita. piknik...), se zatekamo \ svoj smisel življenja, sameg\ ihriinhi in srečni ali pa ljubosumni. se prepletajo, kopičijo in ШШћШ: Papir vse prenese. Nam pa vami literarna priloga Katedre OBRAZI. temveč Шј za druge. ustvarjanja. Tistih, ki ne oišeio le zase, ljubitelje lepe besede in umetnosti. Nihčd- spoznanja, iskanja in interesov. Vaia de/a mojstra, izkušnje jo je potrebno začeti - poprijeti na pravem koncu poskusi, bodisi da je to proza ali poezija ne vemo j je kdaj pa kdaj tudi všeč. Treba je to objaviti, :ШвШ<:;:ШгагпЈ- nekje zapisek da bi se datb ustvarjanje ta \ Zvem precej egoistično, Toda kaj bi bito, če bi bil moj tekst objavljen pa bi ^па)агет.па.р}дрдктШрШее:$рга$и{ехб: nato. oe doMi trdo kožo on požirgn/u grenkih inkislih seveda .ЏЏјјгег tega se grenko in kislo spremeni v sladko. \ s pemsom af( ta prsejnjm strnem. žrtve. Zato še je potrebno boriti po čeprav Pa kaj fiencarimln dolgovezim. Na ■lahko.sodehrietp.-vNtdladiipeisoMp. ШШШ- V OBRAZIH se zbirajo literarni poskusi; je takijr, ki to počno v pozitivnem OBRAZI, Enim se bodo zdeli bolj, moč ustreči naenkrat, čeprav smo Kako smo izbra/j. presodite sami. ij S svojimi tekstil PRIČAKUJEMO ЈШ $ ■ mnogi odstopajo in nemalo W x sniishi takšni so tudi, tokratni i drugim matij zanimivi vsem p} si prizadevali, de bi ustregli večm. Predvsem pa ne odNšejte (ШЈрекУшоЖа ШЈшв&ргРФШ 11 OBRAZI Peter Pesek OSNOVNI ZAKONI ŽIVLJENJA Ne sramujte se mene, dvornega norčka, namazanega z rdečo barvo. Tu sem zato, da vas zabavam v vsej svoji popolnosti, kije dosegla univerzalno norost. Ko se boste do solza nasmejali in s polnimi trbuhi zaspali, sanjajte o resnici, ki smo jo zatajili, iskajoč kristalne dvore. Jaz, dvorni norec Njegove Visokosti, vas pozivam, da razmišljate o meni, sebi.............. Na koncu vas pozivam, da iščete dalje. Iščite vse do smrti, ne samo v sanjah in za polno mizo, ki trpi zaradi vaše,,požrešnosti". Iščite povsod in ved no!H Iščite dokler živite!!!!! ZAKAJ? Milijoni so umrli, še večjih bo. Za kaj? Za svobodo. Za sovraštvo kar tako. Za ideale, kijih ni. Za ideale, ki so. Brez veze. Mnogi med njimi so imeli prazno življenje. Preveč. Tavanje po temi, iskanje ognja, ples okrog vžigalic. . . V kameni dobi so ogenj znali ohraniti, jaz ga ne znam. Nikoli te nisem videi, nikoli se te nisem dotakni! Nikoli. In ti si odšla, še preden sem v celoti spoznal tvoj Jaz. Sploh me ne poznaš, takrat sem bil še otrok, nisem poznaI tvojega smeha, morda sem mislil, da si grda. Zdaj vem, da se staram, da sem nekaj izgubil, še preden sem naše! Podil sem se deset let prepozno. Deset leti Cisto nič za zgodovino, prekleto dosti zame. Veš, šele zdaj občutim praznino, ki so jo drugi že pred leti. Se/e zdaj te spoznavam, tebe, navihanko v oblakih? tebe, pegavko z velikim srcem. In se morim. Zakaj si odšla? Zakaj??? PESEM O TRAGEDIJI, KI JE VEČ KOT TO? Odkril je nekdo cesarstvo rešitve, bil je izgnan, saj mu ni verjela; mogoče je mislila, da je kot ostali. Motila se je; hrepenel je po njej, zgodbah, ki so vrele, poljubih, ki so ga oživljali in po oživljenem spoznanju. Razočaran je bij mar bo večno tu; zgubljen, pa najden, iskal nove smisle, zavračal stare. Saj to je vendar izdajal, ni kriva ona, niti on ne; kriv si ti, ki si se odločil, da čakaš na Višek, ki bo prišel prepozno. ONA Ona, samo Ona. Samo Ona ve resnico, samo Ona. Samo Ona ve resnico o meni. Lažem celemu svetu, lažem samemu sebi, lažem vsem, tebi, sebi, v neskončnost. Ona. Ona je tista, ki ohranja mene, moje življenje. Ona je tista, ki uničuje moje življenje, me spravlja v grob. Ona je samo Ona. Ona molči, molči kakor s amoten grob, samoten grob sredi divjine. Ona in njen molk sta tista, ki bičata mene na vsakem koraku, ne da ta mi miru, ne data. Ona in njen pogled, ki pove mi vse. Slišim vrane in vidim Njo. Groza. Skrivam se po luknjah, jamah, skrivam se v temi, v gozdu, skrivam se povsod, a kaj, Ona me spremlja povsod, spremlja me kot duh v beli jasni noči, ki otrokom vaškim bajke pripoveduje. Kje se skrijem naj, da varen bom pred Njo, pogledom, molkom Njenim. Bežim, bežim na konec sveta. Zaman saj tu je Ona! Umiram in Ona se smeji. Smeji se meni, mojim mukam. Ona. odeli in ii iih M lertondl I ponosi tem preI \ako d/oj \zcapanA 'manjštM| POSLUSAJ! edela sta čisto blizu mene. Pila sta čaj. prerekala zaradi ruma. Vse ђ£§гуа je bilo vse skupaj •majda uspel spraviti ga. Ona s svojimi uloverjem. Bila sta Le čemu je bila tek utihnila. Tako rnost. Sedeli smo občutka, ki me je ala ljudi. Bilo bi isem natančneje sem ju preletela s aj se spominjam zaklad, ali pa se ponosu presune; , prav nič oči, ki ljubezen s . Bila sta tako zelo topla. Ko sta odhajala, Majhna, nepomembna in utoni/d na dnu ulice. Danes sem ju Bi la sta stara, okoli njiju je smešno. On jej pod mizo. volnenimi i majhna, pš% pravzaprav p§, pogreznjena vi pri skupni mizi takrat obšel. nevzgojeno, prisluškovala pogledom, njegovih oči. morda zares ne in modrosti. Ћ Ne smej! pokaže ti ves Ona pa je so se iskrile iz priokusom Dim je j drugačna od sta se držala in prašna stat PR A VIS M/ Praviš mi, da me ljubiš in da neprestano misliš name, — a jaz molčim... Praviš mi, da sem samo tvoja, a z očmi skrivaj gledaš na uro. Praviš mi da sem lepa, in še o mnogo čem mi govoriš, a jaz se sprašujem, META MORFOZA kako dolgo ti bom še verjela. V tihih nočeh namesto tvoje, poslej izg o varjam njegovo ime... NE VPRAŠAJ Ne vprašaj za ime me, Ne vprašaj za ljubezen, Ne vprašaj me za leta, ker to ni važno, in ti? Od kje si prišel, da čutiš in da ljubiš? Morda pa bi bilo drugače če vsi biH po srcu bi kot ti. IŠČEM Iščem resnico, nove neznane poti. Iščem resnico vendar so besede vedno polne laži... KAJ Sprašujem se kaj mi boš rekel tedaj, ko ti bo zmanjkalo besed. TAM! Tam, kjer oblaki iščejo robove skal in siva megla drhti v baladi vetra, tam razmišlja morje pod kriki galebov. In tam bodo kaplje pregnale ironijo najine ljubezni. SREČA Nekaj bilo je v meni.. kot sapica lahno prozorno in svetlo kot jutranji žarek, nekaj je bilo ■■■ 13 OBRAZI ŽARKO GOLOB STRAH TEJE strah te je srečanj in ponavljanj pozabljanj strah te je .beseda je izgovor za uboj VEČNOST kretnje si kradeva vso kri pretakava v spoj dlani iz naju trgava sladek plod strup trosiva strup njegovih semen JUTRI KOMU z valovi rušimo . svoje peščene gradove včasih se ustavi korak preden se privadimo ker ne veš živeti v njihovih hodnikih komu morda dosežemo bi ga podaril svoje nenehno gibanje komu in nihanje odtisni! v obraz ; PRIHODNOST utelesili smo svoj mehanski ego hladna kri cvrči na vrelem jeklu podobe preskakujejo prostor v dimnih vretenih vsi mi gremo naprej naprej korak za korakom iz koraka v korak nezaupljivejši drug do drugega