Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) *) Sv^ 3____Ł pri Kostanjevici. Zemljepisni del. V župljanski občini sv. Križa je jedina ljudska šola pri sv. Križi. Ta občina šteje 3032 duš. Tukajšnja šolska občina šteje ravno toliko ljudi; politična občina pa samo *) Glej lanskega nUčit. Toy." na str. 379.1 Uredn. 2098 ljudi. Za šolo ugodne mladine je: dečkov 278, deklic 251, vkup 529, dolžne v šolo hoditi pa le vkup 300 — in šolo obiskajoče 206. Bolj znameniti hribi so: Stari Grad, Gadova Peč in Bocje. Ob meji šolske občine teče Krka; čez Dol, Šutno in sv. Križ pa teče potok Sušica, kateri se kakih 10 minut pod vasjo sv. Križa, proti severu, v Krko izliva. Stoječih voda, ribnikov, podzemeljskih jezerov itd. nij v občini. Razen kmetovanja se ljudstvo tudi peča z živinorejo, posebno pa z vinorejo. Šolska občina obsega 42 vasi, ki so: Avguštine, Brlog, Brvi, Brezje, Brezovica, Bušeča Vas, Črneca Vas, Črešnjevec, Dobrava, Dol, Frluga, Gradac, Grodinje, Hrastek, Izvir, Jablanca, Karlče, Kolarica, sv, Križ, Mladje, Oštrc, Pirešča Gorenja, Pirešča Doljena, Planina, Poštena Vas, Premagovce, Pristava, Prušna Vas, Savink, Selo Štihe, Slinovec, Slivje, Starigrad, Stojanski Vrh, Šutna, Trebelnik, Vrbje, Vrhovska Vas, Vrtača, Vinivrh, Znanovce, Žabjek. ¦— Poddružne cerkve so v naslednjih vaseh: Matere Božje v Bošeči Vasi, sv. Nikolaja na Gradcu, sv. Katarina na Frlugi, sv. Marije Magd. na Oštrcu in sv. Mohora in Fortunata v Črneči Vasi. — Do leta 1854. nij bilo nikakove šole pri sv. Križi; še le omenjenega leta bila je v pritlieni sobici v kaplaniji ustanovljena šola za silo. Prvi učitelj jej je bil pokojni g. Anton Kaligar, oče zdanjega učitelja. Zdanje šolsko poslopje bilo je zidano 1. 1860. ZgocLovinsJzi cle/. Župnija je bila 1. 1248. ustanovljena; prvi župnik je bil Tomo; spadala je pod Kostanjeviški samostan, ki je tudi to župnino oskrbljeval s svojimi redovniki. lP______a S©lŁ__a in tfesesiee. Zeml]'ej)isni del. Enorazredni šoli ste v Veliki Dolini in na Jesenicab. Vasi, ki spadajo pod šolsko občino v Dolini, štejejo 940 duš, a one pod Jesenice spadajoče pa 786; vsa župnina Velike Doline pa šteje 1853 ljudi. Dolina ima 127 otrok za vsakdanjo in 39 za nedeljsko šolo. Jesenice imajo 90 otrok za vsakdanjo in 30 za nedeljsko šolo. V Dolini je 126 in na Jesenicah 115 obiskajoeih otrok. Gora ,,Veliki Cirnik" raztega se od jugozahoda proti severovzhodu, zaraščena z gozdom, nekoliko pečinasta, proti jugu zelo strma, 1964 čv. Pogorje je vulkanično. Pri Jesenicab so: Majben hrib ,,Irgov dvor" poleg Mokriškega gradu, proti Ribenci. Dolina ima potok nDolinski Jark", izvira na Cirniku, teče proti vzhodu skoz Malo Dolino poleg Mokric (na severozahodnji strani), kjer globok jark dela pod gradom majhen ribnik (a celo neznamenit) in teče v Jeseniško občino. Potok Bregana pride iz Hrvatskega, meji Dolnsko občino proti Hrvatskej. Pri Jesenicah reka Sava meji občino proti severu od Štajerske in Hrvatske. nDolinski Jark" pride v občino pod Mokriškim gradom, in se na zahodnej strani Jesenic izliva v Savo. ,,Bregana" teče proti vzhodu, meji Kranjsko od Hrvatskega in se na krajnem konci občine izliva v Savo. Ob deževji zelo narase in razdira brcgove. Dolina in Jesenice vkup merijo 4369 oralov, 614 Q] sežnjev, in sicer: Gozda 1691*306, vinogradov 978-052, njiv 1181*062, travnikov 376-058, pašnikov 143-136, vkup 43690'614 s. Ljudstvo je revno. Dolina šteje: konj 29, volov 89, druge goveje živine 273, prašičev 101, vkup 492 glav. Jesenice: konj 35, volov 97, druge goveje živine 139, prašičev 297, vkup 568 glav. V Dolini zna brati in pisati 138, samo brati 43, nič 759 ljuili. V Jesenici zna brati in pisati 209, samo brati 51, nič 526. Dolina ima 10 vasi in Jesenica ima 6 vasi. Dolina: Brezje ima 183 ljudi, Velika Dolina 127, Mala Dolina 53, Gaj 48, Koritno 118, Laze 41, Perišče 19, Ponikve 129, Rajec 95, Veliki Cirnik 127. Jesenice: Bregansko Selo ima 211 ljudi, Jesenice 169, Novavas 95, Obrežje 178, Gorenja Ribenca 86, Dolenja Ribenca 47. Cerkev Matere božje (se zida) na Veliki Dolini, ta je župljanska cerkev. Poddružnice so: sv. Jakob na Ponikvi, sv. Križ na Velikem Cirniku, sv. Ane na Mokricah, sv. M. Magdalene na Jesenicah. Grad Mokrice spada k Rajecu, last barona Henrik Gagern-a, popreje grofa Gustav Auersperga. V prejšnjih stoletjih so imeli grad, pred katerim je vzdigljivi most in krasen park, razni plemenitaši; tudi več hrvatskih imen nahajamo tu. Župljanska cerkev se zida. Župnija je bila tukaj 1. 1788. ustanovljena. Cerkev sv. Jakoba postavljena v priprostem romanskem slogu v 17. stoletji s pripomočjo kmetske rodovine pl. Sušičev, koji so si plemstvo pridobili v turških vojskah. Zanimive lepote je pred glavnim uhodom predsvetišče ali ,,atrij", obokan in obdan s kolonami in korintskimi stebriči. Cerkev z mirodvorom obdaje okrog 1 '/2 metra visok kamenit tabor, kar vse skupaj holmec, na kojem stoji, kakor krona venca. Prelep je tukaj razgled na hrvatsko Posavje. Cerkev sv. Križa in ona sv. M. Magdalene ste iste starosti in podobnega sloga, a brez vsakojake olepšave in znamenitosti. — Vsaka teh poddružnic bi utegnila obsegati 300-400 ljudi. Zanimivša je mala cerkvica sv. Ane na Mokricah s pristransko gospodsko galerijo in bogatimi štukaturnimi olepšavami po obokih. V 17. stoletji je morala služiti nekoliko časa protestantom, ki so iz Krškega tje zahajali, toda grajščakinja Barbara Erdodi dala jo je zopet katoliški službi posvetiti. V tej cerkvici je že od nekdaj vsako nedeljo in zapovedani praznik tiha sv. maša za gospodo in ljudstvo po dobroti visokorodnih posestnikov Auersperg - Gagern.*) Prvi župnik, Bernard Pilpah, nastopil je službo po ustanovljenji župnije 1. 1788. l.okt. Za njim jih je bilo več samo po 1 — 10 let. Najzanimivši za župnijo je gotovo 1. 1874. umrli Andrej Zajec po svoji 261etni vztrajnosti in skrbni pripravi za novo cerkev, za kojo je jel nabirati kakor David, a ni se mu posrečilo, postaviti hram božji. Ako se zdanjemu župniku, g. Francu Brulec-u, ki je 14 let v tej fari, posreči blagi Zajcev namen pospešiti in k izpeljavi dovesti, dosežena bo njegova poglavitna namera že od nastopa njegove službe (1. 1878.) ter izpolnjena najiskrenejša želja. Šola na Jesenicah: Ker je bila šola na Veliki Dolini prenapolnjena, so leta 1878. šolsko mladino delili in najeli šolsko poslopje na Jesenicah in s tem ustanovili novo enorazrednico. Poslopje je lastnina posestnikov Mokric in je silno staro. Prvi ueitelj na tej šoli je bil v dan 2. avgusta nastavljen g. Bož. Valenta. Zclanji učitelj Vagaja je tretji na tej šoli. Dobrotniki šole: Blaga rodovina Auersperg-Gagern, g. Franc Emil Hriber s soprogo; potem g. dr. Ig. Namovš s soprogo. Ti so šoli več učnih pomočkov podelili in mladino ob priliki kake slavnosti pogostili. Šola v Velikej Dolini: 1. 1855. prišel je poučevat g. župnik Martin Rant v cerkvenikovo hišo. L. 1856. prizidala se je k poprej omenjeni biši šolska soba, v kateri *) Grad Mokriški je bil v nevarnosti v uporu hrvatskih kmetov 1. 1573. Takrat so bili uporniki že brod Jeseniški posestniku, graščaku Gregorijančiču, vzeli. se še dan danes poučuje. L. 1857. bila je učiteljska služba začasno razpisana in imenovan je bil g. France Cetelj, kateri je tii poučeval od dne 7. grudna 1857. 1. in do velikega travna 1865. 1. Za njim prišel je g. Ivan Teršelič z Čateža, in g. Fr. Cetelj šel je na Čatež. V dan 5. malega travna 1872. 1. bila je bernja odpravljena, in učitelj je dobival iz občinske blagajnice 400 gl. letne plače. V dan 1. listopada 1873. 1. bila je tu učiteljska plača zvišana na 500 gl. — L. 1875. (2. prosinca) prišel je tii sem učitelj g. Anton Pavčič. Eno leto pozneje bila je ta služba zopet razpisana, in imenovan je bil učiteljem g. Teodor Valenta. L. 1878. je dobil tii službo g. Prim. Ušeničnik, in ko je šel ta v Šiško pri Ljubljani, je stopil tii v službo g. Ivan Hočevar. Dobrotniki. Veliko imen bi morali imenovati, ako bi hoteli navesti vse dobrotnike, kateri so le malenkosti podelili n. pr.: zvezke, kamenčke itd. A gospod Nikolaj grof Auersperg iz Mokric bil je pravi oče mladini v tukajšnji šoli; njegova dela in njegovo ime so nepozabljiva. On je bil, kateri je napravil podlogo k zidanju šole v Veliki Dolini. Vsako leto je pridne šolarje obilno obdaroval z obleko, pisalnim orodjem, knjigami i. t. d