Ustanovili bomo odbore aktivistov OF
Ob koneu letošnjega febru-arja se je pri republiški kom-ferenci SZDL prvič sestal re-publiski inicdativni odbor akti-vistov bivših okrožij Osvobo dilne fronte, kd mu predsedu-je tov. Lidija šentjurc. S tean je republiška komf erenca SZDL poavala vse občdnske konfe-rence, da na obmo&jih nekda-njih akrožnih odborov OF, ki so delovald v času NOB, čim-prej ustanovijo odbore aktivi-stov.
TaM odbori so poneleod že nastajali spomitano, ob organi-zaranjju tovariških STečanj, nu-denju medsebojne poinodi, zbiranju spaminov na zgodo-vdnske dogadke v NOB in po-dobnem, ponekod pa so taki odbori nastajali bolj organizi-rano, v sodelovanju z občin-skimi komiteji ZK, občinski-mi skupščinamd all občinskii-mi organizacijamd ZZB NOV. Ponekod so obotoske skupšči-ne dodelile tem enotam oeiro-ma organizacijam aktivistov OF tudi dotmieUe.
Zdaj ko je socialistična zve-za sprejela pobudo komisije za proučevanje zgodovine ZPS pri centralnem komiteju ZKS in republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, pa naj bi akcija za nstanavljanje odborov aktivi-stov OF tekla bolj organizira-no in pospešeno, tako da bi vsem enotam v nekdanjih okrožjih OF še letos podelili tudi domicile. Letos — ob 30-letnici prvega zasedanja zbora slovenskih odposlancev v Ko-čevju, v spomin na takratne vo-
litve in vlogo aktivistov, ki so jo v tako pomembnem trenut-ku uspešno opravili.
V Ljubljani je m&dvojnim aktivJsbam OF ljubljanskega okrožja podelila mestina skup-ščina domicil že ot> 25-letaici osvaboddtve I^ubljane, maja 1970. Takrat je Ljuibljana, pr-vo mesto v Jugo&laviji, pre-jela tudi najvišje vojno odli-kovanje — Red narodnega he-roja. Skupščina mesta Ljub-ljane je tedaj sprejela tudi odlok o podelitvi posebne čast-ne listine — priznanja prav vsem, ki so v času NOB kot aktivisti OF delovali na ob-močju takratnega Ijubljanske-ga akrožnega odbora OF, ne glede na »ždco«, s katero je okupator hotel razbiti iin one-mogodifci boj junaške Ljublja-ne. Ta častna prdznanja so predstavnikd mestne skupščine podeljevali tisoč&na aktivistov na svečanih prireditvah 1971 in 1972. Tudi v vseh krajevnih skupnostih naše občine.
Komisija za razvijanje re-voluoionarnih tradicij in pro-slave pri občinski konferenci SZDL v naši obCiiM je skle-rtila, da se bo zavzela za to, da se bodo ti aktivistd OF, ki so v minulih letih dobili že tolikšna priznanja, ponovno in bolje organizirali. Imamo že ljubljanski, mestni oziroma okrožni inioiatiAmi odbor, ki mu predseduje tov. France Ki-movec-Ziga in tudj po drugih ljuibajamskih občinah td odbori že nastajajo. Ker pa so pre-jele domicil v Ljubljani tudd Partizanska saniteta, Varnost-na-obve&devalna služba (VOS), Centralna tehnika KPS in Or-ganizacija OF železničarjev, bo zelo koristno tudi sodelovanje z njiml.
Ce pravimo, da se bodo ak-tivisti OF bodj organizirali, pomeni to predvsem večjo, v posebne naloge usmerjeno ak-tivnost. Zelo veliko nekdanjih aktivistov OF je, M bi jih za-radi njihove aktivnosti morali le zelo pohvaliti in jim izreči vse priaaianje. Saj jdh sreča-mo še vse zavzete za mnoge stvari v vseh organizacijah, v krajevnih skupnostih, ob vseh akcijah. Vse to je biJo v mi-ntulem obdobju, je pa tudi v sedanjem tremutku in bo v prihodnjem gotovo zelo po-membno  in  koristno.
Uspebi in žrtve našega na-rodnoosvobodilnega boja pa terjajo prav od nas še kaj več: ohraaitev in pranašanje boga-
tali izkušenj še živih tovarišev iz revolucije v boj za samo-upravno socialistično druiibo, v vsebinsko obogatitev oblik dela v pripravah za vseljud-skd odpor in samozašftito, v vzgojo mladih ljudi itd. V Ljubljani bi bilo še toliko bolj pomerobno zbrati in ohraniti izkušnje tistlh posebnah oblik boja, kd so značilne za ofcupi-rano m z ždco obdano mesto. Odgovorni smo tudi za pisa-nje zgodovine NOB. Pri vsa-kem odboru aktivistov OF naj bi delovala tudi zgodovinska skupina. Gre alasti za zbira-nje, dopolnjevanje in prever-janje zbranega graddva, 6po-minov, za astematično ureja-nje, ob pomoči strokovnih kar drov — zgodoTOiarjev. V Lju-bljani je že marsikaj zbrane-ga, zelo malo pa urejenega in preverjenega. Za marsikaj bd potrebovali točne podatke. šo-lam primanjkuje konkretnega »ljubljanskega« gradiva. Marsi-kakšno spominsko obeležje je že pozabljeno in zanemarje-no, nd podatkov o njegovem poinenu, pri poimenovanju no-vih uilic smo pozabili na mar-sikakšnega pomembnega bojne-ga tovariša, dogodek ali akci-jo, datum itd. To pa je le ne-kaj mdsli, v kaj bi se laliko ali morala usmeriti dejavnost odborov aktavistov OF. Cim pa se bo novi odbor razgledai po konkretnih primerih v ob-čini, se bodo pokazale še dru-ge naloge.
Mira Svetina