NOVI TEDNIK št. 23 - leto XLVI - Celje, 11. VI. '92 Cena 80 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Cas brez električnega pastirja Na Pilštanju so bivši pastirji binkoštovali. Reportaža na strani 17. Ob umoru Ivana Krambergerja, političnega ori- ginala in dobrotnika. Stran 3. Odslej miren sen Mladi ne morejo več v preboldsko diskote- ko. Vroča tema na strani 19. V Celju se ni delala škoda župan Anton Roječ ocenjuje delo IS in občinske skupščine v zadnjih dveh letih za dobro. Zahteve po njegovem odstopu. Intervju na strani 9. IZ VSEBINE: Denacionalizacija ščuko med lene nbe! Stran 6. Mlekarna Sir namesto tolarjev. Stran 15. Reportaža Tolarji zdesetkali gimnazijske vrste. Stran 16. Lastninjenje Karmen Zupanc-Petaver: »Metkatex ni moja firma.« Stran 5. Radeče Gojencev in zaposlenih v domu nimajo radi. Stran 20. Šport z gosjimi peresi na EP. Stran 12. Nov podlistek Dunajske razglednice. Stran 22. Nove zadruge ne bodo čarobne palice Prenova zadrug se začenja tudi na Celjskem. Različni deleži in različne zadruge. Kako bodo delili morebiten dobiček? Okrogla miza na strani 7. I2 z UREDNIKOVE MIZE Naslednja tarča? Na slovenskem političnem prizorišču je bil minuli teden gotovo najpretresljivejši dogodek umor Ivana Kramber- gerja. Četudi ni šlo za klasični politični atentat, pa je to bil atentat in nič drugega kot to. Tudi na celjski politični sceni je »atentatov« vse več, čeprav se ne kažejo v tako ekstremnih oblikah ampak bolj v metanju polen pod noge, nagajanju, širjenju zlonamer- nih govoric, podtikanjih, ipd. Sprva še docela razpoz- navne politične igre, ki so imele za edini smoter promovi- ranje lastnih in skoznje strakarskih interesov, postajajo vse bolj zapletene, metode takšnih »atentatov« pa vse bolj perfidne. Celjski politični krč, kot sem ga imenoval v eni od prejšnjih rubrik, je po odstopih izvršnega sveta in nekate- rih uglednežev iz vodstva skupščine, doživel svojo kulmi- nacijo v pobudi po razrešnici župana. Da se razumemo - prav nič nimam proti tej demokratični in legitimni zahtevi in tudi nobenega posebnega razloga nimam, da bi se pretirano zavzemal za to, da ostane prvi mož mojega mesta. Toda, prav ta kulminacija političnega krča v mestu najbolj izrazito kaže na porodne krče demokracije, na že kar smešno neprofilacijo strank v mestu, na odsotnost programov, okrog katerih bi se identificiralo članstvo in volilci in skozi vse to tudi na metode atentatorstva v mestni politiki. Kajti, ko ni ideje, ko ni programa, ko ni dejavnosti, ostane za lastno in strankarsko promocijo le to - »atentat« namreč. In zdaj k bistvu - resnično me zanima, kdaj nas bo nehalo skrbeti kako in kdaj bomo koga zminirali, vrgli, odžagali, diskreditirali... Kdaj nas bo slednjič začel res- nično zanimati interes vsesplošnega napredka in razvoja mesta, tudi za ceno tega, da bo politične točke pobrala stranka, v kateri nismo. Kdaj bo v ospredje stopil interes ljudi, ki so, konec koncev, volilci in od katerih so odvisne funkcije v bližnji prihodnosti. In kdaj bodo v strankah nehali računati s strankarsko disciplino, ampak se bodo oprli na zdrav razum in vsaj poskusili, skozi koalicije ali še preprosteje - skozi skupne akcije doseči kaj več dobrega in naprednega. Dokler ne prevlada tak razum in dokler se ne spočne takšno razmišlanje, bomo še kar naprej pasli slovensko fovšijo, ta pa bo peljala k novim in novim »atentatom«. Res je demokracija največja pridobitev mlade slovenske države, toda dve leti po volitvah, leto po osamosvojitvi, leto po vojni izkušnji, leto in pol po sprejemu ustave, bi pač moralo biti dovolj, da se stranke slednjič že najdejo, če se že prof Hirajo ne. Dokler ne bo tega, se bodo nekateri pač vozili s čolni po Savinji, prirejali veselice, piknike, maše... Mesto pa bo še naprej stagniralo in ulica se bo ob vsakem novem atentatu privoščljivo hahljala in še naprej šušljala, kdo bo nasled- nji izvršnik, kdo župan, skratka, kdo bo naslednja tarča. BRANKO STAMEJČIČ Petkrat hitreje do zdravja Zdravstveni center Celje se utaplja v dolgovih. Še vedno niso odpravili posledic popla- ve, družbeni dogovor o zdru- ževanju denarja za posodab- ljanje bolnišnice pa je potekel že konec leta 1990. Edini de- nar, ki ga še imajo za naložbe, je celjski samoprispevek, pa tudi ta se letos zaključuje. Po- trebe pa so iz dneva v dan večje. Tudi to je razlog, da so se odločili za dobrodelno akcijo, ki bi naj omogočila nakup ene izmed potrebnih naprav. Iz- brali so napravo za laparo- skopsko holecistektomijo, ki omogoča nebolečo operacijo žolčnih kamnov in kar petkrat krajši čas zdravljenja, kot je potreben pri klasični operaci- ji. Akcijo bodo zaključili s kul- turno zabavno prireditvijo, ki bo 30. junija v dvorani Golo- vec v Celju. Odziv na akcijo v javnosti ocenjuje v.d. direktorja Zdravstvenega centra Celje dr. Marjan Hrušovar: »Ideja je našla veliko razumevanja v NT&RC, ki nas je podprl v želji, da v Celju zdravimo bolnike na čim sodobnejši na- čin. Zaenkrat nam je precej podjetij obljubilo sredstva, nakazil pa je še malo. Presene- tili so nas obrtniki albanske narodnosti, ki so svoj prispe- vek kar prinesli. Poleg podjetij pričakujemo tudi odziv celj- skih in drugih obrtnih zdru- ženj na območju. Vzporedno z akcijo smo veseli še enega odkritja: oživitve spoznanja, da bolnišnica ni neka oddalje- na, republiška ustanova, am- pak last tistih, ki jo uporablja- jo. Celjsko občinsko vodstvo je akcijo podprlo in bo po svojih močeh pomagalo. Podoben od- ziv pričakujemo tudi od dru- gih občin. Če bodo vsi izpolnili obljube, bomo dobili pomem- ben pripomoček za zdravlje- nje, pa tudi prireditev, vredno ogleda.« MBP In vendar se premika ■ - - Po letošniem 1. januarju in I. aprilu zdaj za preobliifovame JP Komunaia 1. iuiii Poslanci celjske občinske skupščine so sklep o preoblikovanju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva sprejeli konec leta 90, pogodba o pripra\T elabo- rata pa je bila z ljubljanskim ZOP podpi- sana februarja 91. Cilj — reorganizacija in racionalizacija poslovanja — bo s preobli- kovanjem v veliki meri dosežen, so po- jasnili na torkovi novinarski konferenci v Javnem podjetju Komunala. S 1. junijem je začelo v Celju poslovati novo podjetje - Veking d.o.o. inženiring za pokopališko-pogrebno in elektro de- javnost, s sedežem v Popovičevi 2, ki mu je občina do konca leta 93 podelila kon- cesije za opravljanje dejavnosti bivše Komunaline poslovne enote Pokopališka služba. Z registracijo podjetja CE-KA imajo zaradi moratorija na družbeno lastnino nekaj težav, vendar v Komunali račimajo, da bo novo podjetje začelo z delom 1. julija, ko se bo v proces reor- ganizacije JP Komunala Celje vključilo tudi zasebno podjetje zdajšnjega direk- torja Jožeta Gabrščka Eko-plus. Podjetje Eko-plus bo zaposlilo 11 od skupno 71 delavcev, ki so po elaboratu ljubljanskega ZOP v Komunali oprede- ljeni kot trajni viški. Za večino teh de- lavcev so s prezaposlitvami ali kako dru- gače našli rešitve znotraj Komunale, 11 jih bo s 1. julijem zaposlilo podjetje Eko- plus, prav tako 11 pa pa se jih bo znašlo na čakanju, na Zavodu za zaposlovanje. Direktor JP Komunala Jože Gabršček in Jože Valenčak, vodja kadrovsko-orga- nizacijskega sektorja, ki je od 1. julija naprej predviden tudi za v.d. direktorja javnega podjetja (če dotlej še ne bo ime- novan direktor), sta pojasnila, da bo v Eko-plus s prezaposlitvijo 11 delavcev »prineslo« nekaj manj kot 4 milijone to- larjev bonitet, denar pa bi bil v primeru stečaja tega podjetja seveda porabljen za njihove odpravnine. Ob tem sta - glede na poročanje novinarjev (zadnja številka Novega tednika) - pojasnila celoten pro- ces reorganizacije JP Komunala, Jože Gabršček pa je še dodal, da novo podjetje Eko-plus glede na predlog Zakona o go- spodarskih javnih službah (ki pa še ni sprejet) ni registrirano niti za eno od dejavnosti, ki jih bo opravljalo javno po- djetje. Za sedež podjetja v zdajšnjih pro- storih Komunale so se odločili zaradi te- ga, ker se ti prostori z reorganizacijo praznijo, najemna pogodba pa bo skle- njena s 1. julijem, ko bo podjetje začelo poslovati. IVANA STAMEJČIČ Piknik na Gričku Celjski prenovitelji pripravljajo v pe- tek, 12. junija, od 15. ure naprej piknik na Gričku. Gre za redno letno srečanje članov stranke in tudi drugih občanov, ki ga bodo popestrili še s športnimi in za- bavnimi tekmovanji med strankami. Uro po začetku piknika bo start teka na 6 kilometrov in začetek lokostrelske- ga tekmovanja, v nogometu in vlečenju vrvi pa se bodo strankarske ekipe pome- rile ob 18. uri. Prenovitelji pripravljajo še teniški turnir, za otroke zabavne igre v vrtcu v naravi, srečolov ter zabavo z ansamblom OUver Tvifist in Simono Weiss. IS S poštenimi do zaupanja Celjski občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov pripravlja v četrtek, 11. junija, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma letno konferenco. Uro kasneje bo na vprašanja Celjanov odgovarjal predsednik stranke Lojze Peterle. V Celju so krščanski demokrati organizirani znotraj občin- skega odbora ter sedmih krajevnih odborov, zadovoljni pa so tudi z delom svojega podmladka. Ob dejstvu, da imajo najmanj članov iz samega mesta, so se minuli teden dogovorili, da usta- novijo tudi mestni odbor. Za koordinatorico mestnega odbora v ustanavljanju so izbrali Silvo Železnik, odbor pa naj bi uradno ustanovili septembra. Po besedah predsednika občin- skega odbora SKD Janeza Lampreta se v Celju pripravljajo na oblikovanje strokovnih komisij, s katerimi bi svoje delo še bolj oživili. IS Se bo leva sredina povezala? Zadnje čase se nekatere levosre- dinske parlamentarne in izvenpar- lamentarne stranke dogovarjajo o tesnejšem sodelovanju ali morda celo o ustanovitvi ene same nove stranke po vzoru angleških laburi- stov. Izvedeti nam je uspelo, da so v ognju že tri predlagana imena za to stranko, večina pa se menda stri- nja, da bi naj bila to stranka dela. Zaenkrat gre še za povsem nefor- malne pogovore, o katerih je težko izvedeti kaj konkretnega, uspelo pa nam je dobiti izjavo vodje poslan- skega kluba SDP, Mirana Potrča. »Prepričan sem, da za to obstojajo realne potrebe. SDP se je v pripra- vah na volitve pripravljena povezo- vati z vsemi strankami, katerih pro- gram je socialnodemokratsko usmerjen. Pripravljeni smo se tudi formalno združevati, čeprav smo parlamentarna stranka, ki je na vo- litvah dobila največ glasov. Pri tem nimamo nikakršnih posebnih zah- tev za pomembnejši delež v vodstvu nove strank. To, da moramo levo- sredinske stranke iti na volitve čvr- sto povezane, so spoznale tudi ne- katere izvenparlamentame stranke, kot Delavska stranka. Socialdemo- kratska unija. Krščanski socialisti in Demokratična stranka upokojen- cev. Skupaj bi lahko oblikovali močno stranko, ki bi lahko imela velik vpliv v slovenskem političnem prostoru v naslednjih letih. Če bo v vodstvih drugih politilčnih strank takšno prepričanje kot v naši, ne bi bil presenečen, če bi kmalu prišlo do oblikovanja nove stranke.« JANEZ VEDENIK Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje v petek, 12. junija 1992 v veliki dvorani narodnega doma v Celju nada- ljevanje 23. skupne seje zborov Skupščine občine, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog odloka o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom iz JZ Zdravstveni cen- ter Celje in o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Celje, soglasje k preoblikovanju Zdravilišča Dobrna v delniško družbo, pred- log sklepa o preoblikovanju JZ ŠRC Golovec v družbo z ome- jeno odgovornostjo v družbeni lastnini, ter osnutke odlokov o preimenovanju, ukinitvi in spremembi območij nekaterih ulic v naselju Celje, o komunalnih taksah v občini Celje, o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje, o komunalnem nadzoru v občini Celje, o povprečni gradbeni ceni stanovanj- ske površine, povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter vrednosti stavbnega zemljišča ot)čine Celje. Po končani 23. seji bo 24. skupna seja zborov, na kateri bo obravnavana razrešitev podpredsednika IS in sekretarja Sekretariata za družbenoekonomski razvoj, odstop podpred- sednika Skupščine občine in odstop predsednika Izvršnega sveta. Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje in 5. členu Odloka o sestavi in pristojnosti zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine sklicujeta pred- sednika zborov v četrtek, 11. junija 1992 v zgornji dvorani Narodnega doma v Celju - 2. sejo družbenopolitičnega zbora SO Celje ob 8. uri - 2. sejo zbora krajevnih skupnosti SO Celje ob 11. uri. Obravnavali bodo aktualno problematiko dela skupščine in njenih organov ter odstop predsednika družbenopolitičnega zbora in ponujena odstopa predsednika zbora krajevnih skup- nosti in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora. Žalski župan ne verjame Tc dni se izteka rok, ko naj bi skozi Savinjsko dolino začeli graditi avtocesto. Tako sta namreč lani na obisku v žalski občini obljubljala takratni predsednik republiške vlade Lojze Peterle ter ta- kratni in sedanji minister za promet Marjan Krajne. »Obljubo, da bodo cesto začeli graditi, je pravzaprav dal le minister Krajne,« pravi župan občine Žalec Milan Dobnik. »Lojze Peterle se je pri tem le prijazno smehljal, vendar ne vem, ali zato, ker je verjel, da cesta bo, ali pa zato, ker je vedel, da je ne bo. V občini republiškim obljubam nismo verjeli, vendar smo upa- li, da bodo cesto začeli graditi vsaj še pred iztekom našega mandata, torej še pred letom 1994. Minister Krajne je ok- tobra 1990 obljubil, da bo vsa potrebna dokumentacija pripravljena v šestih me- secih. Ko smo se čez pol leta zopet sreča- li, so obljubili, da bo dokumentacija ure- jena v enem letu, letošnjega aprila pa so nam rekli, da bo vse pripravljeno čez dve leti. Te dni smo sicer dobili nekaj nami- gov iz republiške vlade, da naj bi cesto začeli graditi prej, kot je bilo nazadnje rečeno. Novi podpredsednik vlade dr. Jo- že Pučnik in minister za gospodarstvo Herman Rigelnik sta se namreč že takoj na začetku svojega mandata zelo zavzela za avtocesto skozi Slovenijo, celo zagro- zila sta, da bosta zahtevala odstope na odgovornih ministrstvih. Cesto naj bi, tako vsaj pravijo v Ljubljani, začeli gra- diti prihodnjo pomlad.« Kljub novim obljubam in novim lju- dem pa v žalski občini, skupaj z župa- nom Dobnikom, zopet dvomijo, da bodo tokrat datumi res držali. Ne le zaradi dolgotrajnosti postopkov, ki so potrebni za pridobitev vse potrebne dokumentaci- je, temveč tudi zaradi nasprotovanja ti- stih, ki jih bo nedavno sprejeta nova ra- zličica trase prizadela. Čeprav gre le za nekaj kilometrov sprememb, ki naj bi imele v primerjavi z doslej veljavno traso precej prednosti, se morajo namreč na to, da jim bo cesta spremenila življenje, na- vaditi zopet drugi. »Zato tudi nazadnje sprejeta trasa gotovo ni dokončna,« pra- vi Milan Dobnik, »saj bo treba ljudi zo- pet prepričevati, in kot kažejo prvi dogo- vori, bo težav zelo veliko.« Dobnik še dodaja, da se bo občina, tako so jim sve- tovali v republiki, umaknila iz vseh pre- pirov in prepustila, da vse, kar je poveza- no z avtocesto, uredi s prizadetimi obča- ni republika sama. JANJA ŽIVUU Št. 23 - 11. junij 1992 31 Nevarna privlačnost strupenega izzivanja Uboj Ivana Krambergerja, političnega originala In dobrotnika Ivan Kramberger je bil za javnost zelo protislovna oseb- nost: nadvse priljubljen med feveži in upokojenci z manjši- mi penzijami, med ljudmi, ki fie marajo političnega frazer- stva in sprenevedanja, pa »gr- di raček« med konvencional- nimi politiki, ki se držijo stro- gih standardov javnega nasto- panja in političnega delova- nja. Za večino Slovencev pa je bil posebnost, ki so nam jo najbrž kar zavidali v razvitih demokracijah zahodnoevrop- skega tipa, kjer so že vsega na- vajeni in naveličani, pa bi jim manjkal le še tribun Kramber- gerjevega kova. Ivan Kramberger se je rodil 4. maja leta 1936 v Ženjaku pri Benediktu, kot osmi otrok od enajstih v viničarski družini. Kot večina viničarskih otrok je tudi on moral za pastirja k bogatemu kmetu, da se je lahko preživljal. Odraščal je v hlevskih jaslih in ob topli sapi krave Seke, ki ga je grela v mrzlih nočeh. Njegova upor- nost in brezkompromisnost, a tudi prizanesljivost in do- brotništvo, so se zasadili v raz- merah, ko zanj ni bilo lepe be- sede, toplega pogleda in poh- vale za opravljeno delo. Ni imel denarja za šole, ostali so mu samo socialno neugledni poklici in upanje, da se kot samouk kam prebije. Začel je kot dimnikar, v vojski, ki se ji je hotel izogniti tako, da si je dal zamrzniti dva prsta, se je priučil mehanikarskemu delu in naredil vozniški izpit. Kot mnogo ljudi v tistem času pa je verjel v zgodbice, da se v tujini da spraviti naprej, če si delo- ven in iznajdljiv. Ker ni dobil dovoljenja za prehod meje, je pobegnil v Av- strijo, potem pa v Nemčijo. Zaposlil se je v tovarni Kup- ferhutte v Duisburgu. Šolal se je za dializnega tehnika in po- stal inovator. Ob delu z dializ- nimi aparati je naredil veČjz- boljšav, z zaslužkom pa je za- čel pomagati ljudem in posta- jati to, po čemer so ga spoznali vsi Slovenci. Tudi nekdanja Jugoslavija, ki ji je podaril '/ ton zdravil in 41 »njegovih« dializnih aparatov. »Več nemških strokovnja- kov je ocenjevalo moje delo. Med drugim je znani nemški profesor in filozof izjavil, da se taki geniji rodijo le na vsakih sto let. Te ocene so mi dajale novih spodbud za delo. Tudi zato sem se v domovini odločil za kandidaturo za predsedni- ka Slovenije. Nisem se zmotil, volilo me je več kot 20 odstot- kov volilcev. Zame je bil to velikanski uspeh,« je Krambi zapisal zase v svoji letošnji predvolilni knjižici. O Kram- bergerjevi genialnosti je pisal tudi akademik dr. Anton Tr- stenjak, zanj je »genij človek, ki brez šol doseže izredne uspehe, do katerih se ne povzpnejo niti osebe z najvišjo šolsko izobrazbo.« V televizij- skem soočenju pred dvema le- toma je svojim trem predsed- niškim protikandidatom, Mi- lanu Kučanu, dr. Marku Dem- šarju in dr. Jožetu Pučniku de- jal: »Kaj mene briga kakšne šole imate. Jaz sem bil dovolj pameten, zato mi ni bilo treba hoditi v šole.« Prav z vidika izobrazbe se zdi njegov volilni rezultat še toliko bolj senzacionalen. Slo- venci smo vendar tudi znani častilci diplom in družbenega prestiža, naše malomeščanstvo je kot vrtičkarstvo in nabira- nje gob, kar zelo radi delamo. Ta Krambergerjeva original- nost je zato begala in razdva- jala slovensko javnost. Kakor tudi pomanjkanje uglajenosti in političnega stila. Vendar pa je res obratno — stil je imel sa- mo Kramberger, vsi ostali so bili samo bolj ali manj uspešne izvedenke takih in drugačnih modelov. »Človek v rdečem bugatiju« ni bil kontraverzen samo kot figura, marveč tudi po svojih političnih stališčih. Nobeni strukturi slovenske politike ni prizanašal. Dobro je vedel za katere stvari je občutljiv Slo- venec. Spravil seje na Janšo in Bavčarja, ker naj bi preveč de- narja namenjala represivnemu aparatu, Pučnika in Drnovška je imel v želodcu zaradi preo- blačenja, zelo realistične so njegove ugotovitve o pravnem kaosu in socialni zmedi, ki vlada v slovenski družbi. Med prvimi je ustvarjal protikomu- nistično in »protijužnjaško« razpoloženje in se zavzemal za odcepitev od Jugoslavije. Tudi njemu bi sicer lahko oči- tali, da se je preoblekel, saj je leta 1983 v Celju dejal, da je komunist po srcu in da je po- nosen na našo politiko in na njeno skrb za delovnega člove- ka. Res je tudi to, da se takrat ni brigal za politiko, vendar s svojo preobrazbo ni taktizi- ral, še pred dnevi je s spošto- vanjem govoril o Titu in da ceni prave komuniste. Kljub svoji nenavadnosti še zdaleč ni bil naiven, to mu več ali manj vsi priznavajo. Svoje politične poglede je znal spret- no oblikovati in naslavljati, postal je populist »par exelen- ce«, kar je še posebej neobičaj- no za hladno slovensko poli- tično kulturo alpskega tipa. S komedijantsko karizmo je njegova radikalnost izgubljala na ostrini, zato pa je bila tako sugestivna za velik krog voliv- cev. Še posebej uspešno je pri- vabil »prazen prostor« na slo- venskem političnem prizoriš- ču, ljudi, ki staremu niso več verjeli, do novega so bili neza- upljivi, tisto vmes pa je bilo zanje preveč mlačno. Pred- vsem pa ljudi, ki so se politike naveličali kot hladnega vsak- danjika in najbolj pomembne in resne stvari na svetu. Njegov značaj je bil vihrav, do svojih nasprotnikov in ti- stih, za katere je menil, da so preprosto »grdi in zli« je bil neizprosno strupen, kakor je bil neizprosno dober do tistih, ki so imeli manj pod palcem in pomanjkanje sreče v življe- nju. Morda je tudi zamešal ta razmerja, vendar v življenjski vihri je težko biti vselej natan- čen. Morda si je nakopal so- vražnike, morda ni niti slutil, da je kaj kriv za to, čeprav je večkrat opozarjal, da mu stre- žejo po življenju. Četudi vse kaže, da njegova »eksekucij« nima političnega ozadja, je tu- di svoje nadvse polno življenje končal tako, kot si ga je zago- tovil: kot inovator. Kot žrtev atentata je »odprl« nove di- menzije v slovenski politiki, čase, ki jih ne bodo zaznamo- vali samo telesni stražarji ob slovenskih visokih politikih, ampak tudi tesnoba, ker je tu- di v naši »mirni« podalpski pokrajini atentat postal tako lahka stvar. ROBERT GORJANC Mož, ki je sklatil bogove Piše: LJERKA BIZILJ Odhod Ivana Kramber- gerja, dobrotnika iz Nego- ve, predsedniškega kandi- data izpred dobrih dveh let, zagotovo spreminja slovensko, zlasti predvolil- no politično prizorišče. Kramberger, pa na] bo še tako kontraverzna oseb- nost, ki so jo eni povzdigo- vali v zaščitnika brezprav- nih, drugi v prebrisanega špekulanta, je globoko za- rezal v slovensko politično stvarnost. S svojim priho- dom je povsem spremenil podobo politike, spustil jo je na tla. Ko je razlagal, kako bo- do lahko ob njegovi more- bitni izvolitvi Kučan šofer, Pučnik varnostnik in Dem- šar njegov zdravnik, ko je televizijske šefe kar naprej zamenjeval s šoferji in vra- tarji svojih konkurentov, je pravzaprav podobo vzviše- ne in odmaknjene politike in politikov spustil iz nedo- segljivega piedestala k pre- prosti vsakdanjosti, včasih že kar k banalnosti. Kram- berger je v bistvu odpravil bogove, politika je postala dosegljiva vsakomur in ni bila več nedotakljiva. In politiki, ki so morali biti v predvolilnem boju prijaz- ni z njim in se smehljati njegovim dovtipom, kriti- kam in tudi žalitvam, so bi- li prisiljeni hitro prestopiti prag brezkompromisne ne- dotakljivosti. Po drugi strani pa je vi- sok odstotek Slovencev, okoli 20 odstotkov je volilo Krambergerja, povzročil zlasti med intelektualci šok. Ta odstotek je pomenil slovensko streznitev in spoznanje, da nismo nič več kot smo, postal je po- memben barometer vsem drugim, ki se gredo politi- ko in v svojih političnih igrah pozabljajo na pre- prostega človeka, ki hoče predvsem živeti. Volitve, ki se približuje- jo, bodo precej manj zani- mive in vse preveč resnob- ne, škoda, kajti svet je že tako žalosten ali kot je za- pisal Kramberger v eni iz- med svojih knjig: »Če že ne more biti svet, naj bo vsaj Slovenija ljubezniva, mir- na in spoštovanja vredna dežela.« Z umori postaja, žal, tudi Slovenija svet. Kramberger pa s svojo po- dobo in grobnico, ki si jo je zgradil v Negovi, večni spomin na čas, ko se je Slo- vencem spreminjala zgodo- vina, ki jo je sooblikoval tudi Ivan Kramberger. Urad za mladino Mladinski demokratični forum pri celjski SDP pri- pravlja v četrtek, 11. juni- ja, ob 17. uri v celjskem Narodnem domu pogovor na temo ustanavljanja ura- dov za mladino. Z gosti re- publiškega Urada za mla- dino in predstavniki celj- skega izvršnega sveta in skupščine bodo govorili o možnostih, da tudi v Ce- lju v okviru občinskih upravnih organov čimprej zaživi urad za mladino, ter o potrebnosti izvajanja enotne mladinske politike v državi. IS SVETMEDTEDN®M Tiananmen - uvod v krvavo postkomunistično zgodovino Novinarske agencije po- šiljajo te dni v svet novice iz najštevilnejše daljno- ^ vzhodne države v pričako- vanju, da se bo vendarle zgodilo kaj, kar bi dalo vsaj malo slutiti, da se Kitajska ni sprijaznila s statusom quo, ki je zavladal v ob- dobju po Tiananmenu. Z izjemo poostrenih var- nostnih ukrepov in začas- nih priporov nekaterih tu- jih poročevalcev, ni sledu o kakršnikoli obletnici po- skusa krvave revolucije, ki je prinesla s seboj idejo o preobrazbi socializme v nekaj, kar z današnje perspektive ponekod že lahko imenujemo anarhija, drugje državljanska vojna in v tistih redkih državah, ki so jo odnesle najbolj po- ceni - vmesno obdobje ži- votarjenja med socializ- mom in re-kapitalizmom. 4. jimija 1989 so kitajske oblasti z zadnjimi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, krvavo zaorale na Trgu ne- beškega miru in zadušile eno izmed prvih pomladi, ki so kasneje po vrsti spod- nesle množico monolitnih sistemovevropskega Vzhoda. Uradne oblasti so sicer priznale 321 smrtnih žrtev, v resnici pa jih je bilo mno- go več, po neuradnih po- datkih več kot 2000. Mediji so v svet poslali slike od tedaj verjetno najbolj re- alističnih prizorov brutal- nega obračunavanja za zgled in v opozorilo tistim, ki bi jih morda še kdaj za- mikalo, da bi se odvrnili od uradne ideologije, ki v službi politike združuje milijardo ljudi v istomisle- če. V kontekstu današnjega časa se zdi, kot da smo bili ob pokolu na Tiananmenu le priča medijske horror trilogije, ki so jo dokončali prizori romunske revoluci- je z uvodnimi kadri Cea- usescujeve eksekucije in slike razmesarjenih trupel na sarajevskih uUcah. Kar je bila še do včeraj eksotika Daljnega vzhoda je danes stvarnost, ki se dogaja nam samim. V Pekingu so le sprožili plaz, ki je kasneje podrl Berlinski zid in ki danes ruši bosanske domo- ve. Če bi se vse skupaj za- čelo v obratnem vrstnem redu, bi verjetno Kitajci danes že imeli tisto, čemur pravimo demokracija in ne bi bili osamljena trdnjava, ki je poleg Castrove Kube ostala zadnja na seznamu ortodoksnih socialističnih držav. Kdo je pravzaprav tisti, ki je po Tiananmenu naj- močnejši v kitajskem poli- tičnem vrhu in kaj je v ki- tajski vsakdan prinesla kr- vavo zatrta revolucija? Te- ga ne vedo niti Kitajci sa- mi. Največ je takšnih, ki bi stavili na Deng Xiaopinga, skrivnostnega starčka, ki je enkrat viden, drugič dolg- ho skrit pred javnostjo, en- krat na smrt bolan, drugič spet zdrav kot dren. Kako iluzionistične so lahko vča- sih politične igrice, še po- sebno pri narodu, ki ima verjetno najbogatejšo to- vrstno tradicijo. Deng je dolga leta veljal za največ- jo kitajsko avtoriteto in kot avtor reform desetletja po- mikal najpomembnejše fi- gure na kitajski politični šahovnici. Njegovo ime je pravzaprav zaščitni znak za tisto obdobje v kitajski zgodovini, ki mu pravijo reformistično. Njegove re- forme ob koncu sedemde- setih let niso obšle praktič- no nobenega dela kitajske- ga gospodarskega in druž- benega življenja. Hkrati z reformiranjem kmetijstva in gospodarstva so spremi- njali tudi politični, pravni in obrambno vojaški si- stem. Rezultati tako obsež- nih reform so se pokazali predvsem na tistih območ- jih, ki so bila bolj odprta za tuj kapital in tam, kjer so zmanjšali vpliv komuni- stične partije v podjetjih. To so bile predvsem južne kitajske province, kjer živi približno 200 milijonov ljudi, ki ustvari skoraj po- lovico kitajskega dohodka. Dogodki na Tiananmenu so razmerje v kitajskem političnem vrhu spremenili do te mere, da je Deng Xia- oping izgubil svoj absolut- ni primat in je zadnja tri leta le prvi med enakimi, kar dokazuje predvsem za- stoj političnih reform. Raz- kol v kitajskem političnem vodstvu izhaja iz globoke- ga nesoglasja pri vpraša- njih o nadaljnjem razvoju kitajske verzije socializma, kar se v tej državi ciklično pojavlja v zadnjem deset- letju v obliki ideoloških kampanj. Praviloma je te kampanje vedno spremlja- lo kitajsko zapiranje pred svetom. Da pa se stvari vendarle premikajo, dajejo slutiti poskusi navezave stikov z zunanjim svetom in rehabilitacije nekaterih politikov, ki so jih odstavili z njihovih položajev po za- trtju prodemokratičnih de- monstracij. Toda sama vr- nitev na politično sceno in na veliko nižje položaje od prejšnjih še ne pomeni tudi rehabilitacijo ideje za ka- tero so se borili. Piše: ERIKA REPOVŽ Ni denarja za šolo v Sedražu Na Izvršnega sveta Skupščine občine Laško so se člani lotili problematike prepotrebne obnove poslopja, v katerem je podružnična šola v Sedražu nad Rimskimi Toplicami. Predvidena adaptacija je bila usklajena s programomm, ki ga je pripravil VIO Laško skupaj z osnovno šolo Rimske Toplice in v skladu z možnostmi samega objekta. Obnova bi stala 40 milijonov tolarjev. Po besedah predsednika Izvrš- nega sveta Romana Matka pa tega denarja nimajo v prora- čunu, niti si ne morejo pomagati z občinskimi obveznicami. Zato bodo v tem tednu napisali pismo in s problemom obnove podružnične šole v Sedražu seznanili Republiško ministrstvo za šolstvo, ter ga prosili za finančno injekcijo. Ob tem bodo v občini finančni projekt še enkrat podrobno pregledali in ga poskušali še zmanjšati, vendar ne na škodo obnove. Želja je, da bi objekt začeli obnavljati takoj po končanem šolskem letu, vendar ne bo narod do prihodnjega šolskega leta. T.VRABL Št. 23 - 11. junij 1992 I4 Golob odstopil Ingrad ima začasno voilstvo Od minulega četrtka Janko Golob ni več direktor celjskega Ingrada. Vršilec dolžnosti direktorja je postal dosedanji namestnik Anton Aškerc in sicer do izvolitve novega direk- torja. Predstavniki delavcev in vodstvo so konec tedna spet sedeli dobre tri ure, na pogajanjih je sodeloval tudi predsednik republiškega svobodne- ga sindikata Dušan Semolič. Raz- pravljali so predvsem o sklepih skupščine, ki se je sestala sredi ted- na, na njej pa so zavrnili odstop ge- neralnega direktorja. Skupščina, v kateri so predstavniki posameznih enot, je predlagala izpeljavo reorga- nizacije in ustanovitev novih družb, kar pomeni tudi razpis za glavnega direktorja ter direktorje posameznih družb. Predstavniki delavcev so na poga- janjih jasno povedali, da ljudje skle- pov skupščine ne sprejemajo in da terjajo odstop Goloba. Stavkovni odbor ob tem ni ponudil svojega predloga, kdo naj bi zamenjal vodil- nega človeka. Vodstvo se je zatem umaknilo na pogajanja in po tričetr- turni razpravi potrdilo odstop gene- ralnega direktorja, krmilo pa začas- no prepustilo dotedanjemu pomoč- niku direktorja Antonu Aškercu. Sprejeli so še nekaj sklepov - takoj mora biti objavljen razpis za novega direktorja, za včeraj pa so napove- dali ponovne pogovore z začasnim vodstvom. IRENA BAŠA Strela nikoli ne zadene spodnjih vej KOMENTIRAMO Delavci celjskega Ingrada so dosegli odstop generalne- ga direktorja Janka Goloba. Ali bo to rešitev za podjetje, pa ostaja seveda drugo vpra- šanje. Generalni direktor Ingra- da Janko Golob je pravza- prav že na samem začetku, še preden je prišlo do vreliš- ča, spoznal, da je odstop edi- na rešitev za umiritev stra- sti. Večkrat je ponudil od- stop, ki pa ga skupščina vse do minulega četrtka ni hote- la sprejeti. Janko Golob je svoj odstop komentiral z be- sedami, da pač ne želi biti ovira za reševanje razmer v podjetju. Če je bil res edina ovira, bo kaj kmalu pokazal cas. Čeprav je v Sloveniji kar polovica gradbenikov preveč in čeprav so novogradnje na psu, je za Ingrad edina pot iskanje novih del ter neiz- prosen boj v konkurenci. Ob tem pa seveda temeljito po- metanje pred lastnim pra- gom, racionalizacija poslo- vanja in zmanjševanje stro- škov. Vodilna garnitura, ki ni samo generalni direktor, je nakazala pot v obliki nove organiziranosti v koncem. Sindikat temu že oporeka in trdi, da so ugotovljene večje nepravilnosti pri registraciji koncema, ki se nanašajo predvsem na prenašanje vse- ga premoženja iz dosedanjih poslovnih enot na koncem. Posamezne družbe namreč razpolagajo le z 8 tisoč tolar- ji ustanovnega kapitala, vse ostalo je last koncema. Za- radi, po oceni sindikata gro- bih nepravilnosti v postopku sprejemanja ustanovitvenih aktov, so že vložili pritožbo zoper sklep o registraciji koncema ter njemu podreje- nih družb. Po tej zahtevi so- deč bi lahko sklepali, da se razmere v Ingradu še ne bo- do kmalu umirile. Kolikšen je delež krivde direktorja za takšno začrta- no pot in seveda tudi poslo- vanje v zadnjih letih, bodo morali presoditi tisti, ki so za to poklicani. Soditi, da je nekdo slab direktor samo po tem, da nikoli ne najde časa za pohod po gradbiščih, je neumno. Zagotovo pa mora biti vodilni mož podjetja ti- sti, ki zna organizirati delo in odgovornost vsakega po- sameznika v hierarhični le- stvici. Tega Janko Golob očitno ni znal ali hotel, zato se je moral posloviti od di- rektorskega stolčka. Je pa ob tem dovolj zgovorna ugoto- vitev nekaterih delavcev, da strela nikoli ne zadene spod- njih vej. IRENA BAŠA KOMENTIRAMO Zapora trgovanja Sankcije proti Srbiji (oziro- ma Zvezni republiki Jugosla- viji) so kljub neizogibnosti le- teh povzročile naši državi še dodatne preglavice. Slovensko gospodarstvo je tako vedno znova onemogočeno in najver- jetneje bo moralo preteči še veliko časa, ko bomo lahko lažje zadihali. Imperativ obra- čanja na zahodne trge ima si- cer pozitiven vpliv na sanira- nje razmer in na izboljšanje konkurenčnosti celotne naci- onalne ekonomije, saj zaen- krat nismo sposobni kakšnega večjega podviga ali širšega prodora v Evropo. Trgovanje med Srbijo in Slovenijo je po pretrganju tr- govinskih vezi in po skalitvi odnosov potekalo na dokaj zdravih temeljih. Zainteresi- rana podjetja so poslovala na podlagi neposredne menjave (kompenzacije) ali na podlagi konvertibilnega plačila. Go- spodarskih tokov ne velja kar tako prekinjati - to sta pred dvema letoma spoznali obe strani, predvsem po zaslugi drastičnega upada prodaje in nastajanja ozkih grl, zato sta ne glede na trmoglavost (zlasti skrbskih) političnih in gospo- darskih vodstev poiskali mož- nosti nadaljnjega sodelovanja. To pot bo rešitev mnogo težje najti, saj smo se kot članica OZN dolžni držati dogovora, za katerega smo se tudi sami zavzemali. Vprašanje je le, v kolikšni meri so razvite dr- žave pripravljene povrniti go- spodarsko škodo neposredno prizadetim državam. Zgodovina ekonomskih blo- kad in osamitev posameznih držav kaže predvsem na nepi- sano pravilo, ki tudi ne velja vedno. Običajno je bojkot zad- nji stadij pred pričetkom voj- ne. Primer se je potrdil v Za- livski vojni, ob izbruhu jugo- slovanske krize, vse tendence pa kažejo, da bi se znal pono- viti še na našem primeru. Nova vojna bi zelo verjetno pripomogla k hitrejšemu reše- vanju nastalega položaja, izčr- pano srbsko gospodarstvo pa bi se bilo primorano odpreti, kar bi nekdanjim jugoslovan- skim republikam dalo nove možnosti plasiranja kapitala na izpraznjeno tržišče. Slove- nija vidi svojo priložnost na področju gradbeništva, kme- tijstva (umetna gnojila), zdra- vil in raznih storitev. Interes vsekakor obstaja, vprašanje je le, če nas ne bodo prehiteli ti- sti, za katere smo mislili, da razmer pri nas ne razumejo povsem. PRIMOŽ ŠKERL Mladi za napredek Celja v torek je bila v celjskem Narodnem domu podelitev nagrad in predstavitev naj- boljših raziskovalnih na- log, ki so jih mladi s celj- skih osnovnih in srednjih šol delali pod okriljem na- tečaja Mladi za napredek Celja v šolskem letu 91/92. Mladi raziskovalci so pred- stavili 13 nalog - pet osnov- nošolskih in sedem sred- nješolskih. Predstavitve raziskovalnih nalog so se poleg avtorjev in njihovih mentorjev udeležili tudi predsednik SO Celje Anton Roječ, sekretarka občin- skega sekreteriata za druž- bene dejavnosti Irena Fer- lež in predstavnik Ministr- stva za znanost in tehnolo- gijo, Edvard Kabal. N.-M. S. GOSPODARSKI BAROMETER Zarja Lesna brez kupca Petkova prva licitacija Zar- je Lesne industrije Petrovče je potekala tako, kot je napove- dal stečajni upravitelj Lojze Posedel. Na dražbi se ni poja- vil niti en kupec, ki bi bil pri- pravljen kupiti nepremičnine tega podjetja v stečaju, čeprav so sodno ocenjeni vrednosti štiri milijone in pol mark v to- larski protivrednosti znižali izklicno ceno za milijon nem- ških mark. O primeru Zarje Lesne Petrovče naj bi ta teden spet odločal stečajni senat. Avstrijci za Šoštanjčane Koroška deželna vlada je sprejela predlog, da bo s 75 milijoni šilingov podprla načr- tovano namestitev čistilne na- prave za termoelektrarno Šo- štanj, predlog pa mora potrditi še koroški deželni zbor. Za na- mestitev čistilne naprave bo potrebno skupno ,765 milijo- nov šilingov. Emisija žveplo- vega dioksida naj bi se zmanj- šala za 95 odstotkov. Projekt je že podprl tudi ekološki sklad za vzhod pri avstrijskem ministrstvu za okolje s 174 mi- lijoni šilingov. Lepše ploščice iz Gorenja Pred tednom dni so v Gore- nje\'i tovarni keramičnih ploš- čic predali namenu novo linijo za dodatno dekoriranje kera- mičnih ploščic. V tej tovarni v kraju Gorenje izdelajo letno milijon 200 tisoč kvadratnih metrov ploščic. Na klasični li- niji so jih lahko izdelovali le v eni ali dveh barvah, nova oprema jim omogoča vsaj osem barv ter dekoriranje z dodatki, ki jih zahteva tržiš- če. Sodobno opremo, vredno preko 500 tisoč nemških mark. so uvozili iz Italije, s tamkajš- njimi strokovnjaki sodelujejo tudi pri dizajnu. Prve izdelke z nove linije so že prodali na nemško tržišče, izvažali jih bodo v Avstrijo, na Dansko, tržišče iščejo tudi 'v Vzhodni Evropi. Trenutno je prodaji na tuje namenjeno okoli 40 od- stotkov proizvodnje. Obnovitev soičavsicih gozdov v Lovskem domu v Solčavi je Gozdno gospodarstvo Na- zarje v ponedeljek predstavilo Obnovitveni gozdnogospodar- ski načrt za solčavske gozdo- ve. Gozdarji so ga pripravili za obdobje do leta 2000. Že leta 1989 je bila v Robanovem kotu ustanovljena evropska organi- zacija Prosilva, ki se zavzema za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. To postaja tudi opredelitev slovenskih in na- zarskih gozdarjev, njihov os- novni moto pa ekološka in ekonomska obnova gozda. Zbornici sporočata v velenjski zbornici so mi- nuli teden ustanovili odbor za turizem, ki bo deloval na ob- močju občin Velenja in Mozir- ja. Iz te zbornice še sporočajo, da se avstrijski investitor za- nima za vlaganje v prašičerejo v Sloveniji. Pogoj je dovolj ve- lika površina za prirejo lastne krme, vse podrobnejše infor- macije so na voljo v Velenju. Območni zbornici Celje in Ve- lenje vabita k sodelovanju tudi vse podjetnike. V ponedeljek in torek bosta namreč v sode- lovanju s podjetjem CIS d.o.o. iz Celja pripravili dvodnevni seminar, na katerem bodo go- vorili o podjetju v krizi, o sa- naciji, predstečajnem in ste- čajnem postopku ter reševanju krize. Za vse tiste, ki jih zani- ma ladijski promet, pa v obeh zbornicah ponujajo informaci- je o ladijski liniji Koper-Drač (Albanija)-Patras (Grčija). Li- nija je namenjena za prevoz tovornjakov, osebnih avtomo- bilov in potnikov. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Rudarska Grad- bena Dejavnost iz Trbovelj nudi prevzem gradbenih del, izdelavo in montažo različnih jeklenih konstrukcij ter ponu- ja vse vrste storitev v tej pove- zavi. Informacije: tel. 0601/21- 387 (Miha Eržen). - Podjetje Color Medvode nudi proizvode za zaščito in dekoracijo lesa: Lesol lak la- zuro (za fasadne opaže, napuš- če), Aqoalis in Ekol lužilo. In- formacije: tel. 061/613-411 (Sonja Makinc). - Podjetje LIV iz Postojne nudi transportna kolesa ter vodila za predale. Informacije: tel. 067/21-794 (Marjan Ko- vačič). - Podjetje Brest - Marof iz Starega trga pri Ložu nudi je- lov žagan les (deske, trami) ter jelove lepljene plošče in profi- le. Informacije: tel. 061/707- 662 (Silvester Bavec). - Pakistansko podjetje Ah- med International Trading nu- di usnjena oblačila. Informa- cije: tel. 773-12-26 (Mr. A.Mu- rat Major). - Podjetje C.E.M.I. iz Ljub- ljane nudi izdelavo investicij- ske in tehnične dokumentacije ter pridobivanje gradbenih dovoljenj za vse vrste objek- tov. Tel. 061/448-816 (Marko Magajna). - Podjetje Tribuna iz Ljub- ljane ponuja kooperacijo in poslovno sodelovanje na po- dročju proizvodnje otroške opreme (vozički, stajice, hoji- ce, stoli, avtosedeži, posteljice in drugo otroško galanterijo). Tel. 061/152-182 (Igor Bon- čina). - Podjetje Sinter iz Ljublja- ne nudi pripravo postrojenj za izdelavo zavornih oblog, inže- niring in prenos tehnologije s področja fikcijskih elemen- tov. Informacije: tel. 061/268- 268, 271-377 (Jože Krapež). Povpraševanje: - Podjetje GBM inc. iz No- vega Mesta povprašuje po vseh vrstah kalupov (modelov) za brizganje plastičnih mas. In- formacije: tel. 068/26-073 (Bo- gomir Trpin). - Iransko podjetje Tara Nag Company iz Teherana povpra- šuje po »ozalid« papirju. In- formacije: tel. 800-89-84 (MR. J. P. Nag). Vse podiobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 aU direktno 215-631. Center za informacijski sistem GQspodarsl Št. 23 - 11. junij 1992 I6 Ozko grlo so komisije »Ne bi bilo slabo spustiti kakšno ščuko meil lene ribe,» menijo razlaščeni lastniki premoženja, ki opozarjajo na počasno uresničevanje postopkov po Zakonu o tlenacionalizacIJI Na pobudo celjske podružnice Zveze razlaš- čenih lastnikov premoženja so v ponedeljek v Celju poskušali najti odgovor na vprašanje, zakaj neuspehi pri uresničevanju Zakona o de- nacionalizaciji v celjski občini. Ugotavljali so, da postopki po tem zakonu v Sloveniji ne teče- jo tako, kot so razlaščeni lastniki pričakovali in kot bi konec koncev tudi lahko. Rezultati treh komisij, ki v Celju vodijo po- stopke po zakonu o denacionalizaciji, niso nič slabši od slovenskega povprečja. Po oceni ra- zlaščenih lastnikov je najslabše v Mariboru, kjer ni bila izdana še niti ena odločba o vrnitvi odvzetega premoženja. Razlaščeni lastniki so menili, da so prav občinske komisije tiste, ki bi lahko pospešile delo. V Celju se v delu posa- meznih komisij še vedno zatika, zato so na pobudo predsednika izvršnega sveta Mirka Krajnca sprejeli sklep, da se komisije strokov- no in številčno okrepijo z razlaščenimi lastniki oziroma člani, ki jih bodo predlagali v podruž- nici. Razlaščeni lastniki premoženja so v celjski občini že poskušali v komisije uvrstiti svoje predstavnike, vendar so v občini sprva zago- varjali stališče, naj bodo le-te sestavljene po- vsem neodvisno. A zdaj, približno pol leta po sprejemu Zakona o denacionalizaciji, je vsem jasno, da se bodo stvari hitreje premaknile le, če se bodo v delo vključevali tudi povsem oseb- no zainteresirani ljudje. V občinah, so ugotav- ljali razlaščeni lastniki premoženja iz drugih slovenskih krajev, primanjkuje strokovno usposobljenih kadrov, precej težav pa je tudi s tolmačenjem zakonskih določil, ki niso pod- prta s podzakonskimi akti. »Pri tem pa je del krivde spet potrebno pripisati članom komisij, saj se le-ti niti ne potrudijo, da bi se z novo- sprejetimi akti sploh seznanili,« je opozoril predstavnik razlaščenih lastnikov iz Žalca. Predstavnik razlaščenih lastnikov premože- nja iz Ljubljane je menil, da so za počasnost pri izvajanju postopkov po Zakonu o denaci- onalizaciji trije osrednji vzroki. V Celju so, kaže, problem kritja stroškov rešili. Čeprav je bivši pravosodni minister dr. Rajko Pirnat obljubljal, da se bodo stroški krili na republiški ravni, so kasneje v občinah dobili navodila, naj denar kot odškodnino za 45-letno uporabo odvzetega premoženja, zago- tovijo sami. Ker pa občinski proračun ni vreča brez dna, morajo v Celju pri delu komisij vse- eno varčevati pri honorarjih. Največje težave imajo s sodnimi cenilci, saj nekateri postavlja- jo za svoje delo občutno previsoko ceno. Ra- zlaščeni lastniki menijo, da v občinskih komi- sijah namenjajo premalo pozornosti posamez- nim zahtevkom. V Celju bi morala samo na izvedbi postopkov po zakonu o denacionaliza- ciji delati vsaj dva profesionalca, s podpisi pogodb pa bi morali k temeljitejšemu delu zavezati tudi zunanje člane komisij. Celjski župan Anton Roječ je razlaščenim lastnikom zagotovil, da je njihova bojazen ob tem, da bi nova vlada spreminjala Zakon o de- nacionalizaciji, povsem odveč, pri tem pa se je še vprašal, če so ob pripravi zakona vsi v mini- strstvu za pravosodje mislili resno. »Minister dr. Rajko Pirnat ob pripravi zakona ni naredil vsega, kar bi moral,« je komentiral dejstvo, da ob sprejemu zakona praktično ni bilo nobenih navodil za njegovo izvajanje. Tretjina 18-me- sečnega roka, ki je določen za vložitev zahtev- kov oziroma vlog za vrnitev odvzetega premo- ženja, je namreč potekla v nedeljo, 7. junija. Eden od razpravljalcev je opozoril, da je razlaščene lastnike vse bolj strah, kako se bo- do s sprejemom lastninske zakonodaje lastni- nila podjetja, poslovni prostori in zemljišča, ki so tudi predmet postopkov po zakonu o dena- cionalizaciji. Razlaščeni lastniki se namreč bo- jijo, da bi bili še enkrat oškodovani, da bi doživeli nove krivice. Na srečanju je bilo na- mreč slišati tudi ugotovitev, da bodo razlaš- čencem morda delno materialno, moralno pa nikoli popravljene krivice. In čeprav naj bi v Sloveniji prav s spreje- mom lastninske zakonodaje omogočili formi- ranje odškodninskega sklada (vanj naj bi se predvidoma stekala desetina vrednosti druj, benega premoženja), so razlaščeni lastniki poj, ni nezaupanja. V rokah želijo imeti »kakšejj papir«, je bilo slišati ob zahtevah, naj občinske komisije upravičencem izdajajo vsaj delne od, ločbe. Morda bi prav delne odločbe razlaščene lastnike premoženja nekoliko pomirile in pre, prečile govorice, ki že krožijo v Sloveniji. tiste, ki jo je na celjskem srečanju povedal predstavnik razlaščenih lastnikov iz Žalca »da je ugledna oseba iz Ljubljane že posredo- vala pri predsednici občinske komisije, naj z delom - čeprav je po njegovi oceni v Žalcu zelo malo storjenega - ne hitijo tako« do one, ki jo je povzela Breda Svetina iz Šentjurja, »da je menda ministrstvo za pravosodje izdalo pripo- ročilo, naj v občinah ne izdajajo odločb vse dotlej, dokler ne bo urejeno vprašanje odškod- ninskega sklada«. IVANA STAMEJČIČ V Celju bodo občinske komisije pozvale vse zavezance za vračanje premoženja k pogovo- rom z oškodovanci, saj imajo le-ti še vedno težave pri zbiranju potrebnih dokumentov. Razlaščeni lastniki pa so sprejeli še tri sklepe - zahtevajo, da imajo postopki po Zakonu o de- nacionalizaciji prednost pred lastninsko zako- nodajo, dosledno izvajanje zakona in jamstvo Republike Slovenije, da bo prevzela odgovor- nost za izplačevanje odškodnin. S sodelovanjem med podružnico Zveze razlaš- čenih lastnikov premoženja in občinskimi upravnimi organi so najbolj zadovoljni v Slo- venski Bistrici. Njihovi dobri odnosi temeljijo na dejstvu »kar je bilo odvzetega se mora vrni- ti« in čeprav je tudi v njihovi občini marsikdo zainteresiran za zavlačevanje postopkov, so v Slovenski Bistrici tik pred izdajo 152 odločb o vrnitvi odvzetega premoženja. KOMENTIRAMO Je Celje živahno? Celje naj bi postalo živahno mesto. Na celjskih ulicah naj bi bilo čim več prireditev, na katerih bi se poleti predstav- ljale razne kulturno zabavne in druge skupine. Tudi zato so se odločili za organizacijo le- tošnjih Turističnih dnevov, ki jih bodo zaključili s proslavo ob Dnevu državnosti. Kaj pa bi sicer lahko rekh o Celju kot živahnem mestu? Kakšna je v resnici ta podoba ? Precej klavrna. Saj ne misli- mo, da ni dovolj prireditev, to- da takšnih, ki bi se dogajale na ulicah in ki v mnogih svetov- ljanskih mestih po vsem svetu dajejo poseben čar, takšnih pa zares ni. In četudi bi jih želel kdo organizirati, naleti na probleme. Lastnica gostišča Oskar na Tomšičevem trgu je želela or- ganizirati nastop pevske sku- pine iz Zadra, ki na ulici pre- peva dalmatinske pesmi. Sa- ma je plačala nastop te skupi- ne, vendar ji na občinskem od- seku za notranje zadeve za to niso dali ustreznega dovolje- nja. Kljub temu je nastope pri- pravila in kaj lahko se ji zgodi, da bo za to tudi kaznovana. To je primer, kako lahko razni uradniški mlini še vedno pre- prečijo in v kali zatrejo vsako idejo. Po drugi strani pa vsi na veliko govorijo o tem, da bi Celje moralo biti živahno. Ob vsem tem ne pomagajo še tako velika prizadevanja Celjske turistične zveze in Turistične- ga društva, ki skušata posa- meznika privabiti k organiza- ciji takšnih prireditev. Gre za tipičen primer, kako smo na eni strani polni velikih besed, ko pa jih je treba uresničiti v praksi, ni iz vsega skupaj nič. Škoda! Pa zaželimo kar najboljši uspeh Turističnim dnevom. Ti ne bi smeli biti le sedem dni v letu. Naj jih bo čim več! JANEZ VEDENIK Bolnišnica v dolgovili Ministrska neskiaHJa ogrožajo sanacijo celjske bolnišnice Za odpravo posedic pred- lanske poplave je bilo Zdrav- stvenemu centru Celje za letos obljubljenih 200 milijonov to- larjev, doslej pa so dobili vse- ga 15 milijonov. Neporavnane obveznosti, še zlasti do Lesni- ne, se kopičijo in če denarja ne bo, bodo resno ogroženi ne le nadaljnja sanacija, ampak tu- di plače in redna dejavnost. V Zdravstvenem centru Ce- lje so imeli pred izplačilom osebnih dohodkov za maj 180 milijonov tolarjev neporavna- nih obveznosti. Za plače po- trebujejo še 270 milijonov to- larjev, konec meseca pa mora- jo poravnati pogodbene ob- veznosti do Lesnine, preko ka- tere odpravljajo posledice po- plave. Denar za to bi morali dobiti iz republiškega prora- čuna, vendar se stvari zaple- tajo. Predstavniki Zdravstvenega centra že nekaj časa opozarja- jo različna ministrstva na ne- izpolnjevanje dogovorov ozi- roma programa sanacije, spre- jetega v republiški skupščini. V letošnjem republiškem proračunu je za sanacijo po- plave skupno predvidenih 660 milijonov tolarjev. Za razrez je bilo zadolženo ministrstvo za varstvo okolja in urejanje pro- stora. Ko pa so se predstavniki Zdravstvenega centra pogo- varjali s predstavniki tega ter ministrstev za zdravstvo in za finance, je bila očitna njihova neusklajenost. Ministrstvo za okolje namreč trdi, da mora ves denar iti za sanacijo vodo- tokov v Zgornji Savinjski doli- ni in ga potrebujejo za delež Slovenije pri pridobitvi med- narodnega kredita. Torej za celjsko bolnišnico ne bi ostalo nič, čeprav je bil denar obljub- ljen in je v dobršni meri že tudi porabljen. Ministrstva so sicer Zdravstvenemu centru oblju- bila, da se bodo uskladila in jih obvestila o dogovoru, ven- dar tega doslej še niso naredila (pogovori so bili konec maja). Upniki pa ne nameravajo ča- kati v nedogled. Ker je pogod- ba z Lesnino obligatorna, bo Zdravstveni center moral pla- čati, kar je dolžan. To pa bo resno ogrozilo njegovo likvid- nost in s tem plače zaposlenih ter celo redno dejavnost. MILENA B.POKLiC Asist.mag.dr. Marjan Hrušo- var, \TŠilec dolžnosti direktor- ja Zdravstvenega centra Celje: »Če obljubljenega revalorizi- ranega denarja iz republiške- ga proračuna ne bomo dobili, bomo predlagali vsem občin- skim skupščinam na celjskem območju, da enodnevni zaslu-| žek, ki je namenjen za odpravo] elementarnih nesreč, preu- smerijo v Zdravstveni center.« Spust po umazani Savinji SDP se Je zavzela za naše votle Ob svetovnem dnevu varstva okolja je stranka SDP pripravila akcijo, ki naj bi prispevala k hitrejšemu reševanju pro- blematike onesnaženosti naših voda in s tem pitne vode. Tej vseslovenski akciji, ki je bila v soboto, se je pridružila tudi celjska SDP oziroma njena sekcija Zele- na pobuda. Manifestacija celjske SDP se je pričela na mostu čez Savinjo v Grižah, kjer so v vodo spustili dva čolna, ki sta potem poldrugo uro potovala po reki do spla- varskega mostu v Celju. Tam se je bilo treba sprijazniti tudi z dejstvom, da ta manifestacija v Celju ni naletela na omembe vreden odziv pri občanih. Ti- stim, ki so se v vlogi sprehajalcev na mostu ustavili, ko sta se čolna v sprem- stvu celjskih kajakašev in poklicnih ga- silcev približevala cilju, je po pristanku spregovoril Željko Cigler, predsednik celjske podružnice Stranke demokratič- ne prenove. V svojem nagovoru je med drugim po- udaril, da je reka Savinja, ki teče skozi Knežje mesto, v tretjem kakovostnem ra- zredu in da se občani lahko v njej kopajo le na lastno odgovornost. Vodo, ki teče iz Meškovega studenca, je treba obvezno prekuhavati, kakor tudi tisto, ki priteka iz naših vodovodnih pip. Voda iz medlo- ških vodnjakov, ki jo mora uživati naj- manj polovica Celjanov, je namreč ke- mijsko in bakteriološko tako zelo opo- rečna, da za otroke, bolnike in ostarele ni primerna. Zato je prav v mestu ob Savi- nji razmeroma veliko na srcu obolelih ljudi, ljudi z boleznimi ožilja, prav tako je na tem območju veliko rizičnih noseč- nosti, opazen je padec rodnosti, umrlji- vost pa je nad slovenskim poprečjem, pri čemer je rak kot povzročitelj smrti na drugem mestu. Celjska SDP zahteva ta- kojšnjo zagotovitev denarja za dokonča- nje del na povezovalnem vodovodu »Medlog-celjska industrija«. Tovarne, ki v tehnoloških procesih uporabljajo ka- kovostno pitno vodo naj to »odstopijo« prebivalcem Celja. V občinskem prora- čunu ne smejo imeti prednost naložbe kot so kabelska televizija in obnove fa- sad, ampak čista voda, ki pomeni živ- ljenje. MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Da bi pritegnili pozornost javnosti in opozorili, da se programov sanacije pod- talnih in površinskih voda že dve leti nihče resno ne loteva, so se v slovenski SDP domislili atraktivnih spustov s čolni po Savi, Soči, Dravi, Muri, Dragonji in Savinji. Turistični dnevi in Dan državnosti Prireditve se botJo pričele pribotJnJo sretJo Letošnji Celjski Turistični dnevi se bodo pričeli v sredo, 17. junija in zaključili na predvečer Dneva državnosti, 24. junija. Takrat bo zbra- nim na Tomšičevem trgu spregovoril Janez Janša. S tem bodo v bistvu obudili spomin na lansko prireditev, ki jo je že naslednje jutro pokvarila vojna. Odslej bo ta prireditev vsako leto. Člani organizacijskega od- bora za proslavo ob Dnevu državnosti in Turističnih dnevih, so na novinarski konferenci povedali, da se bo v Celju v tednu dni zvrstilo precej kulturnih in zabavnih prireditev. Kar po nekaj na dan jih bo, vsi nastopajoči pa so se odpovedali honorar- jem. Za zabavo, še posebej na predvečer praznika, bo poskrbljeno na Tomšičevem trgu, na celotni Stanetovi ulici in na trgu pred Vodnim stolpom. Gostinci bodo svoje stvari prodajali tudi na uli- cah, v okviru Turističnih dnevov pa bodo organizirali tudi ti-idnevni kramarski se- jem. Vsem, ki se bodo odloči- li sodelovati, ne bo treba za najetje prostorov plačati ni- kakršnih komunalnih taks. Prijave za sodelovanje pa še sprejemajo. Ponudbo naj bi popestrili tudi trgovci, ki naj bi po lastnem preudarku ustrezno podaljšali tudi obratovalni čas. Prav bi bilo, da bi podjet- niki in ustanove, lastniki in najemniki zgradb ter posa- mezniki ob Celjskih turistič- nih dnevih, predvsem pa na predvečer Dneva državnosti okrasili zgradbe z državnimi in celjskimi zastavami, tako kot se to Celju, knežjemu mestu, tudi spodobi. Dokon- čen program prireditev bo- mo objavili v prihodnji šte- vilki Novega tednika. JANEZ VEDENIK Št. 23 - 11. junij 1992 7 Nove zadruge ne bodo čarobne palice prenova zadrug se začenja tudi na Celjsliem - Različni deleži in različne zadruge - Kako bodo delili morebiten dobiček? »Zadružna misel je revolu- cija in preobrazba srca. Za- družna misel pomeni vsi za enega, eden za vse. V zadruž- nem svetu nimata mesta grda sebičnost in sovraštvo. Pravi zadružnik skuša iz svojega sr- ca iztrebiti samogoltnost, niz- kotno zavist in vsakršno hudo- bijo.« Tako je leta 1944 razmi- šljal Jože Gašperšič ob petde- setletnici žebljarske zadruge, njegova načela pa so ponovno aktualna v teh dneh, ko se po Sloveniji rojevajo nove zadru- ge. Takšne, kakršne narekuje zakon o zadrugah. Zakon o zadrugah je začel veljati konec marca, že do 30. junija se morajo sedanje za- druge preoblikovati in prila- goditi. Na Celjskem so sredi priprav, ponekod že delajo po novem. Rok za preoblikovanje je silno kratek, dilem med ljudmi pa je veliko. O nekate- rih odprtih vprašanjih so raz- mišljali sogovorniki: Peter Vrisk iz Kmetijske zadruge Celje, Martina Zupančič iz Kmetijske zadruge Savinjska dolina, Karel Krašek iz Kme- tijske zadruge Laško ter Rudi Trobiš in Franci Gajšek iz te- meljne zadružne organizacije Petrovče. Strah je in ga ni Preoblikovanje zadrug je bi- la dolgotrajna želja in zahteva kmetovalcev. Menite, da so ljudje dovolj pripravljeni na spremembe ali pa se morda bojijo novosti in odgovornosti? Gajšek: »Sam sem kmet in trdim, da zakon prinaša bi- stvene novosti. Kmet bo imel občutek pripadnosti svoji za- drugi, v rokah bo imel sou- pravljanje. Doslej tega nisem mogel trditi. Prej si bil avto- matsko Član zadruge, s pri- stopnimi izjavami in deleži bo po novem vsak odgovoren za svoje delo. Ljudje so si takšnih zadrug želeli in jih ni strah odgovornosti. Pomembna je samo obveščenost ljudi.« Zupančič: »Veliko ljudi je neodločenih, stvari jih begajo in menim, da na spremembe niso dovolj pripravljeni- Veli- ko se je govorilo o preobliko- vanju, vendar je kratek rok marsikoga presenetil. Vsi želi- jo dobro gospodariti in iz kme- tij iztržiti čim več, kako naj to počnejo, pa marsikdo ne ve.« Trobiš: »Strah pred odgo- vornostjo vodenja lastne za- druge je pri kmetih prisoten. V sedanjih tržnih razmerah ne vedo, kako se bodo njihovi pri- delki prodajali. Toda vedno bolj spoznavajo, da si morajo sami organizirati zadrugo. Ce bo v njihovih rokah, se bodo lahko prej organizirali, tako da bodo lovili korak z evrop- skimi proizvajalci.« Vrisk: »Dve leti so se vlekle priprave na zakon, rok je res- nično kratek. Kmetovalci so na zborih spraševali, zakaj se tako mudi, vendar rok določa zakon in ne zadruga. Mi ima- mo v pravilih določeno, da za- družni svet s podpisi jamči za odločitve. To se mi zdi pravil- no, kajti doslej nihče ni odgo- varjal za napake, krivda se je valila z enega na drugega.« Veliko dilem se pojavlja v zvezi s članstvom. Naj bodo člani novih zadrug samo kmetje ali tudi delavci zadrug? Gajšek: »Mi zagovarjamo odprtost, predpravico imajo dosedanji člani zadrug. Ob ustanovitvi bodo vrata odprta vsem, kasneje pa bo o tem od- ločal upravni odbor.« Zupančič. »Po pripravljenih pravilih za reorganizacijo po panogah in področjih so stvari odprte, včlani se lahko vsak, ki je pripravljen sodelovati in spoštovati pravila.« Krašek. »Zakon ni natančno opredelil, kdo je lahko član in kdo ne. Naša pravila puščajo odprta vrata, čeprav nekateri menijo, naj delavci ne bi bili člani zadruge. Sam se s tem ne strinjam, ker v laški zadioigi ne more priti do preglasovanja delavcev zadruge nad kmeto- valci. Tudi zadruge, ki so se preoblikovale po zveznem za- konu, na primer Šmarje pri Jelšah in Šentjur, dokazujejo, da se delavci lahko včlanijo in da to ni slabo. Ti delavci so gotovo zainteresirani za boljše delo. Ne vztrajamo, priporoča- mo pa, da so tudi delavci lahko člani zadruge.« Trobiš: »Pri ustanavljanju naše zadruge v Petrovčah je ravno obratno. Pripravljalni odbor je zahteval, da delavci morajo postati člani zadruge in plačati ustanovni delež, ker se s tem zavezujejo za dobro delo. Vsem delavcev priporo- čajo članstvo in tudi sam to podpiram. Želimo, da se v za- drugo vključijo vsi kmetje, varčevalci in obrtniki, ki dela- jo za kmetijsko dejavnost.« Vrisk: »Tudi v Celju so ži- vahno razpravljali o članstvu. Na začetku bodo ustanovni člani samo kmetje, v prihodnje bo o tem odločal upravni od- bor. Stvari namreč niso eno- stavne. Klasično zadružništvo ne vključuje delavcev zadrug. Delavec ni vključen v proiz- vodnjo, ne bo mogel dobiti do- bička in ta vprašanja se bodo še pojavljala. Naši delavci so pripravljeni biti člani, posle- dice pa je treba predvideti.« Čigav glas se bo bolj slišal? Zelo veliko je dilem zaradi deležev. Majhne deleže zago- varjajo manjši kmetje, večji so na strani večjih deležev, ker sicer zadruge po njihovem ne bodo resne ustanove. Gajšek: »V Petrovčah smo predlagali 500 nemških mark v tolarski protivrednosti. Di- lem je bilo veliko, nekateri so zagovarjali delež tisoč, drugi 200 mark. Zato smo ubrali srednjo pot. 200 mark bo treba plačati dva tedna po podpisu izjave, ostalih 300 do konca leta.« Vrisk. »Pri nas je na koncu prevladalo stališče, da je član- ski delež 500 nemških mark, zadružni svet pa je predlagal tisoč. Razprave so bile živah- ne, glavna dilema pa v tem, čigav glas se bo v novih zadru- gah bolj slišal. Bo to glas več- jih, manjših ali srednjih kme- tov? Sociale se v nedogled ne bomo šli, to je dejstvo, osnov- na načela močne zadruge so v nasprotju z mislijo, da naj vsak živi. Vendar smo posluša- li glas ljudi, polovico bo treba plačati takoj, drugo kasneje. V Ljubljani so nas prepričeva- li, naj bo delež tudi po 50 mark, vendar po mojem mora biti neka meja, da bo vsak res premislil. Sicer bomo imeli ve- liko število članov, kvalitetne- ga napredka pa ne bo.« Krašek: »V Laškem smo predlagali 500 do tisoč mark, na terenu zdaj ponujamo 800 mark. Ob podpisu izjave bi bi- lo treba plačati 25 odstotkov, po dveh mesecih še 25, o drugi polovici bo odločil občni zbor. Med ljudmi so mnenja različ- na, tako da bo delež verjetno nižji od 800 mark.« Zupančič: »Za področne za- druge bi rekla, da sledijo pri deležih Petrovčam, specializi- rane zadruge pa predvidevajo drugačno rešitev. Delež naj bi bil odvisen od proizvodnje. Pri hmelju je predvideno 100 mark v tolarski protivrednosti na hektar hmeljišča. Želijo do- seči, da bi vsi enako zastopali svoje interese, zato nekdo, ki ima več kot pet hektarjev hmelja, ne more vplačati več kot pet deležev. Vsak delež po- meni en glas, največji hmeljar lahko ima največ pet glasov.« Kmetovalci od no\'ih zadrug pričakujejo veliko sprememb, predvsem pa boljši zaslužek. Vendar zadruge naj ne bi bile podjetje. Trobiš. »Pri nas razmišlja- mo tako, da bi zadrugo delili na profitni in neprofitni del. Neprofitni del bi bila pred- vsem oskrba kmeta z reproma- teriali. Zadruga bi ga oskrbo- vala brez zaslužka, pokrivali bomo samo dejanske stroške. Ostale dejavnosti, predvsem trgovine in gostinstvo, pa naj bi bile profitne, iskali bi dobi- ček, ki bi se lahko delil kme- tom ter se uporabljal za razvoj zadruge in razširjeno repro- dukcijo. Pogovarjamo se, da bi se del delil po deležu, ostali del pa po principu sodelovanja njegove proizvodnje. Torej po litru mleka, kilogramu mesa, kilogramu hmelja in po- dobno.« Krašek. »Vprašanje o dobič- ku je izredno zanimivo. Za- družni zakon niti ne pozna te- ga izraza, temveč govori o ri- stomu. Zadruga naj bi skrbela predvsem za koristi članov. Pri vhodnih surovinah bi mo- rali zagotavljati čim nižje cene in zadruga tu ne bo iskala do- bička. V našem primeru klav- nica pomeni podjetniški del zadruge, prav tako nekatere druge dejavnosti, in tam se bo treba obnašati podjetniško. S tem se bo ustvarilo nekaj ostanka, po pravilih ga bomo razdelili za rezerve, razširjeno reprodukcijo, en del pa med člane. V pravilih je rečeno, da bi bil kriterij obseg proizvod- nje posameznega člana, del pa bodo dobili delavci po kriteri- jih kolektivne pogodbe.« Gajšek: »Če bo kmet dobil repromaterial res po ugodni ceni, potem bo vedel, da je za- druga njegova. Zdaj si v svoji zadrugi plačal, na primer za umetno gnojilo, več kot kje drugje. Doslej so bile razlike med zadružnimi trgovinami že po Savinjski dolini ogrormie, znajti si se moral sam.« Vrisk. »Zadnje razmišljanje sicer drži, vendar je v teh ča- sih, ko se cene dnevno spremi- njajo, težko zagotavljati, da boš stalno imel najcenejše bla- go. Ko bodo cene stalne, bo vsaka zadruga sposobna zago- toviti material pod ugodnejši- mi pogoji. Kadarkoli smo raz- pravljali o teh stvareh, smo vedno slišali, da smo mi dragi, drugi pa poceni. Trudimo se, da čim ceneje kupimo in da imamo nizko maržo, vendar ne moreš biti v istem trenutku najcenejši pri vseh artiklih. O dobičku pa tole - bistvo za- druge naj ne bi bil dobiček, poslovanje bo potekalo s člani in nečlani, različno bo in zna se zgoditi, da bo dobiček na- stal iz naslova sodelovanja z nečlani. Ločiti je treba še od- kup in trgovino. V tistih dejav- nostih, ki niso tipično kmetij- ske, bomo poskušali na trgu doseči čim več. Dobiček bi de- lili na podlagi sodelovanja ozi- roma skupnega prometa, ki ga bo imel član. To pomeni od- kup, pa tudi koliko je dal za- služiti kmetijskim trgovinam.« Zupančič: »Preskrba je bila širšega značaja, zadruge niso oskrbovale le članov, temveč vse potrošnike na določenem območju. Cene bi lahko bile drugačne, če bi material na- bavljali izključno za svoje čla- ne. V tem primeru bi bil mate- rial takoj porabljen in ne bi bilo zalog, ki dražijo poslo- vanje.« Verjamete, da se bodo s pre- oblikovanjem zadrug izboljša- le razmere v kmetijstvu? Zupančič: »Za izboljšanje razmer ni bistveno preobliko- vanje zadrug. Cilj preobliko- vanja so sicer drugačne raz- mere in boljše gospodarjenje. Toda ključni problem bo v spoštovanju začrtanih pra- vil. Zadružništvo povsod pri- haja v krizo, v Italiji so pred časom ustanovili manjše za- druge, pa ugotavljajo, da so preveč razdrobljeni, in se spet združujejo. Pred kratkim smo imeli obisk iz Nemčije, tudi tam se srečujejo z enakimi problemi. Če imajo ljudje možnost, da prodajo za en pfe- ning dražje, skočijo iz zadruž- nih pravil. Pravil se je treba dosledno držati, potem bo pre- oblikovanje imelo smisel.« Krašek: »Čudež se čez noč ne bo zgodil. Če lastništvo po- meni boljše gospodarjenje, po- tem je to prvi korak, večja bo resnost pri delavcih, vodilnih in članih zadruge. Če bodo spoštovali pravila, bo lahko boljše, vse pa je odvisno od pogojev gospodarjenja.« Vrisk: »Pravila sama po sebi niso čarobna palica, vedelo pa se bo, kdo je in kdo ni član. Družba je vedno v nekem pre- oblikovanju, v določenem t)b- dobju so nekatere stvari po- trebne in tako je v tem trenut- ku s preoblikovanjem zadrug.« IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Kmetijska zadruga Celje se na preoblikovanje pripravlja zadnje tri mesece. Pripravili so osnovne smernice, ki jih je po- trdil in dopolnil izvršilni od- bor zadruge, nato pa so jih vzeli v roke zadružni svet in kmetovalci na sedmih zborih. Pred dvema tednoma je za- družni svet pripravil pravil- nik, o njem se bodo kmetovalci odločali na referendumu v so- boto, 13. junija. Stara zadruga je imela 800 članov, veliko jih z zadrugo ni sodelovalo, z no- vimi pravili določajo strožje ločevanje med člani in nečlani zadruge. Kmetijska zadruga Savinjska dolina je teren začela priprav- ljati že dolgo pred sprejetjem zakona o zadrugah. Lani janu- arja so ustanovili poseben od- bor, kresala so se mnenja, za- družni svet pa je pred časom sklenil, da se Kmetijska za- druga Savinjska dolina iz de- vetih temeljnih zadružnih or- ganizacij oblikuje po panogah in po področjih. Kmetje se lah- ko vključujejo v obe vTsti za- drug. Po razpravah s kmeto- valci naj bi se oblikovale tri specializirane zadruge, in si- cer s področja hmeljarstva, ži- \inoreje s trgovinami ter pe- rutnine, poleg tega pa še nekaj teritorialnih samostojnih za- drug. Pripravljena so pravila, trenutno o njih razpravljajo, sledili bodo ustanovni zbori. V Petrovčah so tak zbor že imeli, in sicer v ponedeljek. Ustanovili so lastno zadrugo. Med kmetijci na Celjskem so pohiteli v Šaleški dolini. Pred štirinajstimi dnevi so iz te- meljne organizacije kooperan- tov že ustanovili novo zadru- go. Dali so ji ime Šaleška doli- na. Ustanovni delež je tisoč nemških mark v tolarski proti- vrednosti, člani ga lahko po- ravnajo v treh obrokih. Od 310 bivših članov TOK je v novo zadrugo stopilo do prejšnjega tedna 270 kmetovalcev. Direk- tor zadruge je Marjan Jakob, do 30. junija nameravajo regi- strirati svojo hranilno-kredit- no službo, čakajo pa jih še do- govori o delitvi premoženja z bivšim partnerjem ERO. Peter Vrisk Martina Zupančič Karel Krašek Rudi Trobiš Franci Gajšek Tovarniška 35, Celje telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493 Računalniški inženiring Alarmno-varnostni sistemi Računovodske storitve Trgovina NOVO NOVO NOVO NOVO Za vse, ki cenijo svoje imetje in ga želijo zaščititi, RAZVESELJIVA NOVICA: od 15. junija naprej — MOŽNOST NAJEMA ALARMNO - VARNOSTNEGA SISTEMA ZA CAS DOPUSTA. Informacije: tel. 38-711, 38-656. TU SMO ZARADI VAS! Št. 23 - 11. junij 1992 8 Forum za lutke Plesni Forum Celje praznuje letos šestnajstletnico uspešne- ga dela na področju plesno gledališkega ustvarjanja in v tem času je dosegel vrhunske rezultate in nagrade pri nas in v tujini ter vzgojil mnoge ple- salce. Po dolgih letih upov in čakanja pa je dobil svoje last- ne prostore v Stanetovi 17 a v Celju. S to pridobitvijo se je začelo novo obdobje Foru- ma, ki želi svojo dejavnost raz- širiti. V kulturni ponudbi Celja bo nova dejavnost Foruma zelo dobrodošla tudi zaradi vzgoje zlasti mladega občinstva. Zato bo že ponudba v tem mesecu, ki bo v znamenju lutkovnih predstav, zelo bogata in mi- kavna in bo na svojstven način dopolnjevala odmevno razsta- vo iz sveta lutk v Muzeju no- vejše zgodovine in konges lut- karstva v Ljubljani. Mesec lut- kovnih matinej, kot so pri Fo- rumu poimenovali srečanja z lutkami, se bo pričel 13. juni- ja ob 10,30 uri s predstavo Plesnega Foruma Kapljica, nato bo 20. junija ob isti uri gostovalo lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane s pri- ljubljeno predstavo Kdo je na- redil Vidku srajčico. Lutkari- ca Jana Stržinar bo uprizorila, prav tako ob 10,30 uri, Mari- janko, lutkarji iz Ankarana pa 4. julija Zgodbico zaspanko. Lutkarstvo v Celju naj bi po- stalo tradicija, želijo v Ples- nem Forumu, kjer bodo tako zastavljeni projekt lahko izpe- ljali s pomočjo sponzorjev, ki so se že odzvali nanj. Za do- brodošlico bodo tako lahko otrokom ponudili sladka pre- senečenja. Da pa bi olajšali stisko otrok beguncev, bodo na vsako predstavo vabili tudi te. Pred vhodom v dvorano Plesnega Foruma bodo napih- nili velikega slona, ki bo otro- ke opozarjal, da se za vrati te dvorane odpira čudoviti svet pravljic, ki jih bodo pričarale lutke. MP »F« med zmagovalci Konec minulega meseca je bilo na Ptuju 5. Linhartovo srečanje mladih slovenskih gledališč. Srečanje je začelo Eksperimentalno gledališče »F« z Gimnazije Celje s pred- stavo Jeana Paula Sartra Zaprta vrata, v kateri so igrali: Miha Alujevič, ki je igro tudi režiral, Ciril Oberstar, Nataša Bertalanič in Vesna Prevolšek. Ptujsko občinstvo je bilo navdušeno nad igro in zlasti nad eksperimentom prostora. Igrali so namreč v eni od prašnih in zapuščenih ptujskih kleti. V dveh dneh je bilo na Ptuju kar štirinajst predstav najboljših nepoklicnih slovenskih gledališčnikov, v glav- nem iz gimnazijskih in študentskih skupin Slovenije. Gle- dališče »F« pa je bilo edino, ki je zastopalo celjsko regijo, za to srečanje pa je bilo izbrano konec aprila v Konjicah na občinskem tekmovanju. Na Ptuju so postali dobitniki Linhartovega priznaja mladih slovenskih gledališč in se uvrstili med štirinajst slovenskih zmagovalcev. Mlade gle- dališčnike vodi mentorica Alenka Prebičnik-Sešel. Gledališče »F« bo predstavo Zaprta vrata ponovilo ju- tri, v petek, ob 18. uri v Vodnem stolpu v Celju. AP Muzej se predstavi Od 25. do 29. maja so se v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič skupno predstavili širši javnosti slovenski muzeji. Pri- jetno presenečeni so bili oboji. Obiskovalci zaradi bogastva in pestrosti ponudbe, muzealci zaradi velikega zanimanja jav- nosti. Pokrajinski muzej Celje je v ambientalnem vzdušju razstavil izbor starega nakita in nekaj predmetov iz kulturno zgodovin- ske zbirke, med njimi dragoceno posodo iz obdobja secesije. R.R. Razstava o Antonu Aškercu V Osrednji knjižnici v Celju je na ogled razstava z naslo- vom Anton Aškerc - nemirni duh svobodomisleca na prelo- mu stoletja, ki je posvečena pesnikovi osemdesetletnici smrti. Razstava je razdeljena na tri vsebinske sklope. Prvi, z na- slovom Aškerčeve življenjske postaje, gledalca popelje prek otroškega obdobja v Globo- kem, kjer se je Anton Aškerc rodil ter Senožeti in Šmarjete pri Rimskih Toplicah, kjer je obiskoval domačo enorazred- nico. V tem delu razstave je predstavljen Aškerčev rodov- nik in njegovi bližnji sorodni- ki. Nato sledi obdobje Aškerca v Celju, kjer je bil leta 1877 abiturient in mariborsko ob- dobje, kjer je študiral bogo- slovje ter bil posvečen v du- hovnika leta 1880. V tem letu je bila objavljena tudi njegova pesem Trije popotniki, in sicer v Stritarjevem Zvonu. Sledi obdobje Aškerčevega pesniko- vanja in osebnega razvoja ter razmer, v katerih je živel in delal kot kaplan po štajerskih župnijah, do leta 1888, ko je bil upokojen. Nato se je Aškerc preselil v Ljubljano, kjer je dobil služ- bo mestnega arhivarja. V ljub- ljanskem obdobju je bilo nje- govo ustvarjanje zelo intenziv- no, saj je v tem času izšla veči- na njegovih del. V letih 1900 do 1902 je bil urednik Ljub- ljanskega zvona. Umrl je v Ljubljani, 10. junija 1912. V naslednjem sklopu razsta- va obiskovalca seznani z neka- terimi od devetdesetih kore- spondentov, s katerimi je bil Aškerc v stalnem stiku. To so osebnosti takratnega kultur- nega, političnega in cerkvene- ga življenja v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. V zadnjem sklopu, z naslovom Originali Aškerčevih del, so predstavljene originalne izda- je, ki jih hrani Osrednja knjiž- nica Celje. Zaključek pa pred- stavlja časovni trak z Aškerče- vim časom in pomembnejšimi dogodkih v letih 1856-1912. Razstavo sta pripravila profe- sorja Branko Goropevšek in Srečko Maček, na ogled pa bo do 22. junija. SM Biba leze Nova zakladnica slovenske otroške poezije Založba Herlekin iz Kamni- ka ostaja zvesta svoji tradiciji, izdajanju knjig za otroke. Ta- ko so te dni izdali novo knjigo za mlade bralce, ki so jo naslo- vili po priljubljeni otroški pe- smici >»Biba leze, biba..saj je to ponavadi prva pesmica, ki jo povemo otrokom in tudi prva, ki se je ti naučijo. V knjigi so zbrali prek 100 otroških pesmi, od najbolj znanih ljudskih, do tistih, ki so jih za otroke napisali sloven- ski pesniki, od Frana Levstika, Josipa Stritarja in Otona Žu- pančiča, do današnjih Kajeta- na Koviča, Janeza Bitenca, Ni- ka Grafenauerja, Toneta Pavčka in drugih. Knjiga »Bi- ba leze, biba...« je torej prava zakladnica slovenske otroške poezije. Z izvirnimi ilustraci- jami jo je opremila akademska slikarka Marija Prelog. Knjiga »Biba leze, biba...« je nekaj posebnega, saj so se pri založbi Harlekin odločili in jo natisnili na okolju prijaz- nem papirju, ki so ga za to knjigo prispevali v tovarni Ra- deče papir. To je hkrati prva slovenska otroška leposlovna knjiga, ki je natisnjena na ta- kem papirju, za katerega ni bi- lo treba posekati nobenega drevesa. Uporabo reciklirane- ga papirja za tisk knjig pripo- ročajo celo zdravniki za oči, saj menijo, da je branje bese- dil, natisnjenih na takem pa- pirju, manj naporno za oči. S tem so pri založbi Harle- kin in v tiskarni Dan, ki je Bibe natisnila v nakladi 2 tisoč izvodov, dokazali, da je lahko ustrezen ekološki papir več kot primeren za tiskanje otro- ških knjig in da končni izdelek ni zaradi tega prav nič manj estetski. Več kot 100 strani za- jetna knjiga »Biba leze, bi- ba ...« bo ne le prijetna zbirka otroških pesmi, ampak tudi svojevrstna slikanica. Nov izziv v aifvarelu Konec minulega tedna se je slikar-amater Zvone Brilej iz Celja predstavil z novo slikar- sko tehniko, ki se je je lotil. Po mnogih razstavah, ko so ga ljubitelji likovne umetnosti spoznavali kot ljubitelja, ki se je izražal z oljem na platnu, so bili akvareli, ki jih je predsta- vil, za marsikoga presene- čenje. Otvoritev razstave Brileje- vih akvarelov je bila v petek popt)ldne v naravnem okolju pri ribiškem domu Tratna ob Slivniškem jezeru. Razstavo je odprl Ladislav Gerdina, pred- sednik šentjurskega Izvršnega sveta, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi projekt kultur- ne ponudbe oziroma progra- mov, ki naj bi imeli vse do je- seni svoje mesto v naravi tik ob jezeru. Za krajši program ob otvo- ritvi razstave Brilejevih avare- lov so poskrbeli učenci osnov- ne šole iz Slivnice, pokrovitelj razstave pa je bila organizaci- ja RTG Tratna-Slivniško je- zero. M.A. Rimijanslfi projelft - Ašicerc Včeraj, 10. junija, je bila osemdeseta obletnica smrti Antona Aškerca - največjega slovenskega realista. Rodil se je leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah in tam pre- življal tudi otroštvo. Spomin na Aškerca je med krajani Rimskih Toplic še ved- no živ - še vedno stoji tudi Aškerčevina, domačija njego- vega očeta, ki so jo prenovili v muzej. Na osnovni šoli Anota Aškerca v Rimskih Toplicah so čez celo šolsko leto delali razi- skovalno nalogo na temo Aškerc — življenje in kraj v nje- govem času. V soboto, ob dnevu šole, so nalogo predstavili staršem, prireditev pa so popestrili tudi s kvizom o Antonu Aškercu. Niso se poglabljali samo v nje- govo literarno delo, ki ga sicer spoznavajo v šoli, pač pa so projekt zastavili tudi širše. V nalogi so zastopani vsi pred- meti — tako slovenski jezik in zgodovina kot tudi angleščina, gospodinjstvo in likovna vzgoja. Predstavili so Aškerčevo življenjsko pot, čas, v katerem je živel, poglobili so se v njego- vo literarno delo, poskusili pa so se tudi v prevajanju Ašker- čevih pesmi v angleški jezik. V naslednjih letih bodo učenci in mentorji projekt še poglab- ljali, N.-M. SEDLAR zapisovanja Evropski kulturni mesec Ena najodmevnejših akcij Evropske skupnosti je ned- vomno Evropska kulturna prestolnica. Akcija je seveda že povsem vpeljana in njena prva etapa se bo končala leta 1996, ko bo zadnja izmed pre- stolnic, držav dvanajstih čla- nic (plus pridruženih) Evrop- ske skupnosti, danski Koben- havn. Druga etapa ponuja kandidaturo tudi ostalim evropskim državam, tudi dr- žavam nečlanicam Evropske skupnosti, predvsem vzhodno- evropskim državam, kamor vsekakor sodi tudi Slovenija. Ker pa je za naziv Kulturne prestolnice Evrope kandidira- lo že vsaj pet držav - osebno sem seznanjen s kandidaturo Budimpešte, Varšave, Dunaja, Moskve in Prage - je Slovenija oziroma njena prestolnica Ljubljana svojo priložnost za- pravila vsaj do leta 2002; po- sledice »ministriranja« in Str- garjevega »županovanja« se bodo vlekle še v naslednje ti- sočletje. . Ker pa priložnosti za lastno kulturno in državno promocijo ne gre zapravljati kot po teko- čem traku, ima Slovenija pri- ložnost pripraviti projekt, ki ga nikakor ne gre zamuditi, projekt, ki bo v okviru Evrop- ske skupnosti stekel že letos, in ki se imenuje Evropski kul- turni mesec. Akcijo, ki je na- menjena spodbujanju kultur- nega sodelovanja znotraj veli- ke evropske kulture in boljše- mu medsebojnemu spoznava- nju ter oplajanju, bo začel poljski Krakow, nadaljeval pa prihodnje leto štajerski Gra- dec, šest tednov, kolikor traja taka manifestacija, bo Gradec izkoristil predvsem za promo- viranje štajerske kulturne ustvarjalnosti in dediščine, kamor seveda sodijo tudi ne- kateri predeli Slovenije. V ra- zredu literature se bo v okviru projekta Literatura mesta — Mesto literature predstavilo nekaj slovenskih — zlasti mlaj- ših - literarnih ustvarjalcev, v razredu filmske umetnosti bo prikazanih nekaj novejših slovenskih filmov, najbolj pa bo slovenska umetnost repre- zentirana jasno v razredu gle- dališke umetnosti, kjer se bo poleg mariborske Drame predstavilo še vsaj kakšno slo- vensko gledališče — ninujno, da je to poklicno. Skratka, kul- turni mesec Evrope, katerega poglavitna ideja je, da se me- sto predstavi vsej Evropi kot aktualna kulturna delavnica, kot mesto z razvito sprotno kulturno ustvarjalnostjo, kot mesto z zgodovinskim predz- nakom in kot mesto, ki vzdr- žuje kulturne stike s svojimi sosedi. Ker je akcija sponzori- rana s strani Evropske skup- nosti, ker celotno finančno breme ne visi na mestu oziro- ma državi, kateri to mesto pri- pada, ker je to enkratna pri- ložnost za vsa ambiciozna po- djetja, za podjetnike, da se s sponzorstvom vpišejo na kul- turni zemljevid vedno bolj združene Evrope, velja o kan- didaturi katerega od sloven- skih mest še kako resno razmi- šljati. Še več, menim, da tu ni kaj razmišljati, da gre za pri- ložnost, ki se ponuja kar sama, za priložnost, ki je preprosto ne gre zapraviti. Slovenija ima poleg Ljub- ljane, ki v tem projektu odpa- de, kar nekaj mest, ki bi se za naslov Evropskega kulturnega meseca lahko enakovredno merila z npr. štajerskim Grad- cem. Od Maribora, ki zaradi neposredne geografske bližine ter kulturne povezanosti z Gradcem, že zaradi kandida- ture avstrijskega štajerskega mesta nekako odpade, pa do Celja, Novega mesta, Kranja in morda Kopra. Predvsem Celje s svojo bogato zgodovi- no, politično in socialno, ter Novo mesto kot zakladnica kulturno-umetnostnih tokov z začetka tega stoletja, prideta še kako zelo v poštev. Ker so vse možnosti po letu 1993 še odprte, ker lahko eno izmed slovenskih mest to kandidatu- ro že »vnovči« čez približno dve leti, bi veljalo namesto o kandidaturi samo razmišlja- ti, že pripravljati okviren pro- gram prireditev ter se kar naj- hitreje povezati s sponzorji iz vrst gospodarstva. Celje kot morebitni nosilec tega naslova bi zlasti in samo pridobilo. Predpogoj vsega tega pa je se- veda urejenost mestnih poli- tičnih struktur, prek katerih se taka kandidatura lahko sploh predloži. Fiše Tadej Čater Mali pevski tabor v Grižali v Grižah je bil v soboto 18. mali tabor pevskih zborov Pojo naj ljudje, ki ga je pripravil ženski pevski zbor Griže. Sodelovalo je devet zborov: mešani zbori iz Kranja, Mozirja in Andraža, moški pevski zbori iz Kamnika, Petrovč in Vinske gore ter ženski pevski zbori iz Kamnika, Šentjurja in Griž. Zbrane sta pozdravila predsednica ženskega pevskega zbora Griže Metka Kos in predsed- nik Zveze kulturnih organizacij Žalec Janez Meglič. Na sliki: Ženski pevski zbor Griže med pozdravnim govorom Metke Kos. T.T. Št. 23 - 11. junij 1992 9 »V Celju se ni delala škoda!« župan Anton Roiec ocenjuje delo IS In občinske skupščine v zadnjib dveh letih za dobro - Za demokracijo je potrebna zrelost v Celju danes (v četrtek, 11. junija) ločeno zasedajo poslanci zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Osrednja točka obeh zasedanj je »obravnava aktualne problemati- ke dela skupščine in njenih orga- nov ter odstopa predsednikov DPZ (Miro Gradič) in zbora KS (Matjaž Železnik)«. O odstopu podpredsednika skupščine (dr. Aleš Demšar) ter predsednika IS (Mirko Krajnc) bodo celjski po- slanci razpravljali na jutrišnji, skupni seji. Za skupno zasedanje v nekate- rih strankah napovedujejo, da bo- do poslanci zahtevali tudi odstop celjskega župana Antona Rojca. Kaj meni o tem, kako ocenjuje de- lo v občini v preteklih dveh letih in kako vidi razvoj Celja v prihod- nje, odgovarja diplomirani prav- nik Anton Roječ. Glede na zaostrene razmere v gospodarstvu in finančno izrav- navo z republiko, ki ni v prid Ce- lju, se postavlja vprašanje, ali ste v okviru občinske politike določili prednostne naloge, za katere je bi- lo na vsak način potrebno zagoto- viti denar? Živimo v času nezaslišne cen- tralizacije. Ves denar iz našega območja se steka v republiški pro- račun, nekaj se ga vrača, pretežen del pa v republiki tudi ostaja. Po- ložaj je zato, ker nimamo lastnih virov financiranja, še težji. Nalo- ge, ki jih krijemo in poskušamo razvijati, so razvidne iz občinske- ga proračuna. Celotna makrogo- spodarska sfera - tudi celjsko go- spodarstvo - se ureja z republiški- mi predpisi, malo gospodarstvo in obrt, ki sta delno v naši pristojno- sti, pa iz proračuna tudi podpira- mo. Naj omenim ustanovitev Šta- jerske banke, ki ima nalogo finan- cirati te projekte. Težo smo dali sejemski dejavnosti, kakega raz- vojnega projekta v tem smislu, da bi se naše industrijske kapacitete ekstenzivno širile, nimamo, želi- mo pa aktivirati obstoječe zmog- ljivosti. Občinski proračun je bil v Celju sprejet s težavo — a njegova vred- nost je na drugem mestu v repu- bliki, takoj za Ljubljano. Glede na optimistična izhodišča, denarja za javno porabo v občini ne bi smelo tako zelo primanjkovati? Denarja za javno porabo bo vedno premalo. Celju je po enot- nih republiških kriterijih uspelo v svoj proračun zbrati nadpov- prečno veliko sredstev, kar kaže, da je ta prostor sorazmerno vita- len. Smo skoraj na isti ravni z Ljubljano in krepko pred Mari- borom, čeprav se s tem ne želimo preveč ponašati. Sejemska dejavnost je zelo po- membna. Ocenjujete, da bo lahko postala vlečni konj razvoja Celja? Na mesto učinkuje v več pogle- dih. Nima samo trgovinskega po- mena, učinkuje tudi na turistično, gostinsko, družabno ter kulturno življenje. Zaželena je v vsakem mestu in tu ima Celje veliko kon- kurenco. Želimo obdržati sejme - to pa bomo napravili tako, da bodo računi čisti. ŠRC Golovec je bil zgrajen z denarjem delovnih organizacij in tisti, ki so denar prispevali, so ga zaupali v uprav- ljanje občini. Na katere opravljene naloge oziroma dogodke iz tega obdobja ste kot župan najbolj ponosni? V najtežje preizkušnje je bilo Celje postavljeno ob poplavi in Vojni in v obeh primerih je sedanja Celjska oblast v celoti pokazala svojo zrelost. Menim, da imajo ob- čani ob spominih na te dogodke občutek varnosti in zaupanja do oblasti. In katere naloge niste izpeljali do konca? Konkretno zapisanih nalog niti ni bilo. Nobena od celjskih strank ni zastavila kake naloge kot pro- jekt številka ta in ta - naše naloge so bile v glavnem usmerjene v na- predek na vseh področjih. To je bilo realizirano — a mi bi želeli še več. Da bi se Celje komunalno v celoti uredilo, da bi se odpravila vsa ekološka problematika — pre- cej je bilo doseženega, vendar ne moremo biti zadovoljni. Da bi bilo Celje čisto, tudi voda, zemljišča... Kljub temu, da tega v celoti ne moremo realizirati, se stvari bi- stveno izboljšujejo. Letos, deni- mo, v Celju v zimskem času ni bilo bistvenih onesnaženj zraka. Kot predsednik IS je odstopil Mirko Krajnc. Kako komentirate njegov odstop — tudi zato, ker je bilo na zunaj videti, da nista v najbolj prijateljskih odnosih? No, mogoče je bilo tako videti na zunaj. Moram pa reči obratno, z Mirkom Krajncem se zelo dobro razumeva, razumela sva se pred njegovim imenovanjem in mojo izvolitvijo, razumeva se zdaj in se bova tudi v prihodnje. Zakaj do tega prihaja? Imamo ljudi, ki s po- tencirajem odnosov, ki jih ocenju- jejo kot neko nerazumevanje, de- lujejo proti enemu ali drugemu. Seveda so med nama nekatera ne- razumevanja, vendar ne v smislu rušenja dela enega ali drugega. Gre za različna mnenja, kako reši- ti določen problem. Tipičen pri- mer je zadeva z Aškerčevo ulico — ampak to je korekten poskus iskanja nove rešitve za problem, ki se v Celju rešuje 12 let. Pogledi enega ali drugega, vsakega s svoje perspektive... Razen tega ni bilo ničesar, kar se ne bi realiziralo. Ocenjujete, da so bili odnosi med IS in SO korektni, da ni bilo blokad? Vedeti morate, da gospod Krajnc ni IS in jaz nisem skupšči- na ali njeno predsedstvo — prihaja- lo je do eventuelnih bitk med po- samezniki v enem ali drugem tele- su, v gla\Tiem pa je bilo delo na primerni ravni. Med poslanci in skupščinskimi funkcionarji je slišati, da je bilo delo predsedstva blokirano, da ste si jemali preveč pooblastil, da ni- ste prisluhnili drugim... Kakšen je vaš komentar? Mimo lahko rečem, da so pred- stave o blokadi različne. Tisti, ki o blokadi govori, bi moral natanč- no povedati, kaj si ob tem pred- stavlja. Če nekdo nekaj predlaga (denimo odlok o preimenovanju ulic) in želi to sforsirati, ostali pa ne soglašajo in zato zadeva ne do- bi podpore, potem bo govoril o blokadi - čeprav ne gre zanjo. Sam bi govoril o blokadi kadar bi neka stvar ne bila sprejeta in bi bila posledica tega škoda. Česa ta- kega pa v Celju ni bilo. Morda je bila v manjši meri ško- da narejena že s tem, da odlokov. in drugih stvari v skupščini niste sprejemali pravočasno. Premier Mirko Krajnc je dejal, da je 37 od nekaj več kot 40 prisotnih poslan- cev zanj podpora delu izvršnega sveta. Gre za problem nesklepč- nosti! Nekaj odlokov je bilo resnično sprejetih kasneje — vendar to Celju ni povzročilo nobene škode. Ko pa ste že omenili to - tisti, ki govorijo o blokadi, hkrati niso pripravljeni na spreminjanje odločbe, po kate- ri moramo odloke sprejemati s kvalificirano večino. Nihče, ki očita slabo sklepčnost, ni priprav- ljen kaj spremeniti. Nekateri od članov predsedstva pravijo, da so vas večkrat opozar- jali, kako sestaviti dnevni red za- sedanja - vi pa ste vztrajali na ob- sežnih dnevnih redih.... Imate različne informacije in različna stališča. Konkretno bi morali povedati, za kaj je šlo. Osebno se trudim, da bi bili dnev- ni redi čim krajši, da vanje ne bi vključili slabo pripravljenih točk in da ne bi razpravljali v prazno. Ce omenim le primer zadnje skupščine — nekateri so gradivo pod aktualno informacijo želeli obravnavati kot posebno točko, potem, ko so to dosegli, pa niso razpravljali, ker niso imeli več kaj povedati. Eden od njih je v tem času celo zapustil sejo. Zdaj pa isti ljudje govorijo, da se širi dnevni red... Sam si prizadevam, da se to ne bi dogajalo. Gre v teh primerih za učenje demokracije ali za strankarska razhajanja v Celju, ko si nekatere stranke izberejo za način svojega dela nagajanje? Gre za eno in drugo. O nagaji- vosti sicer ne bom govoril, ker vsakega poslanca visoko cenim. Za demokracijo še nismo dovolj dozoreli. Demokracija zahteva sa- mokontrolo in določeno strpnost, da poskušaš razumeti drugega, konstruktiven način dela, to, da se ne vodijo posebne igre s slabim namenom... Pred seboj pa imamo še nekaj drugega — tudi v vašem časopisu in radiu se večkrat piše in govori o tako imenovani ne- učinkovitosti, pri čemer mi nikoli ni jasno, kaj si tisti, ki o tem govo- ri, pod neučinkovitostjo predstav- lja. Če naj bi bila učinkovitost ve- lika količina opravljenega dela ali kakovost tega dela, potem lahko odgovorimo, saj smo s tem zado- voljni. V skupščini, niti v republi- ški niti v celjski, pa stvari ni mo- goče več sprejemati po starem na- činu. Skupščina je mesto, kjer se križajo različna stališča, in če bi deloval proti temu, ne bi bilo de- mokratično. V Celju pa je prišlo do neke polarizacije - dejstvo je, da se je v republiki izoblikovala druga politična zgradba, da je del prejšnje pozicije postal opozicija in obratno, to pa se delno odraža tudi pri nas. Osebno sem mislil, da do tega ne bo prišlo - a je. Potreben bo določen čas, da se stranke v no- vih razmerah med seboj dogovori- jo ali uskladijo, kar bo težko, saj jasno definiranih stališč ali pro- gramov ni opaziti. Zahtevo za vaš odstop je prvi izrazil Miro Gradič, predstavnik SDZ-NDS, zdaj se je - glede na izjave strankarskih prvakov - pri- družilo že več strank. Kako bi to komentirali? Imate svoje informacije, meni ni znanega nič več. Na skupščino ni prišla nobena zahteva, čeprav so nekateri to vprašanje res načeli. Če nekdo predlaga odstop, lahko to naredi zase. Nesmiselno pa je zahtevati odstop od drugega, to predlagati ali sugerirati. Kaj določa občinski pravilnik, kakšna j.e'procedura z zbiranjem podpisov? V tem primeru gre za vprašanje zaupnice ali nezaupnice, takšen primer smo v Celju že imeli z IS, pa je klavrno propadel. Hočem pa reči, da gre po mojem mnenju za eno od strank, ki v Celju nima niti volilcev, pa tudi v republiških me- rilih si išče svojo volilno bazo. Z zunanjimi efekti se želi profili- rati in na tak način mogoče prido- biti nekaj volilcev. Možnosti ima- jo — to je za demokracijo povsem običajno. In v tem primeru bomo videli, kaj bo nastalo. Liberalni demokrati imajo predlog za novega mandatarja. So vas s tem že seznanili? Uradnega obvestila nimam. Če pogledamo nazaj, je ocena dela IS in SO lahko samo pozitivna. Po mojem mnenju bo LDS ali katera druga stranka pri tej razdelitvi moči v skupščini sama le z veliko težavo ali pa sploh ne, spravila skupaj 38 glasov. Stranka, ki je najbolj organizirana, je SDSS, ampak ta se seveda ne postavlja v igro s takšnimi politikantskimi prijemi, kakršne so stvari, ki v Ce- lju potekajo. Profilirati se želi z reševanjem vsebinskih vprašanj in s svojim delom. Vse stranke po vrsti poudarjajo, da je potrebno v korist razvoja Celja doseči širok konsenz. Kako boste ravnali vi? O razvojnegem delu so posa- mezne stranke velikokrat govorile - ampak eno so besede, drugo pa dejanja. V Celju imamo jasen raz- vojni program, skupščina in IS ve- sta, v katero smer morata iti - ^e za utrditev regionalnega položaja, Celje mora postati sejemsko, kul- turno in gospodarsko intenzivno središče. Vendar - to vemo, kako pa to doseči, je drug problem. Ve- liko o tem slišimo, konkretnega projekta pa nihče ni ponudil. Le SDSS je povedala, kako - gospo- darski zagon se konkretno lahko doseže z izgradnjo v makro in mi- kro obsegu infrastrukture. In to se tudi dela. Mislim, da bo izgradnja infrastrukture omogočila dosega- nje izvozne usmeritve gospodar- stva in njegovo kakovostno rast - le tako bodo nazaj prihajali učin- ki na vse ostale družbene sfere. Mislim, da je tudi za izgradnjo infrastrukture potreben širši kon- senz. Prenovitelji so pred kratkim predlagali okroglo mizo parla- mentarnih strank o tem, kako do- seči dogovor za učinkovito delo do konca mandata, a ni dala sadov. Je morda potem rešitev predlog celjskih demokratov o eksperi- mentalni občini? Sami ste videli, da prenovitelji na tej okrogli mizi, ki sem jo skli- cal, niso imeli kaj povedati. Če imajo ideje, to pa velja tudi za vse druge stranke, morajo pripraviti program in delovati na njegovi os- novi. Tako si pridobivajo podporo pri volilcih. Naj torej izdelajo pro- gram in se z njim profilirajo, po osvojenih volitvah pa ta program tudi realizirajo. Problem pa je v tem, da je takšnih programov malo. Mi ga imamo. Eksperimentalna občina na os- novi novih volitev... Tudi naša stranka in celjska ob- čina imata popolnoma jasno vizijo bodoče občine Celje. Pred nami je Celje-mestna občina, o tem smo se že pogovarjali. Kot takšna bo ob- čina imela po slovenski Ustavi večje možnosti za svoj razvoj, za- gotovljeni bodo lastni viri za fi- nanciranje programov, imela bo več kompetenc. Sami imamo po- polnoma jasne tendence in smo prejšnji in zdajšnji republiški vla- di že predlagali, naj Celje postane eno od republiških središč z insta- liranimi republiškimi institucija- mi in državnimi organi. Ko govorite »mi« — mislite pri tem na stranko ali predsedstvo SO? V tem primeru mislim na vod- stvo občine. V petek lahko pričakujemo raz- plet razmer v skupščini. Če boste ostali župan — kako boste zastavili delo? Meni vaše vprašanje ni všeč - v njem »če« vsiljujete. Kakorkoli stvari potekajo - kontaktiram s celjsko javnostjo, z gospodarsko sfero, s krajevnimi skupnostmi, kulturo in šolstvom... Lahko da so ljudje to naredili iz vljudnosti, ampak na svoje delo nisem slišal posebnih pripomb. Obstajajo pa tudi druga mnenja. Posamezni ljudje najbrž želijo na moj račun pridobiti kakšno točko v volilni propagandi... Celje je tretje slo- vensko mesto, z veliko gospodar- sko močjo, v preteklosti in seda- njosti bogato zaradi svoje duhov- ne ustvarjalnosti, je regionalno središče, sodi v evropski prostor - in moja prizadevanja bodo šla v to smer. Skupina poslancev je (po zaključ- ku redakcije) na sekretariat celjske občinske skupščine naslovila pred- log, naj poslanci glasujejo o razreši- tvi župana Antona Rojca in pod- predsednika Maksa Bastla. V obra- zložitvi županu očitajo nekoopera- tivnost in podcenjevanje celjske problematike. Ob tem tudi menijo, da nosi poleg izvršnega sveta velik del odgovornosti za neučinkovito delo skupščine. Omenjajo še slabo sodelovanje znotraj predsedstva, kar se je odražalo tudi na vsebin- skem delu skupščine. Za obrazloži- tev predloga razrešnice Maksu Bast- lu so bili poslanci bolj v zadregi - zapisali so, »da so z njegovim de- lom nezadovoljni preprosto zato, ker ni nič delal«! V Celju bi moral odi- grati eno ključnih vlog, vendar se je raje odločil za popolno abstinenco, tudi potem, ko ni bil več minister. - IVANA STAMEJČIČ Anton Roječ: Občinska politika ni nikoli avtonomna, je del državne. V tem času smo si v Sloveniji zastavili dve osnovna nalogi — utrditev demokracije, pravne države in osamosvojitev Republike Slovenije. Obe nalogi sta dose- ženi. V teh okvirih in znamenju teh prizadevanj pa se je odvijalo tudi življenje v občini. Ob začetku mandata smo v gospodarstvu pričakovali določene težave — vendar so bile kasneje veliko hujše. Pričakovali smo izgubo srbskega tržišča, nismo pa pričakovali vojne v Sloveniji, nato na Hrvaškem in v BIH. V tem času smo se sorazmerno - tako Slovenija, še posebej pa Celje - dobro izvlekli. Še posebej, če Celjani štejemo tudi poplavo novembra 90. Celje postaja iz dneva v dan lepše, komunalna ureditev napreduje, napredek je na kulturnem področju, vrsta prireditev, ki so imele težave, seje konsoli- dirala, nastajajo nove - materialni ustvarjalnosti mora slediti tudi duhovna. Tudi samo gospodarsko stanje je glede na RS nadpovprečno - če nekdo načenja to vprašanje, ga pač mora v paraleli z republiko oceniti pozitivno. Ne IS ne SO si nimata kaj očitati. Št. 23 - 11. junij 1992 Simpatično v vojnišici Ameriiti Krajevni skupnosti Mejnik in Škofja vas praznujeta Ob prazniku krajevnih skupnosti Vojnik in Škofja vas so osnovnošolci iz vojniške šo- le in njenih podružnic v sode- lovanju s turističnim dru- štvom v petek pripravili sim- patično prireditev »Tudi v Vojniku Amerika.« Ogledali so si jo številni krajani, med eminentnimi gosti pa velja omeniti slovenskega zunanje- ga ministra dr. Dimitrija Ru- pla, Viktorja Žaklja in celjske- ga župana Antona Rojca. Mladi novinarji, ki sodeluje- jo pri šolskem glasilu Aha, so zadnjo številko v celoti name- nili Ameriki. Pisali so o nje- nem odkritju in o Krištofu Ko- lumbu, intervjuvali so učitelji- co, ki je Ameriko že obiskala, sestavili domišljijski dnevnik o bivanju v Ameriki, se pomu- dili pri ameriški glasbi in modi ter pripravili tudi kviz o poz- navanju Amerike. Za zaključek svojega odkri- vanja Amerike so v petek v os- novnošolski telovadnici pri- pravili zares veliko prireditev, na katero so povabili New Swing Quartet, Andreja Ši- frerja, Globus band iz Velenja in še nekatere. V SLG Celje so jim na pomoč priskočili s kuli- sami, občinstvu pa so se v pe- smi in na šaljiv način predsta- vili vojnišld zamorci, soški kavboji, cerkovški šerifi, šmartinski Mehikanci, domači »znanstveniki«, raziskovalci in tekmovalci iz podružničnih in vojniške šole. Pripravili so radoživo, simpatično popold- ne, ki je preseglo okvire obi- čajnih šolskih proslav. V dokaj mladem učiteljskem kolektivu vojniške osnovne šo- le, ki mu ravnateljuje Majda Roje, je očitno precej mladost- ne zagnanosti in iskrivih idej, ki jih nameravajo v prihodnje še udejaniti. Priznanje šoli, učencem in učiteljem je tudi največje število točk, ki so jih te dni prejeli za raziskovalno nalogo »Vojnik - moja domača pokrajina,« s katero so sodelo- vali v letošnji akciji Mladi za napredek Celja. Prireditev Tudi v Vojniku Amerika je bila prva v okviru praznovanj krajevnih skupno- sti Vojnik in Škofja vas. Že v petek so proslavili 40-letnico delovanja člani društva upo- kojencev Vojnik, ki mu pred- seduje Marija Krpan. Društvo je v kraju zelo dejavno. Upo- kojenke iz Vojnika in okolice pripravljajo razstavo ročnih del in kulinarike. Svoje izdel- ke bodo v petek dopoldne raz- stavile vojniškem domu upo- kojencev. V praznovanje se vključuje tudi vojniško turistično dru- štvo. Tako so že v nedeljo v kulturnem domu pripravili razstavo, ki so jo naslovili »Zgodovina Vojnika v sliki in besedi« in se na njej pomudili tudi pri znanih Vojničanih. Kot pravi Jože Tanjšek, pred- sednik društva, si prizadevajo , da bi Vojnik postal urejen, očem prijazen kraj, v katerem si želijo čim več manjših go- stinskih in trgovskih lokalov. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC V prihodnjih dneh bodo pri- pravili v kraju še nekaj prire- ditev. Tako bo jutri, v petek, celodnevni teniški turnir na igrišču v Vojniku, v domu kul- ture v Škofji vasi bo razstava ročnih del, popoldne pa bodo na tamkajšnjem hipodromu pripravili konjeniški turnir. V soboto bo parada kočij in konjenikov ter tekmovanje koscev v Škofji vasi, na poli- gonu tamkajšnjega gasilskega društva. Predstavilo se bo tudi celjsko kinološko društvo, osrednja prireditev v počasti- tev praznika pa bo ob 18. uri v prostorih gasilskega doma v Škofji vasi. Tudi tam bodo nastopili vojniški osnovnošol- ci s kulturnim programom. Prireditev se je pričela na prostem z nastopi velenjske folklorne skupine in domačega pevskega zbora, Ameriko pa so otroci odkrivali v telovadnici. Kristan Vrli za samostojno občino Krajani Kristan Vrha v občini Šmarje so se prete- klo nedeljo na referendu- mu odločili za samostojno občino. Na edinem glaso- valnem mestu, v krajevno- gasilskem domu, je glaso- valo 554 volilcev, kar je tri četrtine vseh volilnih upra- vičencev. Med njimi jih je 472 glasovalo za samostoj- no občino Kristan Vrh, na- sprotovalo jih je 75, 7 gla- sovnic pa je bilo neve- ljavnih. Referendum je spodbu- dilo prepričanje krajanov v vasi Kačji Dol, da si ne želijo v novo občino Šmar- je, raje bi se pridružili bliž- ji bodoči občini Rogaška Slatina. Zato so se odločili za neobvezujoč referendum za samostojno občino Kri- stan Vrh. V krajevnem vod- stvu so povedali, da gre za merjenje razpoloženja kra- janov ter da se še vedno lahko odločijo za vključi- tev v večjo občino, saj refe- rendum ni zavezujoč. Na območju sedanje občine Šmarje so v okviru nove lo- kalne samoimrave predvi- deli občine Šmarje, Roga- ška Slatina, Rogatec, Kozje in Podčetrtek, pred krat- kim pa so se na podobnem referendumu odločili za sa- mostojno občino tudi v krajevni skupnosti Bi- strica ob Sotli, kjer ne želi- jo v novo občino Kozje. Krajevna skupnost Kristan Vrh šteje 1223 prebivalcev, v zadnjih letih se je priseli- lo nad dvesto novih. BJ Življenje z multiplo sklerozo Skupščina Društva muitipie skleroze Slovenije V Sloveniji živi preko 1200 bolnikov z dokazano multiplo sklerozo, bolnikov, pri katerih nanjo sumijo, pa je bistveno več. Multipla skleroza je naj- pogostejša nevroimunska bo- lezen na naši zemljepisni širi- ni, zbolijo pa mladi ljudje, naj- pogosteje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Bolezen, za katero vzroka še niso odkrili, je kronična in vo- di v manjšo in večjo invalid- nost. Življenjska doba obolelih ni skrajšana, zato je še toliko po- membnejše, da obolelim po- magajo ohranjati delazmož- nost in gibljivost. V ta namen je bilo leta 1973 v Sloveniji ustanovljeno društvo za MS. Njegov glavni cilj je s posebni- mi psihosocialnimi programi obolelim ponovno približati dobrine, ki so zdravemu člove- ku dostopne samoumevno. O tem so govorili v soboto in nedeljo v Topolšici na 19. red- ni letni skupščini društva. Predsednik dnaštva Alojz Je- šelnik je med drugim opozar- jal na naraščajoče število soci- alno ogroženih članov. Opozo- ril je na nujnost ustreznejše ureditve in opremljenosti ne- vrološke klinike v Ljubljani, pohvalil sodelovanje podruž- nic z nekaterimi zdravstveimi domovi v Sloveniji, še posebej z velenjskim, pa tudi opozoril na pomoč patronažnih služb, Rdečega križa in Karitasa pri omogočanju bolnikom, da ostanejo kljub težki prizadeto- sti na svojem domu. Kot je poudarila asistentka dr. Beatrika Končan-Vračko iz nevrološke klinike v Ljub- ljani, ki je tudi članica medna- rodnega odbora za raziskavo te bolezni in vodi slovenski re- gister obolelih za MS, čaka društvo še veliko dela. Med drugim bo strokovno svetoval- ni odbor skušal doseči, da bi v Sloveniji uveljavili enotno sodobno doktrino zdravljenja ter rešili probleme pri plačilu zdravstvenih storitev. Opozo- rila je še na težave z ocenjeval- nimi lestvicami in obvestila zbrane, da bodo v Sloveniji v kratkem uvedli novo obliko zdravljenja z imunoglobulini, s katerimi dosegajo v svetu kar lepe uspehe. Razprava na skupščini je potrdila, da se bolniki v svojih okoljih srečujejo s številnimi težavami, da pa so se jim pri- pravljeni postaviti po robu. MILENA B.POKLIČ Društvo je lani namenilo 6 mi- lijonov tolarjev za naložbe. Poleg urejanja centra za ohra- njanje zdravja v Fontani in adaptacije bivalnikov v Pod- četrtku, so največ vlagali v dom starejših v Črnomlju, kjer so za bolnike z multiplo sklerozo pridobili 22 postelj. Tu bi naj našli oskrbo in reha- bilitacijo neoskrbljeni bolniki. Ker je po podatkih društva ta- kih bolnikov preko sto, name- ravajo podobne projekte ures- ničiti tudi v drugih regijah. Zaenkrat še v načrtih pa je tu- di Center za multiplo sklerozo v Topolšici, kjer že sedaj tam- kajšnje zdavilišče izredno do- bro sodeluje v programu za bolnike z multiplo sklerozo. Alojz Ješelnik, predsednik Društva muitipie skleroze Slovenije in asist. dr. Beatrika Končan-Vračko. Vse o gobah Kviz s tem naslovom, ki je bil prejšnji petek v Zdra- vilišču v Laškem, je pripra- vila Gobarska dinžina iz Laškega. Na kvizu so sode- lovali po trije učenci iz centralnih osnovnih šol na laškem območju - osnovna šola Primoža Trubarja v Laškem, osnovna šola Anotna Aškerca iz Rimskih Toplic in osnovna šola Ra- deče. Učenci so se na kviz pri- pravljali s svojimi mentor- ji, s svojim znanjem na kvi- zu pa so presenetili tako občinstvo kot tudi člane gobarske družine Laško in predstavnike Gobarske zveze Slovenije. Prvo me- sto je dosegla ekipa osnov- ne šole Anotna Aškerca iz Rimskih Toplic, ampak s težavo, saj je bil na urad- nem delu kviza rezultat ne- odločen - enako število točk je imela tudi ekipa iz La- škega. Za končni rezultat so morali učenci pokazati znanje v živo — nabrane go- be so morali tudi prepoz- nati. Gobarski kviz bo v La- škem postal tradicionalen, organizatorji pa že razmi- šljajo, da bi ga razširili tudi na republiško raven. N.-M. S. Nastopilo preko tisoč gasilcev Občinska gasilska zveza Žalec je minulo soboto in nedeljo pripravila občinsko tekmovanje. V gasilskih veščinah se je pomerilo 125 desetin, največ doslej. Pri pionirkah je zmagala desetina iz Ponikve, pri pionir- jih ekipa iz Latkove vasi, pri mladincih druga ekipa iz Ponikve, pri mladinkah desetina iz Tmave, pri članicah A desetina iz Sv. Lovrenca, pri članicah B desetina IGD Prebold II., pri članih A desetina Braslovče I., pri članih B desetina iz Šešč in pri starejših članih desetina iz Matk. Tekmovanje je, tako kot je ob zaključku poudaril predsed- nik OGZ Žalec Rudi Herman, potrdilo, da se mladi zani- majo za gasilstvo. Na sliki: s sobotnega tekmovanja mla- dincev. T. TAVČAR Turisti v mojem kraju Na natečaj z naslovom »Kaj bi pokazal turistu v svojem kraju«, ki ga je razpisala Turistična Zveza iz Celja, je pri- spelo šestinosemdeset nalog iz osnovnih šol celjske regije. Strokovna komisija je naloge pregledala, in v petek, 5. junija so se avtorji najboljših dvaindvajsetih nalog zbrali v Celju na zaključku natečaja. Mladi poznavalci turističnih znamenitosti so si pod vodstvom prof. Sirka ogledali zgodo- vinske znamenitosti Celja, nato pa so jim v dvorani celjske turistične zveze podelili priznanja, najboljšim ti-cm pa tudi praktične nagrade. 1. mesto je na natečaju dosegel Jure Bizjak iz tretje osnovne šole v Celju, druga je bila Mojca Ušcn iz osnovne šole Antona Aškerca v Velenju, tretja pa Beti Dirnberg iz rogaške osnovne šole. N.-M. S. Foto: EDI MASNEC Št. 23 - 11. junij 1992 111 Vse več beguncev s pogorišč Bosno in Herce- govine še vedno prihajajo novi begunci: v začetku tedna jih je bilo v regiji že nad 5900. Se vedno prevladujejo otroci in ženske muslimanske narodno- sti, ki se bodo današnjega praznika. Bajrama, primerlji- vega z Veliko nočjo, spominja- li v begunst\'u, kjer jim skuša- jo pomagati po najboljših močeh. Zadnji teden je pribežalo v osem občin celjske regije 400 novih beguncev, teden poprej 300, še teden nazaj pa kar 1000. Gre seveda za uradne podatke, saj naj bi bilo nepri- javljenih beguncev v nekaterih občinah bistveno več. Med se- danjimi blizu 6 tisoč prijavlje- nimi begunci so lahko omogo- čili bivanje v zbirnih centrih 1577 beguncem, ostali pa so pri sorodnikih in prijateljih. Več kol polovica beguncev, nad 3300, je poiskala pribeža- lišče v velenjski občini, kjer imajo veliko sorodnikov. V treh zbirnih centrih je nad petsto beguncev, iz te občine pa se jih je nad dvesto tudi odjavilo. Samo pretekli pone- deljek se je v velenjskem Rde- čem križu zvrstilo nad sto no- vih pribežnikov, vendar so za- radi pomanjkanja prostora manj kot polovico nesrečnikov morali napotiti v zbirne centre drugih občin. S hrano pomaga beguncem in Rdečemu križu še zlasti Karitas, najbolj pa pri- manjkuje higienskih potrebš- čin in tudi posteljnine. V Vele- nja je 18 nosečnic, 2 otroka sta se rodila že v begunstvu, med otroci pa jih je kar 765 starih do 7 let, do 16 let pa še 748. V celjskem občinskem Rde- čem križu, kjer je prijavljenih 1280 beguncev (od teh v zbir- nem centru na različnih loka- cijah nad 500 ljudi), imajo za- radi velikega števila dojenč- kov težave z zadostno količino plenic. V začetku tedna je v enem dnevu prišlo 30 novih beguncev, za begunsko množi- co pa je Mlekarna Ar j a vas od- stopila več tisoč kozarčkov jo- gurta. V Rdečem križu so za- dovoljni, da so se begunci v celjskem zbirnem centru uspeli organizirati ter se zato lahko pogovarjajo z njihovimi predstavniki. Na celjskem območju je iz voj- nih območij Hrvaške preostalo še vsega 168 beguncev (v zgor- njih podatkih niso upošteva- ni), od tega v nekaterih obči- nah le od 3 do 7 ljudi, več pa jih je v celjski (60), šmarski (55) ter velenjski (26). Stanuje- jo pri sorodnikih in prijateljih, njihovo število pa se zmanj- šuje. V treh občinah, kjer imajo po več kot tristo beguncev, v šmarski, mozirski in žalski, njihovo število ni bistveno po- raslo. V štirih centrih šmarske občine ter v mozirski občini, je oskrbljenih po dvesto begun- cev, v žalski pa 74. Pri svojih sorodnikih in pri- jateljih je tudi 119 beguncev v občini Laško, v občini Slo- venske Konjice jih je 80, v Šentjurju 30, zbirne centre pa pripravljajo. Povsod imajo po nekaj nosečnic ter dojenč- kov, ki jih obiskuje patronaž- na služba. BRANE JERANKO Likovniki na gradu Na povabilo Jureta Godca iz Celja so velenjski likovniki ustvarjali na celjskem Starem gradu. To je bila enodnevna likovna delavnica, na kateri je svoja dela ustvarjalo kar trinajst likovnikov: Jurij Godec, Viktorija Meh, Ana Ojsteršek, Belka Cimperc, Irena Guček, Peter Petrovič, Alojz Zavolovšek, Lojze Zavolov- šek(ml.), Marjana Zavolovšek, Arpad Salomon, Jože Hokraul, Oskar Sovine in Ivo Kolar. Nekatera dela, nastala na likovni delavnici, bodo raz- stavljena v Slovenj Gradcu, kjer bo tudi prihodnja delav- nica. Dela, nastala na njej, pa bodo likovniki prodali in izkupiček namenili v humanitarne namene. lo Srečanje mladih zgodovinarjev Prejšnji petek je bilo na osnovni šoli Gustava Siliha v Velenju triindvajseto srečanje mladih zgodovinarjev iz vse Slovenije. Na naslov Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je srečanje orga- nizirala, je letos prispelo dvainpetdeset raziskovalnih nalog, vsako nalogo pa so pregledali najmanj trije člani komisije. Mladi zgodovinarji so letos pripravljali raziskovalne naloge na temo »Zgodovina otroštva - Ko sem še majhen bil«, raziskovali pa so igre in pesmi, oblačenje in otroško modo, nekdanje tabu teme, delo in zdravje otrok in še mnogo drugih reči, pa tudi tedanje odnose. N.-M. S. Harlekln se predstavlja Harlekinova šola za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples iz Celja, se bo predstavila v torek, 16. junija in v sredo, 17. junija, obakrat ob 18. uri, v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na produkciji bodo nastopile skupine: predšolska, inten- zivna, fantovska skupina Prometej, plesalke tretjega razreda nižje šole klasičnega baleta in skupina absolventk nižje baletne šole ter mladinska skupina sodobnega plesa Akt. Sočasno bo vpis novih učencev za naslednje šolsko leto. Vstopnice za produkcijo bodo v prodaji eno uro pred pričetkom predstave, že prej pa jih je mogoče rezervirati na tel. št. 21-650, vsak dan med 13. in 14. uro. M.A. Glasbeni vrtiljak Otroški in mladinski pevski zbor šole iz Šempetra, sta ob zaključku šolskega leta pripravila pisan šopek razigranih pesmic na glasbenem vrtiljaku. Pripravijo ga vsako leto in s tem krajanom ter prijateljem petja pokažejo, kaj so se v zadnjem času naučili. Dokazali so, da sodijo med najboljše zbore v občini in da njihov trud ni bil zaman. Zbora vodi Valerija Dolar, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Jože Škorjanc. EDI MASNEC Grevenbroichčani na Frankolovem Pomembno vlogo pri graditvi prijateljskih mostov med Celjem in Grevenbroichom ima predvsem celjsko izseljensko društvo v tem nemškem mestu. Na tradicionalni obisk so naši izseljenci pripeljali v mesto ob Savinji skoraj 50 Grevenbrojčanov, ki so se v prijateljskem vzdušju dlje časa zadržali na Frankolovem. Domačini, moški pevski zbor Anton Bezenšek, sekcija mladih harmonikarjev, Minka Sodin in ansambel Robija Zupana, so jim pripravili kulturno zabavni program. Turistično društvo in krajevna skupnost Frankolovo ter občina Celje pa so poskrbeli za pogostitev in spominska darila. Foto: EDI MASNEC Proga Stranje-Imeno ostane Širajku, napovedanem za 10. JunU, so se železničarji odpovedali, ker so ugodili njihovim zahtevam Koncem maja so slovenski železničarji zagrozili z gene- ralnim štrajkom, ki so ga na- povedali za 10. junij. Član po- slovodnega odbora Slovenskih železnic za področje železni- škega transporta Edmund Škerbec nam je v torek zjutraj o tem dal naslednjo izjavo: »Slovensko vlado in mini- strstvi za promet ter finance so naši predstavniki seznanili z osnovnimi zahtevami, ki so zajemale tri točke. Vse tri so bile ugodno rešene. Dogovor- jeno je, da se v bodoče makro- organizacija ŽG ureja z novim zakonom o železnicah. Pove- čala se je startna osnova pri kolektivni pogodbi za osebne dohodke in sicer za toliko, ko- likor so zahtevali. Povišanje je celo nekoliko višje, vendar še vedno v okviru kolektivne po- godbe. Regresa niso dobili do polne višine, vendar je ta vse- eno višji, kot je bil izplačan v prvem delu.« Kaj pa usoda železniške proge Stranje — Imeno in nada- ljevanje adaptacije celjske že- lezniške postaje? »Pričakujemo, da bosta tako vlada kot ministrstvo vzela stvar končno resno v roke, saj sta po zadnjih pogovorih po- kazala interes za reševanje teh problemov. Predlagamo, da se najprej lotimo remonta obeh tirov na magistralni progi Čret - Šentjur, material s te proge pa uporabimo za obnovo proge Stranje - Imeno. Celoten pro- jekt je vreden 670 milijonov tolarjev in če bo ta denar takoj zagotovljen, bi lahko z deli končali do jeseni.« In obnova celjske železniške postaje? »V okviru sredstev, s kateri- mi smo računali, pride v po- štev samo obnova spodnjega dela železniškega postajnega poslopja. Če pa bo prišlo do rebalansa proračuna, se bodo sredstva povečala, lo pa pome- ni, da se bo hitreje reševal tudi problem celjske postaje. Zače- la pa se je že menjava dotraja- nih kretnic na celjski železni- ški postaji, kar bo pripomoglo k varnejšemu in hitrejšemu prometu.« TONE VRABL Ob obletnici celjske gimnazije v okviru 184. obletnice celjske gimnazije so v pe- tek v Likovnem salonu v Celju odprli razstavo Razvoj celjske gimnazije od ustanovitve do danes. Razstava predstavlja izbor dokumentov o razvoju gimnazije oz. njenem delo- vanju od ustanovitve do današnjih dni, velik del pa je posvečen boju za sloven- sko gimnazijo v Celju, ki je bila do leta 1918 povsem v nemških rokah. Razstava, ki jo je pripravil mag. Mil- ko Mikola, bo na ogled do petka, 15. junija N.-M. S. Foto: E. E. Otroci Ljubečne za begunčke Kulturno umetniško društvo na Ljubečni je konec tedna organiziralo dobrodelni koncert otroških skupin »Otroci Lju- bečne za begunčke.« V polni dvorani so nastopili plesna skupina Lučka, mažoretke in Mikulovi harmonikarji. Pred začetkom koncerta so člani krajevne organizacije Rdečega križa zbrali od obiskovalcev veliko prispevkov v hrani, obutvi, oblačilih in higienskih potrebščinah. Ves prihodek od koncerta so namenili za nakup pralnega praška za potrebe beguncev. M.B. Koncert treh zborov Kulturno umetniško društvo Ljubečna pripravlja v petek, 12. junija, ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma zaključni koncert sezone, koncert treh pevskih zborov. Nastopili bodo: otroški pevski zbor podružnične šole na Lju- bečni pod vodstvom Anice Mernik, moški pevski zbor podjeta PTT Celje pod vodstvom Pavleta Bukovca in domači ženski pevski zbor pod vodstvom Vide Bukovac. V programu narodnih in umetnih pesmi se bodo predstavile tudi pevke terceta žen- skega pevskega zbora Cetis iz Celja. M.B. GASILSKO DRUŠTVO BEVČE PRI VELENJU prireja IV. meddruštveno gasilsko tekmovanje starejših članov in članic za memorial Ivana Gmdnika in svečano proslavo ob 40. obletnici svojega obstoja V nedeljo, 14. junija 1992 v Bevčah pri Velenju. Pričetek tekmovanja ob 10. uri. Proslava ob 14. uri. Po razglasitvi uradnih rezultatov tekmovanja in podelitvi nagrad prvim trem najboljšim tekmovalnim ekipam vas bosta zabavala Alpski kvintet in Moped show. Vstopnine ni! Vabljeni v nedeljo, 14. junija v Bevče pri Velenju Št. 23 - 11. junij 1992 12 Z gosjimi peresi na EP Kristjan Hajnšek je z osnovnošoisko ekino Brasiovč pred ieti osvojil slovensko prvenstvo v oilbojki in igral na EP v - bahmintonu! Smučarski skakalci in odbojkarji so bili dolgo razpoznavni znak športnega dela Brasiovč. Letos se jim je dokončno pridružil 16-letni Kristjan Hajnšek, ki je predstavnik za večino malo znane, a zato nič manj pomembne (olimpijske) športne panoge - badmintona. »Šest let je minilo od prvih začetkov in ni mi žal. Takoj sem se navdušil za bad- minton, čeprav po popularnosti zaostaja za drugimi športnimi zvrstmi,« je bil do- kaj redkobeseden bodoči gostinec Krist- jan Hajnšek, ki bi že lani moral nastopiti na mladinskem EP v Budimpešti. Repre- zentančni debi je dočakal konec januarja na pokalu Finlandia v ICladnu, sezono pa končal s 7. mestom na turnirju A in z zmago v Italiji na odmevnem medna- rodnem prvenstvu Merana. Badminton je najbolj značilen sloven- ski družinski šport in to izročilo je bilo najbrž odločilno tudi pri tvoji opredelitvi za igro s peresno žogico? Oče je dokaj uspešno igral v skupim B in me »potegnil« v badminton. Ne sa- mo mene, tudi mlajšega brata Robija. Kako bi se končal dvoboj oče-sin? Ha, pred leti bi zmagal starejši, zdaj pa nima nobenih možnosti. Očeta sem že presegel. Robi? Lani je osvojil dva pionirska na- slova in pokalno lovoriko, letos pa sva se v igrah dvojic uvrstila v finale mladin- skega prvenstva, čeprav nisva najbolje uigrana in raje igram »single«. Ne, to še ni vse. Badminton igra tudi bratranec Sebastjan, tako da je na turnirjih kar precej Hajnškov. Pred poldrugim letom si igral še na regijskih turnirjih, zadnjo sezono pa si končal med prvokategorniki v skupini A. Med obema sezona je velika razlika, čeprav sem že v sezoni 90/91 zabeležil prvi nastop na turnirju A. Ni bilo slabo - 12. mesto. Letošnjo sezono sem začel z zmago na turnirju B in takoj zatem 10. mestom med najboljšimi. V nadaljevanju ni šlo vse najbolj po načrtih, toda sezona je bila izjemno naporna: članski in mla- dinski turnirji, pokal Finlandia. Mladi- nec mora biti za prodor med najboljše nenehno v dobri formi, kar pa je nemo- goče. V predzadnji, četrti seriji turnirjev za republiško lestvico, sem dobil turnir B in to mi je zagotovilo neposredno uvr- stitev v skupino A. Pred leti so bili tudi na Celjskem regij- ski turnirji, a badmintona ne igrajo več v Celju, Velenju in na Polzeli. Zakaj so Braslovče ostale osamljene? Ne vem, najbrž je vzrok v denarju. Badminton je drag in naporen šport. Opreme v domačih trgovinah ni, največ težav pa je z žogicami. Gosja peresa se hitro lomijo, popravilo ni mogoče in v dveh tednih uničim škatlo z 12 žogami. Brez žog pa seveda ni pravega treninga. Igralci badmintona si sami plačujemo vse stroške in tudi po tem se bistveno razlikujemo od drugih športnikov. Za nastop na pokalu Finlandia so starši za- gotovili ves denar in šele nekaj tednov po vrnitvi je društvo Partizan prispevalo nekaj sredstev. Kljub družinskemu izročilu je odloči- tev za badminton vendarle nenavadna, ko pa je v Braslovčah v vzponu odbojka? Ne, odbojki se je v Braslovčah res ne- mogoče izogniti. V osnovni šoli smo med telovadbo najbolj pogosto igrali prav od- bojko in bil sem v ekipi, ki je pred leti osvojila naslov slovenskih prvakov. Še zdaj igram odbojko, pri kadetih sem po- dajalec, toda vsi vedo, da ima prednost badminton. Kakšna je razlika? Pri bad- mintonu je več tekanja, vse odloča en udarec. Odbojka dovoljuje nekaj počitka in prijateljsko reševanje napak. Obe pa- nogi pa se dopolnjujta. Odriv, moč in odbojkarski skok sta dobra poživitev za badminton. Prav moči mi najbolj pri- manjkuje. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Odbojkarski nasiov v Braslovče Pred tremi tedni je odbojkarska ekipa starejših pionirk iz Brasiovč na zaključnem turnirju prvenstva klubskih ekip zasedla 2. mesto, minuli teden pa so dekleta v skoraj enaki zasedbi v domači dvorani prepričljivo in brez izgubljenega niza osvojile naslov osnovnošolskih prvakinj. Za Braslovčankami so se zvrstile ekipe Murske Sobote, Kopra in Kočevja. Na sliki zmagovita ekipa (z leve): U. Pečovnik, B. Pečovnik, Klokočovnik, Sem, Šketa, Turnšek (stojijo), Kunstič, Vrunč in Predovnik (čepijo). Na klubskem prvenstvu sta igrali še Štekovič in Horvat. Foto: TONE TAVČAR S kolesi v Pariz če se bodo načrti izšli, potem bodo na cilju najbolj slovite kolesarske dirke Tour de France tudi Celja- ni Bojan Vodlan, Igor Golčman, Andrej Požun, Aco Ibraimov in Jure Vo- deb. Omenjena peterica namerava v šestih dneh (od 21. do 26. julija) prekolesa- riti 1500 kilometrov; takš- na je namreč razdalja od Celja do Pariza. Skupaj vo- zijo že pet let, v sklopu pri- prav za nevsakdanji podvig pa so prevozili okoli 5000 kilometrov. Šmartno najprej s Pobrežjem V nedeljo se bodo začele kvalifikacije za u\TStitev v enotno II. SNL. Za dve prosti mesti se bodo potegovali prva- ki sedmih medobčinskih nogo- metnih lig in drugouvščena primorska ekipa Jadran, klubi pa bodo razdeljeni v dve teri- torialni skupini. Prepričljivemu prvaku MNZ Celje žreb ni bil posebej naklonjen, saj se bo Era Šmartno v 1. kolu (14. in 17. junija) pomerila s prvakom mariborsko-koroške podzveze Pobrežjem, ki je v sezoni 84/85 igralo v območni ligi. Na vzho- du je drugi par Stojnci-Iža- kovci, na zahodu pa so udele- ženci kvalifikacij LTH (Škofja Loka), Radomlje, Adria (Mi- ren) in Jadran (Kozina). Gol v gosteh ne šteje dvojno in če bo skupni rezultat obeh tekem neodločen, bosta moštvi takoj izvajali enajstmetrovke. Iz vsake skupine se bo v enotno 16-člansko II. ligo uvrstila po ena ekipa. V prihodnji sezoni bodo imela drugoligaški status moštva, ki bodo v obeh OČL uvrščena od drugega do vključno 5. mesta, šestouvršš- čeni moštvi bosta igrali kvali- fikacije, iz SNL pa se bo vrnilo zadnjih pet klubov. panorama Nogomet Slovenska liga 40. kolo: Publikum-Medvo- de 3:1 (1:0), strelca. Jelenko 2, Pire; Rudar (V)-Koper 1:1 (0:1), strelec: Pranjič; Steklar- Nafta 1:4 (1:1), strelec: Neskič. Vrstni red: Olimpija 62, Mari- bor 57, Izola 56, Naklo 45, Go- rica, Ljubljana, Koper 43, Mu- ra 41, Publikum 39, Slovan 38, Rudar (V), Svoboda, Potrošnik 36, Zagorje 35, Steklar 34, Nafta, Primorje 33, Rudar (T) 30, Domžale, Medvode 23, Ja- dran 14. II. slovenska liga 25. kolo: Hmezad-Rače 1:1 (0:0), strelec: Mavrek; Dravo- grad-Dravinja 1:0 (0:0). Vrstni red pred zadnjim kolom: Že- lezničar 34, Dravograd 32, Turnišče 31, Dravinja 29, Ver- žej, Korotan 27, Kovinar 26, Hmezad 25, SI. Gradec, Po- horje 24, Pekre, Rače, Impol 21, Središče 8. Kegljanje Prvenstvo Slovenije Celje — moške dvojice: 1. Steržaj-Kirbiš (Kons) 3692 (1842 + 1850) ...9. Salobir-Vo- deb 3549 (1803 + 1746), 10. Mi- lec-Brglez (vsi Emo) 3529 (1763 + 1766);Ljubljana-ženskt dvojice: 1. Kardinar-Petak 1826 (950+876), 2. Šeško-Gro- belnik 1695 (839+856) ... 5.Le- dinek-Zimšek 1670 (852+818), 6. Tkalčič-Lesjak (vse Emo) 1667 (804+863). Judo Binkoštni turnir Wolfsberg (Avstrija): člani - do 71 kg: 2. Novkovič, do 78 kg: 2. Sadžak, do 95 kg: 1. Spasovič; kadeti - do 55 kg: 3. Petrak, do 65 kg: 5. Mlinare- vič, nad 86 kg: 5. Petelinšek (vsi I. Reya). Tenis Slovenska liga I. liga - 5. kolo: Klasje-Dom- žale 5:4 (Doberšek, Furlan, Vengust, Dimitrijevič, Dober- šek-Furlan), ŠTK Velenje-Slo- van 3:6; 6. kolo: Klasje-Olim- pija 4:5 (Doberšek, Furlan, Vengust, Doberšek-Travner), Medvode-ŠTK Velenje 6:3. Vrstni red pred zadnjim ko- lom: Triglav 12, Branik 10, Olimpija, Slovan 8, Medvode 4, Klasje, Domžale 2, ŠTK Ve- lenje 0. II. liga - zahod, 3. kolo: Ko- njice - Bistrica 2:7, 4. kolo: ŽTK Maribor - Konjice 9:0, 5. kolo: Konjice - Rudar 4:5, 6. kolo: Konjice - SI. Gradec 5:4; vrstni red pred zadnjim ko- lom: ŽTK Maribor 12, Ptuj 10, Bistrica 8, Radgona, Rudar 6, Konjice, Ravne 2, SI. Gradec 0. III. liga - jug, 3. kolo: Breži- ce - Rečica 3:2, Sevnica - Ža- lec 1:4, Radeče proste, 4. kolo:l Radeče - Žalec 2:3, Rečica - Mežica 3:2, 5. kolo: Brežice - Radeče 4:1, Sevnica - Rečica 4:1, Žalec - Krško 4:1,6. kolo: Rečica - Žalec 1:4; vrstni red pred zadnjim kolom: Žalec 12, Brežice 8, Rečica, Krško, Sev- nica 4, Radeče, Mežica O. III. liga - vzhod, 3. kolo: Ro- gaško - Kidričevo 4:1, 4. kolo: M. Sobota - Rogaška 4:1, 5. kolo: Rogaška - Hoče 1:4, 6. kolo: Ptuj II - Rogaška 4:1; \Tstni red pred zadnjim ko- lom: Hoče 12, M. Sobota, Rače 10, Ptuj 8, Ljutomer 6, Roga- ška, Kidričevo 2, Cirkovce 0. Prvenstvo Slovenije Velenje: pionirji — do 14 let: Virant izpadel v četrtfinalu,.. Bobovnik, Drofenik in Saga- : din v 1. kolu; dvojice: Virant- Kamer izpadla v polfinalu; pi- onirke: Gluvič izpadla v 3. ko- lu, Simončič v 2. kolu, dvojice:. Simončič-Gluvič izpadli v če- trtfinalu. Atletika_ TOP 12 Kvalifikacije: moški - 3000 m: 1. Bahtiri (Vel) 8:17,29, 2. Rozman (KI) 8:18,10, 3. Hrapič (Vel) 8:30,23; 400 m ovire - v N.' mestu: 1. Kocuvan 50,56; v Mariboru: 1. Kopitar 53,41, 2. Božiček 55,00, 3. Hartman (vsi KI) 56,15; troskok: 2. Pun- gartnik (Vel) 13,13, 3. Stemad 13,10; disk: 3. Stepišnik 33,98; kladivo: 1. Dajčman 50,86, 3. Juhart (vsi KI) 47,34; ženske - 200 m: 2. Lenko 25,69, 3. Knez 26,52; 400 m ovire: 2. Ristič (vse KI) 1:08,92, 3. Biz- jak (Vel) 1:01,72; kopje: 1. Strašek 57,52, 2. Jazbinšek 48,00; krogla: 1. Strašek 12,41, 2. Jazbinšek (KI) 12,13. Konjeništvo Pokal Slovenije Maribor: člani - parkur L (120 cm, baraž 130 cm): 1. Pevec (Lucas, Got), 2. Lipnik (Mona Lisa, Got), 3. Bizjan (Drim, R. Slat); mladinci - par- kur A2 (120 cm): 1. Novak (Fe- ret, Got) ... 3. Rifelj (Ekrazit, Mozirje). Motokros Prvenstvo Slovenije Osek pri Lenartu - do 250 ccm: 1. Juhant (Kamnik) 40 ... 3. Peršoh 28, 5. Jelovšek (oba Koplast) 24; vrstni red po četr- ti dirki: 1. Juhant 148 ... 4. Peršoh 106, 5. Jelovšek 86. BasebalI Slovenska liga Skupina B - 5. kolo: Zajčki- Celje 60:2. Vrstni red pred zadiijim kolom: Zajčki 10, Je- žica 8, K. lisjaki 2, Celje 0. Rokomet Prvenstvo Slovenije Žalec: ml. pionirke - polfi- nale: Žalec-Branik 21:2, Ža- lec-Drava 27:10. Žalec se je uvrstil na finalni turnir. Košarka Laško 92 Moški: P. Laško-Miklavž 60:72, Miklavž-Slovan 90:88, P. Laško-Slovan 103:101. Vrstni red: Miklavž 4, P. La- ško 3, Slovan 2. Najboljši strelci: Brodnik (SI) 66, T. Bla- gotinšek (PL) 52, Ojsteršek (M) 45. Najboljši igralec: Blago- tinšek (PL). Streljanje_ Cestnikov memorial Braslovče: 1. Celje 542, 2. Krim 516, 3. Brest 493; posa- mezniki: 1. Frece (Ce) 186, 2. Melanšek (Žal) 183, 3. Jerarn (Ce) 180. CEUS^SEJI^ CELJSKI SEJMI-ZAVOD SRC GOLOVEC »ŽIV - ŽAV« ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE POZDRAV POLETJU V soboto, 20. 6. 92. od 15.-24. ure na zunanjih objektih »Golovca«, če bo deževalo bo v dvorani »D«. ZABAVALI VAS BODO: • ansambel »CMOK« • likovni kotiček, lepotilni kotiček, • čarovnik filmski kotiček, • studio za ples »IGEN« • lutkovni kotiček • plesna skupina »NERO« • plesni kotiček, SREČOLOV • plesna skupina »ŠUM« ŠPORTNE AKTIVNOSTI: tenis, namizni tenis, badminton, košarka, rokomet, nogomet, kotalkanje, odbojka. Od 20. do 24. ure zabava s plesom, družabne igre in gostinska ponudba. VSTOP PROST! Št. 23 - 11. junij 1992 t3 srečanje bo v domovini Slovensko kegljaško društvo Lipa iz švicarskega mesta Frauenfeld, ki se vse bolj povezuje s šmarsko občino, ter Zdravilišče Ro- gaška se pripravljata na celodnevno »Srečanje v do- movini«. To bo 25. julija v Rogatcu in Rogaški Slati- ni. Poseben program napo- vedujejo kulturniki in poli- tične stranke iz Rogatca, veliko zanimanje pa je tudi za skupni pogovor med predstavniki slovenskih društev na tujem, Slovice, Svetovnega slovenskega kongresa, Pro culture Slo- venice ter slovenskega dr- žavnega in tudi cerkvenega vodstva. V obmejnem Ro- gatcu bo v okviru srečanja dopoldne slovensko-hrva- ška maša, v Rogaški Slatini pa pripravljajo predstavi- tev in ogled slovitega zdra- vilišča. Pokrovitelj sreča- nja je Zdravilišče Rogaška. Prijave sprejemajo na na- slov organizatorja. Sloven- skega kegljaškega društva Lipa (predsednik Ervin Že- leznik), Postfach 910, CH-8500 Frauenfeld ali na njihov fax 054 723 88 22. BJ Sejem bil je živ Košarkarska sezona 91/92 se zaradi kvalifikacij za na- stop na olimpijskem turnirju še niti ni dokončno iztekla — predtekmovanja se bodo za- čela čez osem dni. Slovenija je v skupini A z Irsko, Švedsko, Bolgarijo, Turčijo, ČSFR in Jugoslavijo (?) - prestopni rok pa je praktično že naznanil novo sezono igre pod obroči. Comet se je okrepil z repre- zentantom Golcem in branil- cem Mijovičem, ki je doslej igral za drugoligaško ekipo Bistrice, obenem pa so v klubu ostali vsi igralci. Rogaško je zapustil Ritonja (odšel je v Maribor), Volarič pa naj bi končal z igranjem. Do spre- membe je prišlo na klopi: po letu in pol je trener znova Srečko Žgajner, ekipi se je po lanskem omahovanju priklju- čil Virant, dokončno naj bi v Rogaški Slatini ostal Čovič, med novinci pa je Novakovič (Čapljina), ki pa še ni podpisal pristopne izjave. Tretji član zelene skupine Elektra je ostal brez Golca in Pipana (dobil je izpisnico, vendar se bo za pre- stop odločil v avgustovskem mini-roku), v klub so se vrnili Tomic, Mackovšek in Mlinšek, osrednja pozornost pa je na- menjena iskanju trenerja. Ve- leujčani si želijo profesional- ca, kar pa so vsi dosedanji kandidati zavrnili. Novi član rdeče skupine Polzela prisega na okrepitve iz tujine. Na preizkušnji je pet Ukrajincev (štirje centri in branilec). Dva med njimi sta igrala za Dinamo iz Kijeva, več informacij o bodočih okre- pitvah pa nimajo, zato se bodo za igralce dokončno odločili v naslednjih dneh. Največ ne- jasnosti je v vrstah Celja. Okrepiti se nameravajo z bra- nilcema Grajžlom in Košakom (Alpos), vendar se bodo s šent- jurskim klubom šele dogovar- jali o prestopu. Novinec je tudi Kržan (Polzela), več pa priča- kujejo od jesenskega obdobja prestopov in prihoda igralcev iz Hrvaške in BiH; če bodo se- veda dobili sponzorja in z njim denar. Dobili pa so tudi dva zahtevka za izdajo izpisnice: Uranker (Polzela) in Starovas- nik (Unicom). Drugoligaš Pivovarna La- ško je v svojo sredino privabil trboveljskega centra Durnika, največ nejasnosti pa je z Alpo- som, ki je bil ob koncu sezone izključen in bi moral tekmova- ti v območni ligi. V klubu se zavedajo, da igranje na najniž- ji ravni za večino njihovih ko- šarkarjev ni posebej privlačno, zato je možen tudi najbolj čm konec: razpustitev kluba in s tem tudi dokončno slovo šentjurskega, športa. ŽELJKO ZULE REKLI SO Jure Zdovc: »Treningi v ZDA so bili kar uspešni. Z motivacijo ni bilo težav, do- datna spodbuda pa je bila pri- sotnost Magica Johnsona. Imam tudi konkretno ponudbo Lakersov, vendar moram po- čakati na »draft« in konec let- ne lige. Pri prihodu v NBA ligo finančni del pogodb ni najbolj ugoden, zato bom še eno leto ostal v Evropi. Najbolj vztra- jen je francoski prvak Limo- ges, ki ga trenira Maljkovič in 99-odstotno odhajam v Fran- cijo. Po zmagi na turnirju na Nizozemskem je vzdušje v re- prezentanci bolj optimistično. V Zaragozi lahko z dobro obrambo presenetimo Bolgare in ČSFR; za vzhodno Evropo je značilna mehka košarka in proti agresivni, trdi se ne znaj- dejo.« B.S. • Na DP v jadralnem letenju je dolgo kazalo, da bo Celjan Teodor Mimik prekrižal načr- te tudi najbolj prekaljenim mojstrom. A so se po polovici prvenstva organizatorji znašli in namesto ravninskih etap določili letenje med Alpami. Leščani so tako tekmovali do- mala na svojem dvorišču in na koncu je Mimik ostal brez ko- lajne. Uvrstitve: 4. Mirnik, 11. Kočevar (oba Ce), 15. Kaš, 18. Verdev (oba Vel), 24. Galeša ahisti Žalca so se z zmago proti Slovenj Gradcu s skup- nim rezultatom 12,5 : 7,5 uvr- stili v super-ligo, v kateri bo tekmovalo osem ekip. Žalčani so pred leti že igrali v tedanji II. zvezni ligi, zadnji uspeh pa so dosegli Dani Vombek, Du- šan Brinovec, Jože Zorko, Franc Brinovec, Mitja Urisek st., Karel Turk, Dani Kampuš, Mitja Urisek mL, Jožica Zorko in Suzana Vombek. • Ob tednu slepih je bil tradi- cionalni, 5. hitropotezni ša- hovski tumir Medobčinske or- ganizacije slepih in slabovid- nih Celje. V konkurenci 14 ša- hostov je zmagal Čelikovič (Vel) pred Žnuderlom (Ce) in Novakom (Vel). • Boštjan Doberšek zaradi malomamosti Teniške zveze Slovenije ni nastopil na enem najbolj znanih mladinskih turnirjev v Milanu, zdaj pa je ostal prikrajšan še za sloviti Wimbledon. Razlog: TZSspet ni pravočasno poslala prijave. • Na košarkarskem prven- stvu Polzele v igranju trojk je nastopilo devet ekip. V finalu končnice je ekipa LP Lakers (Polavder, Ferlež, Škrabe, Mlakar) z 2 : 1 premagala mo- štvo Emerson (Tumšek, D. Pe- čovnik. Vrček, Slokar). V po- sebnem izvajanju trojk je zma- gal Andrej Ferlež. Show pred občinsico zgradbo v soboto je bil pred občinsko zgradbo v Celju Skate Bike Show, ki so ga z vratolimnimi vožnjami pripravili mladi rolkarji in akrobati na kolesih BMX iz Ljubljane. Pred nedavnim so najstniki s svojimi spretnostmi na tekmovanju za svetovni pokal na Danskem osvojili 3. mesto, poleg spretnosti pa nevsakdanji šport terja predvsem dobro telesno pripravljenost, zbranost in prostorsko orientacijo. e^i mASNEC Petek, 12, 6,Č Mali nogomet Laško: finalni tumir 2. po- kala občinskih prvakov z ude- ležbo ekikp Branik, Sportklub Velenje, Maratonci Zagorje in Goldhorn Laško. Od 16. 30 ure. Sobota, 13, 6. Judo Leonding: tumir A katego- rije z nastopom Štefana Čuka. Rokomet Žalec: zaključni tumir pr- venstva Slovenije za kadeti- nje. Žalec-Izola (11), Kranj- -Novo mesto (12); poraženi ekipi za 3. mesto (13.15), finale (14.15). Tenis Velenje:ŠTKVelenje-Klasje (7. kolo I. STL); G. Radgona: Radgona-Konjice (7. kolo II. STL-vzhod); Mežica: Mežica- -Radeče,Krško:Krško-Rečica. Žalec prost (7. kolo III. STL-jug); R. Slatina: Rogaška- -Cirkovce(7. kolo III. STL-se- ver, vse ob 9. uri). Nedelja, 14. 6, Nogomet Murska Sobota: Mura-Pu- blikum, Ljubljana: Ljubljana- -Rudar (V), Trbovlje: Rudar- -Steklar (41. kolo SNL); Slo- venske Konjice: Dravinja-Slo- venj Gradec, Prevalje: Koro- tan-Hmezad (26. kolo II. SNL, vse 16. 30); Šmartno ob Paki: Smartno-Pobrežje (1. kolo kvalifikacij za uvrstitev v enotno II. SNL, ob 17. uri). Tenis Slovenske Konjice: Konjice- ~-Ravne (zaostali dvoboj 1. kola STL-vzhod, ob 9. uri). Sreda, 17, 6, Nogomet Maribor: Pobrežje-Šmartno povratna tekma 1. kola kva- iikacij za uvrstitev v enotno SNL, ob 17. uri). športni KOLEDAR »MESEC ZVESTOBE SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC« Za čas od 15. 6. do 15. 7. 1992 - MODNA REVIJA: v petek, 12. 6., ob 17. uri pred blagovnico Savinjka Žalec - NOVO: degustacija italijanskih sladoledov, ob istem času, v petek, pred blagovnico Savinjka - MAJSKA PRODAJA: konfekcije BIC & BOC, proizvajalca METKA Celje - Zbiranje računov od gotovinskih nakupov v vrednosti nad 15.000 SLT vam prinaša 3% popusta, ki ga lahko uveljavite po zaključku akcije. Št. 23 - 11. junij 1992 14 Konec tedna v znamenju terena v petek in soboto smo z našim re- portažnim avtomobilom krožili po Ce- lju in okolici. Najprej smo v petek pri- pra\11i popoldanska javljanja iz Vojni- ka, kjer so simpatično prireditev pri- pravili tamkajšnji osnovnošolci, v so- boto pa smo se najprej odpravili na srečanje Gaberčanov, nato pa še na atletski štadion, kjer je bila športna prireditev ob srečanju gimnazijcev vseh generacij. Žal nam je tam ni zagodel radijski škrat, ker tega že ukrotimo, pač pa naš radijski pirat, ki rad nagaja, kadar pripravimo terenska javljanja. Sporo- čamo mu, da smo mu na sledi in da bo njegovega radijskega motenja kmalu konec. Ce ga je kaj v hlačah, pa ga pozivamo, naj se oglasi k nam, kajti vse, ki si neizmerno želijo delati v ra- dijskem mediju in imajo za to sposob- nosti, z veseljem sprejmemo v našo družbo. V soboto smo pripravili še ve- černi program iz dvorane Golovec, kjer pa se je izjemno slabo počutila Nataša Gerkeš. Že v petek se ji je glas nevarno krhal in ji v soboto skoraj popolnoma odpovedal poslušnost. Po- sledica — hripavost, ki je, žal, šla na škodo kvalitete večernega radijskega programa. Foto: EDI MASNEC V telovadnici vojniške osnovne šole je nastajala oddaja, ki ste ji lahko prisluhnili v petek popoldne. Tamkajšnji otroci, ki so pripravili prisrčno prireditev Tudi v Vojniku Amerika, so prednastop pripravili za naše poslušalce. Nada Kumer je po prenosu iz Gaber ji dejala, da je radijski pirat že skušal tehnika Bojana Piška, toda le ta mu je tam še priškmil nesramne prste, medtem ko je na štadionu sla- vil sprva pirat, zadnjo besedo pa je le imel Bojan. kOmarice Slovenski JFK To, da je v ponedeljek na valovih Radia Celje nasto- pil notranji minister Igor Bavčar, ni znamenje kakš- ne posebne naklonjenosti do tega, nedvomno sposob- nega politika, še manj kakšnokoli predvolilno forsiranje predsednika De- mokratov, čeprav se bo go- tovo našel kdo, ki bo trdil točno to. Bil je pač edini od vseh slovenskih vladnih in strankarskih mož, ki nam je bil pripravljen na široko odpreti vrata in dovoliti, da z njim preživimo delov- ni dan. Pojem medijskih stikov obvladajo le redki. Svojevrsten in uspešen publik relation je uveljav- ljal tragično preminuli Ivan Kramberger. Uboj te- ga nenavadnega politika, slovenskega posebneža, dobrotnika iz Negove, je ne glede na to, kaj bo pokaza- la preiskava, političen - zaradi svojih političnih posledic. Na Krambergerja so vselej gledali z mešanico zaskrbljenosti in zaničeva- nja (Kučan mu je kot pre- maganemu tekmecu s prejšnjih volitev ponudil mesto šoferja), zdaj pa bi vsi radi pristavili piskrček k njegovi popularnosti. »Njegovi« domovinci, ki so se mu še pred kratkim od- povedali pa zdaj sploh tr- dijo, da Kramberger ni ni- koli izstopil iz njihovih vrst, da je šlo le za krajšo prekinitev sodelovanja. Na hrbtu pokojnega Iveka, do- brotnika iz Negove se bodo še nekaj časa lomila poli- tična kopja, kajti četudi bo dokazano drugače, nekate- ri nikoli ne bodo hoteli ver- jeti, da dejanje ni imelo po- litičnega motiva. S svojo smrtjo Ivan Kramberger še zdaleč ni iz- stopil iz predvolilne bitke. REVIZIJA RUMENEGA CE Kdo Je posilil tvojo punco Tega najbrž ne boš nikoli iz- vedel. Nekje sem prebral po- datek, da je bila posiljena ali v tej smeri resno nadlegovana že vsaka sedma za to primerna Slovenka. Ne vem, mogoče malce pretirano... Ali pa ne. Pred leti je v Ljubljani posilje- val in davil nekakšen Jaka Razparač. Bila je panika. Ne- kaj časa je bil mir. Četudi je kdo tu in tam brutalno nasko- čil kakšno mladenko. Redki menijaki so se znašli pred so- diščem, kjer so jih zašili za ne- kaj sezon ali pa oprostili zara- di pomanjkanja dokazov. Sod- ni mlini pač meljejo počasi in v tej raziskovalni proceduri je najtežje prav žrtvam, ki jim pristojni po dolgem in počez prešlatajo intimo, jih vračajo na kraj dogodka, ki bi ga naj- rajši pozabile, ob tem pa jih poskušajo še prepričati, da so se mogoče kar same nastavlja- le, pa tega niti opazile niso. So ženske res tako nemočne? Ali pa je njihova nemoč že v tem, da so ženske? Kolegici, ki so jo jeseni v Slavoniji ujeli četniki, nisem mogel verjeti, da je te zverine niso tudi spol- no izkoristile. Če bi me, mi je priznala, ne bi bila več tukaj. Sreča ali golo naključje? Res, v primeru te umazane vojne je možno izključno le eno ali drugo. Toda, če posilstva kot takš- na preslikamo v civilizacijo, če odmislimo podivjane horde manijakov, se \^rašamo, kaj v nekem drugem svetu botruje dejstvu, da ženska, ki bi po vseh pravilih »moči noči« lah- ko bila žrtev spolnega iztirjen- ca, pa zaradi spleta ne vem kakšnih okoliščin ni? Spet sre- ča golega naključja, mar ne? Je to edina preventiva?Ni. Smeš- no je, da je še najbolj zaneslji- va. Alternativa torej, ali te ali pa sploh ne, je nagnusna, pre- puščena ti. golemu naključju. Obrambne metode so pri vsem tehnološkem napredku prej prazgodovinske kot vsaj delo- ma zanesljive. Marjanu je ženo posilil njen prijatelj. Priznala mu je šele po sedmih letih zakona. Ga je s tem hotela prizadeti ali pa te skrivnosti ni več mogla držati v sebi? Je bolje, da to nekomu zaupaš, poveš, ali da tlačiš v sebi? Redke so, ki prijavijo policiji. Od tod potem statisti- ka, ki zanesljivo debelo odsto- pa od dejanske slike. Pred leti sem se v »Starem piskru« pogovarjal z mladimi prestopniki, med katerimi je bil tudi fant, obsojen za po- skus posilstva. Se zgodi, je re- kel, še sam ne veš kdaj. In po- tem je že prepozno. Kje se pravzaprav zgodi največ posil- stev? Ponoči v parkih in sa- motnih ulicah? Kje pa! Na žu- rih, sindikalnih zabavah ali pa kar na delovnih mestih. Skrat- ka tam, kjer se kasnejša žrtev počuti precej varno. Temne ulice so produkt filmov tipič- nega žanra. Ne bi rad delal panike, toda takšni filmi se v zadnjih treh tednih v nez- montirani verziji dogajajo v Ljubljani. Se je pojavil nov Jack ali pa je dobil več mla- dih? Paranoja. Ne. Verjetno gre za novo generacijo posilje- valcev: perverzni lopovi dru- gega razreda. Piše Bojan Krajne Akcija je stekla, sicer z manjšim odzivom kakor smo pričakovali, vendar vseeno v zadostnem števi- lu. S kvaliteto seveda še ni- smo zadovoljni, zato še en- krat pozivamo vse bralce in bralke, da pobrskajo po svojih albumih in filmih, ter izberejo res najboljše posnetke. Skupaj dokaži- mo, da je v Celju dovolj fo- tografske kulture, iznajd- ljivosti in idej. Vaše delo bo poplačano s predstavitvijo v Novem tedniku ali Petici, z brezplačnim razvijanjem filma in fotografij, s foto- grafskimi paketi presene- čenj, morda pa si boste pri- služili celo fotografski apa- rat, zato nikar ne obupujte, temveč fotografirajte. Ta teden je bil izbran posnetek papige, ki je bil posnet v stanovanju. Avto- rica je Nadja Kacin iz Celja. POTORIZmOL Kardeljeva 20 63 310 Žalec Tel./fax 063/713-970 063,711-256 - FOTOGRAFIJA ZA DOKUMENTE: že v 5 minutah (popust za učencfe, študente, družine) - ATELJE - KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA (povečave do 1 m X 2m) - FOTO VIZITKE - TRGOVINA S FOTOMATERIALOM ZA VSE VAŠE FOTOGRAFSKE POTREBE POSKRBI »FOTO RIZMAL« POKROVITEU »FOTO LIFEA« tel.: 063/714-224 Obveščamo vas, da je na LOŽnici pn Žalcu odprta nova trgovina Minerve kjer je mogoče kupiti celoten proizvodno- prodajni program MINERVE Žalec. To je program vodovoda, kanalizacije, drenaže in odgovarjajočih spojnih in fazonskih elementov. Prodajalna je odprta med tednom od 9. do 16. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Posebna ponudba: PVC kanalizacijska cev 0 110 dolžine 6 m za samo 1.815 SLT. PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK IN SE PRIPOROČAMO. Št. 23 - 11. junij 1992 15 Sir namesto tolarjev Mlekarna nima denarja, zadruge nočejo več najemati posojil, kmetom pa delijo sir za oddano mleko si lahko predstavljate, da boste s hlebcem sira poravnavali račune za elektriko, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter davkarijo ali pa boste hlebec sira pomolili čez pult prodajal- ki v trgovini? Najbrž se takšna vezana trgovina ne bo obnesla, ostaja pa edi- na možnost rejcem na Celjskem. Ti so namreč za mleko, oddano v aprilu, namesto tolarjev dobili dva in pol ozi- roma pet kilogramov sira. Mlekarna Celeia se je že pred mese- ci dogovorila s kmetijskimi zadruga- mi, da bodo same plačevale mleko rej- cem, mlekarna pa bo poravnavala obresti za najeta posojila. Samo v kmetijski zadrugi Celje so pojasnili, da jim mlekarna dolguje 10 milijonov tolarjev. Dodatnih posojil ta zadruga zaradi visokih obresti ne namerava več najemati, otepajo pa se jih tudi po drugih zadrugah. V dogovoru z mle- karno so se zadruge zato odločile, da bodo rejci, ki oddajo letno 15 tisoč, litrov mleka, dobili dva in pol kilogra- ma sira, večji rejci pa po pet kilogra- mov. V Arji vasi ponujajo zadrugam tudi druge vrste kompenzacij, med drugim naj bi v zadružnih trgovinah prodajali cement, apno, sladkor in moko ter na ta način zagotavljali de- nar za izplačilo. Mlečnim pridelovalcem takšne kompenzacije seveda ne koristijo kaj prida, prav tako ne obljube, da bodo denar dobili takrat, ko bo mogoče. Z njimi se zagotovo ne bodo strinjali tisti, ki jim morajo kmetovalci porav- nati račune, zmotno pa je tudi prepri- čanje, da rejcem nikoli ni treba stopiti v trgovino in da lahko živijo le od svojih pridelkov. Sedanje vodstvo mlekarne sicer poskuša sanirati raz- mere, vendar so bremena iz preteklo- sti tako velika, da sami zagotovo ne bodo mogli iz globokega brezna. Pri sedanjem odkupu ima naša dr- žava okoli 150 milijonov litrov preveč mleka. Čeprav poskušajo mlekarji po- večevati prodajo doma, na Hr\'aško in v tujino, čeprav Slovenija sodeluje pri celotnem programu oskrbe modrih če- lad z mlekom in mlečnimi proizvodi, so zaloge velikanske. V področni mle- karni Celeia imajo trenutno na zalogi 200 ton sirov. Prodajo mleka in mleč- nih izdelkov so v letošnjih mesecih povečali za 10 odstotkov, kljub temu pa ne pokrivajo stroškov. Slovenska vlada je mlekarjem obljubila 100 mili- jonov tolarjev nadomestil, razdelili naj bi jih predvsem tistim, ki prodaja- jo mleko na Hrvaško. Zaradi tega si kakšen skromen kos pogače obetajo tudi v Arji vasi, čeprav so dosedanje izkušnje s trkanjem na republiška vrata dokaj slabe. Iz našega glavnega mesta prihajajo v zadnjih dneh tudi pobude o boljši zaščiti domače proizvodnje, bolj nad- zorovanem uvozu mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo. Nadalje država obljublja, da bo od mlekarn odkupila vse zaloge zrelih sirov, mleka v prahu ter masla, vse to pa naj bi prodali v tujino. Ponovno obljubljajo, da bodo pripravili strategijo pridelave in pre- delave mleka, v sedanjem trenutku pa ministrstvo za kmetijstvo nasprotuje vsakršnemu omejevanju odkupa. Naj- brž ne bi bilo odveč, če bi razmišljali še o nižjih cenah, saj bi marsikdo rad kupil kakšen mlečni izdelek, pa mu denarnica takšnega razkošja ne do- pušča. Če gospodje v vladi izbrskajo dodatne tolarje za poviševanje plač, potem so izgovori o prazni vreči ne le smešni, ampak že kar nesramni. IRENA BAŠA V mlekarni Celeia bodo o sedanjih razmerah ter reševanju problematike govorili v ponedeljek, 15.junija. Za ta- krat je v Arji vasi napovedan obisk predstavnika slovenske vlade za po- dročje gospodarstva ter kmetijskega ministrstva in ministrstva za trgo- vino. Franc Oset v svojem hmeljiš- ču. Pravi, da je hmelj njegova ljubezen. Rast hmelja - povprečna Svetovalec za hmeljarstvo in pivovarništvo inž. agrono- mije Franc Oset iz Žalca ugo- tavlja, da je letošnja rast hme- lja povprečna. Zaenkrat pridelka še ni mo- goče napovedovati, sicer pa pravi: »Po zadnjem dežju se je rast hmelja ustalila. V vročem maju je bila prehitra, tako da je bilo potrebo umetno nama- kanje preko namakalnega si- stema, ki prepreda dolino z več kot tisoč hektarji hme- ljišč. Sedaj so dela v hmeljiš- čih opravljena, paziti pa bo treba na škodljivce in bolezni. To spremlja naša služba, ki pravočasno ukrepa.« Da bi bila zaščita kar naj- bolj učinkovita, so na Inštitutu v Žalcu odprli avtomatski od- zivnik, preko katerega lahko hmeljarji vedno dobijo infor- macije in navodila v zvezi z zaščito in namakanjem. Te- lefonska številka za celjsko območje je 98-23. T. TAVČAR 150 let trgovine Pauer v trgu Braslovče je Franc Pauer leta 1842 odprl prvo tr- govino na tem območju. Danes vodi trgovino Mitja Rak, ki so- di že v peto generacijo lastni- kov trgovine. Najdlje, 31 let, jo je vodil Jožef Pauer, ki je bil tudi braslovški župan. Visoko obletnico trgovine bodo pro- slavili v nedeljo, 14. junija, ko čaka stalne in naključne kupce presenečenje. T. TAVČAR Celjski ribiči praznujejo Ribiška družina Celje slaiv letos 40 letnico obsto- ja. V septembru 1952 leta so iz takratne Ribarske za- druge ustanovili svojo ribi- ško družino. Istočasno pa slavijo tudi 80 letnico orga- niziranega ribištva na Celj- skem. V nedeljo, 14. junija ob 14. uri junija ob 14. uri bo- do celjski ribiči, pri ribi- škem domu na polotoku Brezova ob Šmartinskem jezeru, ta dogodek slav- nostno obeležili s kultur- nim programom, podelitvi- jo plaket in odlikovanj. Obenem pa izkoriščajo to priložnost in vabijo tudi druge člane slovenskih ri- biških družin, da se udele- žijo slavja in obljubljajo obilo zabave in bogato za- ložedn srečolov. F. B. Gabriada 92 Na igrišču gabrskega TVD Partizan je bilo v soboto živahno. Gabrčani so pripravili svoje drugo športno-zabavno srečanje, ki se je začelo z nogometno tekmo veteranov med ekipama Spodnjih in Zgornjih Gaberij. V spomin na stare čase, ko si revni gabrski delavci še niso mogli kupiti žoge, so tudi tokrat zaigrali z žogo iz cunj. Da so Gabrčani dobri strelci, so dokazali v merjenju s fračo in lokom. Še največ zanimanja in smeha pa je požel turnir v »raufen-kausu«, v katerem se spopadata moža na ramenih svojih soigralcev. Po športnem delu pa so Gabrčani dokazali, da se znajo tudi pošteno poveseliti. NK, Foto: E. MASNEC Kombi in hrana iz Salzburga Slovenski klub Oton Župan- čič iz Salzburga je poslal žal- skemu Rdečemu križu pomoč za begunce iz Bosne m Herce- govine. V soboto je vodja akci- je Franc Pesjak s svojimi pri- jatelji pripeljal rabljeni kombi ter hrano v vrednosti 4 tisoč nemških mark. T.T. iVIiš iVIaš v Grižah Osnovna šola Nade Cilenšek iz Griž bo tudi letos pripravila že tradicionalno veselico za otroke, mlade in za starše. Ta bo potekala 14. tega meseca v Letnem gledališču Limberk v Grižah pri Žalcu. Prireditev se bo pričela ob 10. uri, na njej pa bo nastopila vrsta znanih slovenskih glasbenikov, med njimi Šank ročk. Lačni Franc, Chateau, Avtomobili, Čudežna Polja, Jani Kovačič, Panda, Don Mentoni band, 12. nad- stropje, Neron in drugi. Doga- janje bosta povezovala Saša Einsiedler in Sašo Hribar. Poleg glasbenega dela je po- skrbljeno tudi za zabavo. Otrokom bo na razpolago vrti- ljak ter otroško igrišče, kipari- li bodo lahko v likovni delav- nici, nastopili na odru sramež- ljivih ali si ogledali razstavo rnalih živali, organizirana pa je tudi akcija zbiranja igrač za otroke-begunce. PRIMOŽ ŠKERL Končno asfalt v petek so v Košnici odprli prenovljen odsek ceste proti Libojam. Nič čudnega, da so bili obrazi krajanov ob otvoritvi tako veseli in nasmejani, saj so se pogajanja o obnovi te, precej prometne ceste vlekla kar deset let. V letu 90 jim je nato uspelo obnoviti in asfaltirati 820 metrov ceste, letos pa še 1320 metrov. Neasfaltiran je tako ostal le še tristometerski odsek do občinske meje. Obnova dobrega kilometra ceste je stala 12 milijonov tolarjev, deset odstotkov so prispevali krajani. NK, Foto: E. MASNEC HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA p.o. ŽALEC ODLIČNO OBRESTOVANO ZAUPANJE Obrestne mere v JUNIJU: - 86% letna obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (5,22 mesečno) - 126% letna obrestna mera za depozite nad 30 dni (6,91 mesečno) - 132% letna obrestna mera za depozite nad 90 dni (7,14 mesečno) Za hranilne vloge jamči DRŽA V A SLOVENIJA! In ne pozabite, loko si lahko olajšate nakup: Z BLAGOVNO DENARNO KARTICO HKS Informacije: Žalec, Hmeljarska 3, tel. 063/714-251 Celje, Miklošičeva 7, tel. 063/24-120 Št. 23 - 11. junij 1992 Tolarji zdesetkali gimnazijsice vrste Srečanje gimnazijcev vseli generacij je minilo brez mlailib Srečanje celjskih gimna- zijcev vseh generacij, ki je bilo v soboto v dvorani Golo- vec v Celju, je uspelo le del- no. Na prireditev namreč ni bilo predstavnikov mlajših generacij, predvsem tistih, ki so maturirali po letu 1980, medtem ko je bilo ostalih, še posebej tistih, ki so maturi- rali v petdesetih in šestdese- tih letih, precej več. Tudi profesorske vrste so bile ra- zredčene, udeležba je bila slaba. Večina je vzrok za to našla v dva tisoč tolarjih, ki jih je bilo treba odšteti za večerno prireditev. Če je bil namen prireditve zbrati na kupu čim več biv- ših gimnazijcev, le-ta ni bil izpolnjen. Razmišljanje or- ganizatorjev, da bivši gim- nazijci gotovo imajo denar, glede na predpostavko, da so si v življenju kar dobro post- lali, pa je očitno napačno. Znanje v Sloveniji, žal, še vedno običajno ni pravilno materialno ovrednoteno, življenjski stroški pa so to- likšni, da predvsem mlade družine, pa čeprav sta fakul- tetno izobražena mož in že- na, denarja za takšno prire- ditev ne zmoreta. Da ne go- vorimo o tistih, ki na zapo- slitev še čakajo. Ker je ideja za srečanje iz- jemno domiselna, je toliko večja škoda, da je prireditev obiskalo pičlih šeststo obi- skovalcev. Finančno jo je podprlo kar precej zasebnih in družbenih podjetij, v ceno vstopnice je bila res všteta konzumacija, z buteljko vina in dobrotami ruskega bifeja na osebo, kljub temu pa bi bil obisk gotovo večji, če bi ceno vstopnicam znižali in vanjo ne bi všteli konzuma- cija. Obiskovalci bi, tako kot je na prireditvah običaj, na- ročali po želji, ko bi pod ve- čerom potegnili črto, pa bi bili gotovo z izkupičkom za- dovoljni organizatorji in go- stinci. Zato bi veljalo pri- hodnje leto, če takšna prire- ditev še bo, o tem razmisliti. Prav tako bi bil za takšno prireditev potreben precej večji, predvsem pa bolj dela- ven organizacijski odbor. Žal večina, ki je v njem sede- la letos, tega ni vzela resno, zato je organizacija pretežno počivala na ramenih dveh ljudi. Zdi se tudi, da nekate- rim morda ni šlo v račun, da pobudnik za pripravo prire- ditve Janez Terček, direktor zasebne agencije Tema iz Celja, pričakuje tudi dobi- ček, nenazadnje pa je ves čas poudarjal, da je namen dru- štva bivših gimnazijcev tudi ustanovitev sklada, iz kate- rega bi črpali sredstva za šti- pendiranje nadarjenih dija- kov. Del prihodkov priredi- tve naj bi šlo v ta sklad, del- no pa bi ga financirali iz čla- narine, ki naj bi jo člani pla- čevali letno. Družabno srečanje v dvo- rani Golovec je bilo sicer do- kaj dobro pripravljeno, ude- leženci so bili v glavnem za- dovoljni, za kvalitetno glas- bo so skrbele Žabe, ki se jim je pridružila pevka Alenka Godec, ter skupina Nočna izmena, šepal pa je družabni del prireditve, saj so se pred odrom zbrali le bivši člani gimnazijskega pevskega zbora in pod vodstvom Cirila Vrtačnika odpeli nekaj pe- smi. Licitacije in podobne družabne igre zaradi slabega obiska in zasoljene vstopni- ne niso naletele na plodna tla. Kljub temu bi veljalo srečanje še kdaj po- noviti. Zaradi vsega naštete- ga tistim bivšim ginmazij- cem, ki jih v soboto ni bilo, ne gre očitati premajhne pri- padnosti Gimnaziji. Še zla- sti, ker je bilo tudi s strani gimnazije čutiti nekakšen hlad pri organizaciji sreča- nja. Čast izjemam, še posebej pa bi lahko tribune atletske- ga štadiona na dopoldanski prireditvi napolnili sedanji dijaki ter se v večjem številu udeležili tudi odprtja razsta- ve ob 185-letnici celjske Gimnazije, ki je bila v petek v Likovnem salonu. Sicer bi utegnil kdo pomisliti, da morda celjska Gimnazija vendarle ni več tisto, za kar je veljala včasih. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Tudi celjski župan se je kot bivši gimnazijec zavrtel po plesišču, ki je bilo v soboto ravno prav veliko, da so lahko plesalci prišli na svoj račun. Miloš Mikeln, dr. Matjaž Kmecli opravili istega leta, vsi trije pa v častnem odboru društva cel j si tudi v dvorani Golovec v Celju, precej sošolci, Mojmir Sepe razo Že dopoldne je bila na atletskem štadionu športno zabavna prirt cev, tudi gimnazijski profesorji so sestavili ekipo, žal pa je bili metrov je bila najatraktivnejša disciplina, saj so tekmovalke teklt Pri moških je zmagala ekipa rokometašev Pivovarne, pri ženska i Bilo je nekoč... Na srečanju gimnazijcev vseh generacij se je mudilo tudi nekaj bivših dijakov, ki danes v slovenskem javnem življenju veliko pomenijo. V dvorano Golovec je prišel dr. Matjaž Kmecl, ki je ma- turiral leta 1953. Med dru- gim je dejal, da z zadovolj- stvom ugotavlja, da je do njegove generacije bog kar milostljiv, saj jih je le malo poklical k sebi, pa čeprav bodo prihodnje leto slavili že štirideseto obletnico mature. Ginmazijskih let pa se spo- minja takole: »Ko sem obi- skoval gimnazijo, sem bil ne- ke vrste ovca, ki ni vedela, kaj bi sama s sabo. Ko sem šel študirat v Ljubljano, sem bil prepričan, da se bom vpi- sal na gradbeništvo, ker pa fakultete nisem našel, vedel pa sem, kje je stara Univer- za, som vpisal slavistiko. To vam lahko pove, kaj sem pri- čakoval od življenja. No, po- tem se stvari same po sebi uredijo. Hvala bogu je življe- nje takšno, da poskrbi za človeka po svoje. Na našem maturantskem plesu je bilo pa bolj slabo. Vse smo že pri- pravili, vendar je nenadoma umrl Boris Kidrič, ki je bil takrat velika osebnost, in so nam zato ples prepovedali. Temu ustrezen je bil tudi maturantski izlet. Naš rav- natelj Tine Orel nam je pri- skrbel nekaj šotorov, da smo se lahko odpravili v Logar- sko dolino. Tam smo bili kakšen teden in bilo je iz- jemno lepo. Oblezli smo vse vrhove Kamniških planin, ker pa nismo imeli čevljev, smo hodili v glavnem bosi. Predvsem navzdol po snegu in kamenju je bilo hudo. Si- cer pa, ko je človek mlad, mu gredo po glavi vse mogoče neumnosti. Ko sem obisko- val zadnji letnik gimnazije, smo sedeli v t.i. vagonu, to je bil razred, ki je bil zelo dolg in ozek. Tam sem si skrivaj vpisal neke vrste epitaf,iz- praskal sem ga v klop, česar me je še danes malo sram, ker sem uničeval skupno lastnino. Ampak ta epitaf je ostal v spominu še nekaj ge- neracijam. Če ga na kratko ponovim: Tu je ležal, smrdel, trpel in spal pod diktaturo ter čakal na maturo, v noro- sti vseh pajdašev, resignirani tepec Kmecl Matjaž.« Tudi Mojmir Sepe, ki je maturiral leta 1949, je bil v soboto v dvorani Golovec, vendar je bil razočaran, saj so se prireditve iz njegove generacije udeležili le štirje predstavniki. »Časi po vojni so bili zmedeni, precej spoli- tizirani, vendar sem imel srečo, da sem se ukvarjal z glasbo in sem zato stal pri politiki ob strani. Kot dijak sem bil bolj v spodnji tretji- ni, matematika mi je vedno povzročala težave. Maturo pa smo opravili kar dobro, vzeli smo se skupaj in je bila stvar urejena brez popravnih izpitov. Glasba me je zazna- movala že v srednji šoli, tam okoli leta 1945 sem pričel z mladeniško kompozicijo, klavir sem igral že od šestega leta, v gimnaziji pa sem igral tudi trobento. Zelo lepe spo- mine imam na profesorja Rotarja. To je bil profesor, ki je vzbujal veliko spoštovanje kot izjemno strokoven člo- vek, po drugi strani pa kot človek velike strpnosti, širo- kega duha. Takšnih takrat na gimnaziji ni bilo veliko.« Profesor Jože Rotar, ki je na celjski Gimnaziji po- učeval fiziko in biologijo kar 37 let, se je udeležil družab- nega srečanja, čeprav pravi, da se z dijaki srečuje vsako leto, saj ima kar štiri do pet obletnic matur letno. Pravi, da ima na gimnazijo lepe spomine, da pa se je odnos dijak-profesor spreminjal: »Po vojni je bilo razmerje med dijaki in profesorji bolj sproščeno, sam pa sem ves čas skrbel, da je bila neka distanca. Ves čas službova- nja sem dijake vikal in ustvaril odnos vzajemnega spoštovanja. Ni namreč po- membno samo to, da dijak spoštuje profesorja, ampak tudi obratno, da v dijaku profesor vidi osebnost, ne pa nekoga, ki ga bo lahko zafr- kaval.« Srečolov z lepimi nagradami, je mamil, kdo ve kaj je razmišljal profesor Tone Goršič (desno), medtem ko je čakal na dobitek? Noč je bila dolga, ruski bifeje v^ zadovoljni. Št. 23 - 11. junij 1992 16,17 ^0aturo na celjski gimnaziji niso uspeli in si zato prislužili sedež [ij. Vsi trije so se v soboto mudili ^zadovoljen, ker se je srečal s kar