Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 25.	V Ljubljani, dne 10. septembra 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „	20'—
četrtletna naročnina.	„	10*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. . Oglasi po ceniku. .........
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ue vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Organizatoričen načrt „Zveze držav, uslužbenstva kraljevine SHS.
Vsi premisleki morajo pasti, vsa politična vprašanja stopiti v ozadje, če se strnemo v enotno skupino mogočne organizacije po modernih vzorcih, ki poznajo samo eno smernico: priboriti njenim članom v gmotnem in socijalnom oziru zboljšanje položaja, zastopati nepristransko njih pravice, jim nuditi za vse slučaje ma-terijelno in duševno podporo ter gojiti pravo vzajemnost v vseh slojih državnega uslužbenstva, ki je včlanjeno v »Zvezi.«
Izkušnje nas uče, da naše dosedanje or-ganizatoričn-o delo ni imelo uspeha, da je hiralo, opešalo, ter mu sploh preti popo-len poraz, ker mu manjka idealno ustrojstvo, zgrajeno na času in okoliščinam primernih načelih.
Ko so naše organizacije gazile po usodapolnih potih političnega strankarstva1, ki je rodilo obilo zla v vrstah vernih članov, ko sose začeli pojavljati očiti znaki osebnega koritarstva — pri nas žal ne več nenavadne kuge —, ko soi društva zgubljala polagoma vse zaupanje, iskali so trezno misleči tovariši pota in sredstva organizatorično življenje prevesti na nove smernice; vzeli so vzorce iz tujine, zbirali gradivo, premotrivali društveno gibanje inozemskih tovarišev, proučevali njih organizatorično ustrojstvo, pravila! itd.
'z 'izbranega materijala se je posne-
irn V/m b' .bll().za na* Pripravno, kar se je drugod obneslo in kar obeta tudi tukaj uspeha seveda če se bomo> znali tudi in-
alrui!rltiic’n^0dit' ,Z?""rvam
organizacije, ki predstavlja nezlomljivo moc in o priliki potrebe nepremagljivo orožje in ki temelji na najlepši čednosti kulturnega človeštva, na slogi.
Uspeh temeljitih stvarnih študij je organizatoričen načrt, ki ga v obliki izvršenega dejstva s potrebnimi opazkami v sledečem priobčimo.
Ustrojstvo.
Celokupno državno uslužbdnstvo naše države se združi kot organizatorična celota v »Zvezi državnega uslužbenstva kraljevine SHS.« (Z. d. u. k. S. H. S.) Zveza se deli v dva glavna odbora in sicer v uradniški in služabniški. Vsak odbor za se predstavlja podzvezo za organizacije posamnih strok državne službe z raznimi odseki, pododseki in poverjeništvi, kakor to zahtevajo okoliščine in krajevne razmere. Vrhovno pokroviteljstvo
vseh organizacij ostane »Zveza«, ki odločuje v glavnem odboru o vseh skupnih vprašanjih, ter daje navodila za enoten nastop, sploh se priznava »Zvezi« najvišja oblastna moč v vseh organizatoričnih zadevali in so njeni ukrepi za celokupno članstvo brezpogojno obvezni.
V tem členu pravilnika bomo prvič izkusili' blagodejni vpliv brezobzirne discipline, ki nami danes še manjka in se je bo treba privaditi.
Izvršilni organi »Zveze« so člani glavnega odbora, ki so delegirani potoni tajnih in splošnih volitev iz vseh strok državne službe uradniške in služabniške kategorije v enakem številu: Srbi, Hrvati in Slovenci. Če računamo 20 strok v javni državni upravi, bo obsegal ta glavni odbor 120 oseb.
Glavni odbor skliče otvoritveno sejo ter izvoli iz svoje srede vrhovne funkci-jonarje »Zveze,« in sicer predsednika, tajnika, podtajnika;, blagajnika, preglednika, računovodjo, knjigovodjo in tri prisedni-ke; tudi ta izvolitev se vrši po načelih, ki so za javne volitve v državi predvidena.
Dolžnosti in pravice izvoljenih funk-cijonarjev so opisane v Zvezinih pravilih, oni opravljajo službo v glavnem odboru kot stalni nameščenci »Zveze«, kot njen »upravni odbor«.
Vsakemu odborniku je dodeljen poseben delokrog na lastno odgovornost in sicer:
a)	administracija;
b)	pravne zadeve;
c)	službena pragmatika;
d)	pritožbe in interpelacije;
1) shodi in predavanja;
f)	propaganda;
g)	gospodarstvo;
h)	časopisje;
i)	arhiv;
j)	informacije;
k)	upokojenci;
l)	podpore.
Za vsakega teh odsekov se izdela podroben pravilnik, ki ga glavni odbor odobri.
Razen stalnega upravnega odbora deluje »Zveza« še v sejali glavnega odbora, ki se snide vsaj vsako četrtletje v mestu upravnega odbora ter rešuje temi sejam pridržana vprašanja obče važnosti, in sklepa o merodajnih zadevah organizacije ter nadzoruje delovanje upravnega odbora.
Občni zbori se sklicujejo vsako leto vsaj enkrat in ti odločujejo V načelnih vprašanjih ter predstavljajo vrhovno pri-
zivno instanco za vse primere, ki so občnemu zboru pridržani.
Predno se »Zveza« aktivira, morajo biti sredstva za njeno ustanovitev zasi-gurana.
To skrb prevzame tročlanski pripravljalni odbor s potrebnimi pododbori širom države.
Izda se oklic na vse državn ousluž-benstvo z organizatoričnim načrtom in primernim povabilom na sodelovanje.
Da se izogne vsakemu ozkosrčju v nazorih o nameravani akciji, se zbere potrebna glavnica na ta način, da se povabi vsakega državnega uslužbenca na podpis obveznice za poznejše plačilo 1 delnice v gotovini in sicer v znesku 10 Din.
Te obveznice postanejo še le plačljive, ko pridobi pripravljalni1 odbor 1 f>0.000 deležnikov in je v tem trenutku vplačan kapital enega milijona dinarjev na razpolago, ki zadostuje za prve potrebe organizacije.
Propagandna sredstva pa dovolijo posamezne že obstoječe organizacije iz lastnega zaklada.
Nič ne rabimo dolgih konferenc, pogovorov in sestankov, s tern tratimo čas, uspehi so pa že itak znani.
Če damo mi Slovenci k akciji inicijativo, naj to ne dela kakih ovir, da bi še ji ne pridružili ostali bratje iz države, ki služijoi istemu gospodarju.
Ponatis pričujočega načrta v vseh strokovnih glasilih naj bo skupen oklic do združitve, ali vsaj vabilo k poskusu, ki naj pokaže, če je sploh upanje, da se udejstvi velikopotezna organizacija na temelju sloge in discipline.
Obenem se obračamo na vse organizacije državnega uslužbenstva v državi1, da izrazijo svoje mnenje o načrtu in stavijo stvarne predloge; iz došlih dopisov naj odseva mišljenje celokupnega uslužbenstva, »Naš glas« bo zbrano tvarino vzel na podlago nadaljnih priprav.
Načrt Z. d. u. k. S. H. S. predvideva kot osrednji sedež Vinkovce, ki leži približno v sredini države z najugodnejšimi prometnimi zvezami na vse strani.
Da se ogibljemo ravno prestolnega mesta, ima svoje upravičenje, uči nas pa tudi skušnja in primeri, da neposredna bližina vladnih oblasti organizacijam ni ravno koristna, jemlje nam vsekakor potrebno prostost, ter sledimo v tem oziru dobroutemeljenim vzgledom inozemskih tovarišev.
Na sedežu glavnega odbora se osredotoči vse organizatorično delo poverje-
no izvoljenimi funkcijonarjem, katerim se-mora zasigurati popolno neodvisnost po vzorcu francoskih državnih uslužbencev.
Po tem! načrtu se imajo naši poverjeniki, katerih bo 12, za dobo funkcij odpovedati državni službi, ter vsem s to službo zvezanim pravicam, odškodnino dobe v zvezini nagradi, ki jim zajamči dohodke prihodnje plačilne stopnje, ki bi ]o imeli v državni službi doseči, s primerno doklado.
V	prvi vrsti bo treba od vlade izposlovati odredbo, da se funkcijonarjem »Zveze« ohranijo njih mesta v državni službi, ko poteče funkcijska doba in da se za dejanja, izvršena med funkcijsko dobo v prid in v imenu »Zveze« pozneje kot uradne osebe ne kličejo na odgovornost.
Povprečno je računati 450.000 Din letnih izdatkov za odbornike, k tem še pridejo stroški za prostore, za tisk itd.L ki dosežejo tudi enako svoto. Proračun 1,000.000 Din torej ni previsoko odmerjen.
Kritje se mora najti v članarini, v časopisnem podjetju, v raznih gospodarskih akcijah, prostovoljnih prispevkih itd.
Zgradba, ki smo jo orisali, bo zahtevala žrtev, ali nudila nam bo oporo, ki bo to ime v polni meri zaslužila; v to mogočno trdnjavo se bomo zatekali s svojimi težnjami, ona nam bo zaščitnica, v njenem okrilju ne bo plemenskih in strankarskih razlik.
Tovariši in tovarišice, ko se zglasi pripravljalni odbor s povabilom za soudeležbo pri zgradbi naše zvezne trdnjave, brez premisleka naj sleherni od nas izpolni s svojim imenom nabiralne pole, in ko nas bo 100.000 podpisanih, pripravite obljubljene gradbene kamne in naša stavba je v istem trenotku pod streho.
»Zveza« bo ostala spomenik sloge naših vrst, nam v ponos in zaščito', potomcem pa v vzpodbujo in zavest, da je to mogočno stavbo zgradila k samopomoči prisiljeno, v skrajni bedi k strnjenim vrstam združeno državno uslužbenstvo kot branik za svoje pravice v znamenju slo-ge in discipline.____
R. — Ljubljana.
Stavka in država.
Izposodil sem si gornji naslov iz št. 181. »Slov. Naroda« iz razloga, ker me je članek pod tem naslovom posebno zadel, ker je ta članek, kakor tudi cela številka 181 s tirado quadrucon vertita drja Novačana in nekimi drugimi noticami za me dokaz, da namerava »Slov. Narod« zaplavati po novih vodah, ter končno iz razloga, ker, če bi si hotel poiskati izviren naslov, bi se gotovo glasil »Nesramnost,«.
V	izogib morebitnemu napačnemu razumevanju sledečih izvajanj, hočem po-vdariti, da sem se iz napisa »Slovenski Narod« naučil prvi veliki črki A in O ter sem od svojim mladih nog čitatelj in naročnik tega lista, v splošnem pa tudi tihi simpatizer njegove dosedanje politike.
Članek je očividno napisal ali inspirira! mož težkega žepa po črni kavi v gosti senci kake blejske vile, ogorčen nad tem, da je lepega dne izostala edina duševna hrana v obliki obvestil o dividendi, kurznih listih itd. ter v strahu za svoje papirje, člankar dovoljuje državi, da posveti »tudi« socijalnim vprašanjem naj-večjo' pozornost, kar pomeni: »Mi siU izvoljenci smo seveda za rešitev uradniškega vprašanja, a smatramo kot »davkoplačevalci« za prvo dolžnost države notranjepolitično pomiritev ter ugodno rešitev gospodarske in finančne krize t. j.
zavarovanje naših interesov.« Jaz pa1 trdim, da je socijalno vprašanje tako ozko zvezano z notranjepolitično pomiritvijo, da preveva gospodarsko in finančno krizo ter ga je treba istočasno reševati.
Naša socijalna stremljenja morajo biti po člankarju izraz uvidevnosti, združene s pravičnim upoštevanjem potreb državne in gospodarske realnosti. Zaenkrat socijalnost ni vse, imamo še druge nagone, in danes vladajo' politični, nacijonalni in kulturni, pravi člankar. Končno se zgraža, da so se nameščenci spozabili tako daleč, da so s 24 urno stavko demonstrirali.
Vse to pomeni, da moramo biti vedno tihi, dal se moramo zavedati, da nami država, ki producira mesečno nekaj ducatov multimilijarderjev, ne more pomagati. Socijalna stran uradniškega vprašanja zaenkrat še ni aktuelna. Čuditi se moramo, da se najde v Sloveniji pero, ki je moglo kaj takega za javnost napisati. Sicer pa hvala lepa za odkritosrčnost, ki tudi nekaj velja. Poznam namreč nekega jurista, tkzv. svobodnega poklica, ki nima poguma jasno povedati, da smo uradniki v Sloveniji pravzaprav zadostno plačani. Mož zasluži namreč mesečno samo par tisoč kron več, kakor jaz letno.
Člankar zahteva, naj se mu s predlogi o rešitvi uradniškega vprašanja pove tudi način, kako bi se dal ozdraviti naš državni proračun in dobiti sredstva za državno gospodarstvo. Evo mu za enkrat nekaj malega:
1.	Moralo bi se gledati na prste številnim bankalm, ki so nam bile s svojim naraščanjem doslej edinole dokaz naše gospodarske inferiornosti.
2.	Odpraviti bi kazalo vse po preobratu ustanovljene, t. j. vse nepotrebne nove urade in zavode v vsi državi, posebno v Srbiji. Mislim tukaj razne hidrotehnične in gradbene urade, zdravstvene oblasti in odseke, oddelke ministrstev v posameznih pokrajinah, okrajne ekonomaite, različne obrtne inšpektorate, ki ne vedo niti sami, za kaj so tu, še manj pa stranke itd. predvsem pa vse sinekure v centralni upravi v Beogradu.
3.	Istočasno bi se dalo reducirati pretirano število vsaj nezaposlenih nameščencev v Srbiji. To iz razlogai, ker jih je toliko, da bodo tudi oni zahtevali zboljšanje svojega gmotnega stanja, kajti za ta denar se jim res ne izplača dati se zali i če v a t i — mislim da rabim, pravi izraz — ža uradnike, da niti ne govorim o hašišu, ki ob tolikem številu kompeten-tov pride ob svojo dobrodelno funkcijo.
Pri tej priliki se spominjam, da je »Slov. Narod« svojčas z odobravanjem citiral izjavo nekega uglednega srbskega političarja, da je Srbija živela od poštenja svojih uradnikov. Pojte no, lepo vas pro-
4.	Zmanjšati število luksurijoznih nabav, banketov in »strokovnih« komisij ter odpraviti kronično subvencijoniranje vseh mogočih prireditev, podjetij, sejmov, razstav i. dr. V mislih imam seveda samo tiste razstave in slično, ki bi nas utegnile osmešiti pred inozemstvom, če bi jih ino-zemci bili posetili, kot n. pr. razne med-pokrajinske industrijsko - trgovskovzorč-ne razstave, združene z obrtno - umetniško - glazbeno - vrtnarsko - pedicursko-
frizerskimi razstavami v-----------Hudem
brlogu. Da grem še dalje, trdim, da nam škoduje tudi samo dovoljevanje takih prireditev. Mi, ki vemo in vidimo, kako prireditelji takih in enakih »eminentno naci-jonalno - ekonomskih« zabavišč silijo trgovce, obrtnike in industrijalce, da raz-
stavijo svoje izdelke, občutimo pri odje-manju blaga, kaj nas prireditev stane. Nekdaj je veljalo načelo, da se morajo raz-stavljalci boriti za vsak kotiček prostora, danes se pa alpclira na njihovo »drž. lojalnost«, na partijo; na dobre zveze i. dr.
5.	Prepričati neke ugledne političarje, da bi bilo uradnikom in budgetu precej pomagano tudi s polovico tega, kar so si oni težkom mukom, pridobili.
6.	V interesu pridobitnih krogov, a indirektno tudi v korist uradnikom in drugim revežem; bi bilo, zahtevati od gotove kategorije centralnih uradnikov z epoletami, da ob pošteni plači delajo tudi ob uradnih urah.
7.	Radikalna, demokratska, klerikalna, bivša socijalistična in samostojna stranka — govorim tukaj samo o Sloveniji — naj reducirajo vse vsaj nesposobne in nekvalificirane svojce, kajti vse ste, oziroma ste bile enake.
Tovariše prosim za nadaljevanje in spopolnjevanje.
„Samopomoč".
Ne mislimi tiste ponesrečene prednice sedanje »nabavljalnei« zadruge, v mislih imam drugo »samopomoč«, kako si! namreč sami pomagajmo. Najbrže ne bodo nič zalegli vsi mlaji sledeči nasveti, morda bom še koga razkačil. Sicer je pa ta kapitel že načela »Gospodinja« v zadnji štev. 23 tega glasila in nasvetovala nekaj malega »uradniškimi gospodinjam«.
Prav, upam, da bo nadaljevala, ker je še dosti tega blaga. Jaz se obežem »gospodarjev«, ki imajo držati samo en vogal, gospodinje pa tri.
Izračunajmo i. pr. koliko izdamo vsak mesec za tobak, cigare in cigarete. Zato pa pustimo', ne kadimo več! Verni, da to ni lahko, saj sem sam strasten kadilec, da sem raJjši lačen ko brez cigarete. Treba je trdne, železne volje in nmalo samozataje v an j a. Huda je ta, nekaterim se je; pa le posrečilo.
»Beži, beži,« mi je rekel tovariš, ko sem mu razlagal ta nasvet, »edini užitek ki si ga privoščim, pa še tega naj si pri-trgam. Po kavi eno cigareto, veš da je ne pustim, pa če nam tabak še bolj podraže! Saj pravim, to je še edini užitek. Škodljivo pa kajenje tudi ni toliko, kakor ti misliš, jaz bi trdil, da je celo dobro za prebavo; saj zdravniki tudi kade, nekateri ko Turki.«
»Pa napovejmo gostilnam bojkot. Koliko ljudi živi, ki vina in drugih opojnih pijač niti ne vidijo mesece in mesece. To je sama gola navada ali če hočeš razvada. In s pijačo tudi ni take težave kakor s tobakom ozir. cigaretami.«
»Ne bom trdil, da sc ne bi dalo opustiti pijače ali vsaj omejiti na določene dneve. Spominjam se še prav*dobro, kako sem, se jo jalz odvajal. Ves nesrečen sem bil, če nisem mogel vsak večer v gostilno; do polnoči niti zaspati nisem mogel, zato sem bil pa zjutraj tako zadovoljen sam s seboj, da sem nekako prezirljivo in posmehljivo opazoval tiste zabuhle gostilniške obraze, l a je pi isel večer Sekal sem! jo moško m samozavestno proti domu, toda prišedši do znane gostilne, kjer seml bil reden gost, me je nekaj sunilo in kar zasuknilo proti vhodu, kakor zasukne magnet iglo proti! severu. In zopet je šlo dalje večer za večerom, vendar pal sem se bil odvadil toliko, da sem omejil svoj poset trikrat na teden. Tega se držim še dandanes, dasi sc mi včasih prav za malo zdi, da si mož pet-
desetakar ne more, privoščiti niti pol litrčka na dan.«
»Tudi jaz ga rad srknem, najrajši bi ga seveda vsak dan, toda slabega, tiste plehke rdeče vode, ne maram, če sunern pa kaj boljšega, je pa takoj 30 krone. In pa tista napitnina-«
»Da, tista vražja napitnina,« mi skoči prijatelj v besedo, »tista napitnina mi pa že tako preseda, da mi zagreni najslajšo kapljico. Krčmarji sc kar lepo otresejo in zvale vse stroške za brhke natakarice na goste, zato jo zavijem najrajši tja, koder strežejo domači.«
»Kaj se res ne da nič ukreniti zoper napitnino?«,«
»Nič, prav nič, bo pa vino toliko dražje.«
»Torej ne kaže drugega, da pijačo opustimo ali vsaj omejimo.«
»Jaz sem že povedal svoje mnenje, naj se izjavijo še drugi.«
Potem sva obdelala še mar,sikaj, nazadnje ga še vprašam:
»Kam se hodiš pa brit?«
»Kam, nikamor; sam se brijem vse od tedaj, ko sem imel plačati 25 krone mesečne naročnine. Britev sem podedoval po očetu, nabrusi mi jo pa moj tovariš H, ki bi ti ga tudi nasvetoval, pa je tako oblegan, da ne zmore niti vseh domačih naročil. Jako solidna in kulantna tvrdka, da malo takih, pa kaj pravim, malo takih, nobene, ker nič ne računal.«
Nato sva računala, koliko bi se dalo prihraniti odnosno kam drugam1 porabiti, če bi se opustila pijača, ako se odpovemo kajenju in sami brijemo. Samo to troje, pa ti ostane okroglo poldrag tisoč kron v žepu. Gospoda moja, to ni malenkost! Korajža velja!
Saharin.*)
Saharin se prodaja danes pod državno kontrolo kot monopol! Ne priporočamo ga za manipulacije z vinom, pač pa za ukuhavanjc sadja. V vinu se ne povre, v sadnih šokih pa je dober, ker jih konservira in čuva pred kvarjenjem. Saharin je umetno sladilo. Umetnim sladilom prištevamo spojine, ki so derivati bencinove kisline, njen sulfimid je prodrl v trgovino in medicino pod imenom saharin. Dulcin, Krystaloza - Heyden, Monnetovo sladilo, Sykojin, Sykoza, Glicin itd. so zmesi, ki vsebuje saharin, ali pa so te spojine sorodne saharinu. Nekatere teh spojin so škodljive človeškemu zdravju, kar za saharin ne moremo trditi. Kako je delovanje saharina, nas pouči dr. Serger v »Chem. Zeitung«.
Do kemičnem sestavu ima saharin slad kebo in konservirajoče delovanje. Znano je da alkoholne raztopine z mirnim stanjem prc idejo v alkoholno vrenje in to z delovanj en kvasnih glivic, med tem ko raztopine, ki vse bujejo saharin, dolgo drže, ker saharin pre preči razvoj m delovanje mikroorganizmov Ravno radi tega antizimotičnega delova nja se lahko uporablja saharin za konservi ranjc mleka, sladkob sokov, mošta, ukuha nega sadja in drugih razkrojljivih snovi. Mie ko, ki se zasiri pri 16° C v 18 urah, se zasir z dodatkom 0.1% saharina v 24 urah, z do datkom 0.4% saharina v 120 urah. Koliko j samo to svojstvo saharina vredno na leto z čuvanje in pošiljanje mleka in sadnih sokov Ako dodamo vinu samo 0.05% saharina, s ustavi vrvenje, tako vino ne cika in se v njen ne napravi kanj. Vino je sladko, a sc ga vsai boji kupiti, ker misli, da je pokvarjeno. De vanje saharina v vino je zabranjeno, a to ni ma smisla. Vino sc sme danes konservirati strupenim dvokisom, a nedolžen saharin s ne sme uporabljati, ker n deluje škodljivo n
*) Ponatis iz 89. številke celj. »Naše Dobe«.
organizem niti v večjih količinah. V večjih količinah so Škodljive organizmu skoro vse stvari kakor n. pr. tobak, alkohol, čaj in kava, pa niso zabranjene. V primeri z majhnimi količinah so škodljive organizmu skoro vse saharin pač veliko manj škodljiv.
Kot dnevno potrebo sladkorja za osebo računamo 70 gr, kar odgovarja 0.2 gr saharina; vzamemo lahko petdesetkrat večjo količino saharina, a ne bo škodovala. Za druga uživala ne moremo tega trditi. Leyden trdi o saharinu, da ga zdravi in bolni ljudje lahko brez skrbi uživajo. Izkušnja je pokazala, da se pri bolniku ,ki je užival pet mesecev saharin, ni pokazalo nikako škodljivo delovanje.
Saharin je monopoliziran, da se ščiti industrija sladkorja in sladkorne pese. Strah pred konkurenco je pretiran, ker je znano, da se saharin ne more vedno mesto sladkorja uporabljati. Ne moremo ga uživati kot hrano, ker nima hranljivih snovi, ne moremo ga rabiti za pripravljanje alkoholnih pijač, ker ne vre. Kateremu blagu je pridejan saharin, se enolitično hitro in enostavno dokaže. Saharin je SOOkrat slajši od navadnega sladkorja in se plačuje po sladkobi .Navadno pa ga mešajo in potvarjajo.
Vestnik.
Gruntovnlčarji na okup!
Stara je istina, da slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari, pa ipak nećemo da se koristimo ovom mudrem rečenicom.
Nebrojeno puta osjetio je svaki od nas gorčinu u svom srcu radi povridjene časti, neuvaže-vane požrtvenosti, i nezadovoljene ambicije, pa ipak sve te nedaće nijesu nas mogla ujediniti bar u jednem cilju (u obrani vlastitih) interesa. U 5. godini našega ujedinjenja nijesmo obrani vlastitih dospjeli dotle, da odkupimo naša već postojeća gruntovničarska društva u zajedničkom savezu, što više, naši drugovi u Vojvodini nijesu, osnovali ni svoju zasebnu organizaciju, a niti su pristupili već postoječim društvima u Hrvatskoj ili Bosni.
Zar je onda čudo, da smo . dosada slabo usp— jevali sa svojim zahtjevima, da smo još i danas u podrejenom odnošaju, da nam je službeni djelokrug u nekim pokrajinama ne samo (natrunjen), već gdjegdje i posve spojen sa manipulativnim poslovima, da naša školska naobrazba i stručna sprema nije jedinstvena i da je naš službeni i društveni položaj tako raznolik?! Zar je dakle čudo ako se gruntovno činovničtvo u jednoj pokrajini klasificira kao stručno sa maturom kao prednaobrazbom, dok se u drogoj tretira kao manipulativno. Kraj takovoga stanja stvari ne smijemo se čuditi ako danak, kad se uredjuje činovnič-ko pitanje, ne vlada jednodušnost medju odločujočim činjenicima o tom, u koju kategoriju da nas uvrste. A tko nam je kriv za sve ove nedaće i neuspjehe? Ko drugi ne go mi sami! Svi neuspiehi nisu nas dozvali pameti, niti smo se znali koristiti primjerom drugih, napose privatnih činovnika i radnika, koji uspijevaju samo slogom i 'po-žrtvovnušču te solidarnim organizacijama. Tko, da nas uvažava, kada nijesmo otrpljeni u jednom jakom savezu, kada nijesmo dapače niti svi organizovani u pokrajinskom drušvtima, kada pojedine samostalne in krnje organizacije istupaju sa različnim zahtjevima.
Braćo i drugovi!
Krajni je čas, da se prenemo iz mrtvila i da ujedinjenom snagom trgnemo kormilo našega ude-ta u vlastite ruke. Žrtvujmo sve naše ume i materijalne sile za našu budućnost, za procvat naše institucije, za interese našega naroda. Zajednički ciljevi neka nam budu:	1.) Kao prednaobrazba
matura. 2.) Dvogodišnji teoretski kurs. 3.) Priznanje stručnoga karaktera. S ti mv savezu: 4.) Usa-vršenje grunt, institucije, inifikacija grunt, propisa na najmodernijem temelju, sa uvaženjem naših spec. pravnih odnošaja i dosadanjih izkustva. 5.) Samostalni djelokrug. 6.) Popunjavanje izvjestiteljskih mjesta kod viših instancija iz redova naše struke. 7.) Uredjcnje našega statusa na jedinstvenom temelju uz dolično uvaženjc važnosti naše struke, naše ne satno propisane, već i vlastitom inicijativom stečene naobrazbe. Ove cilje-
ve ne diktira nam samo naš osebni interes, več i želja, da podignemo našu instituciju do što većeg savršenstva, i da svojom solidnom općom i stručiom spremom budemo za ista pravi savjetnici i učitelji našega naroda u svim onim pitanjema koja kao pretežito seljački narod najviše zanimaju, a to su baš ona pravna pitanja, koja su u zvezi sa posjednom nekretnina sa nejegovom eksistencijom. Za postignuće ovih ciljeva stoje nam na raspolaganju jedino slijedeća sredstva: 1.) Da se svi breziznimno začianimo u postoječim našim društvima, odnosno da se osnuje društva tamo, gdje ih nema. 2.) Da se sva grunt, društva odmah ujedine u zajedničkom Savezu Grunt. Društava. 3.) Da se bez odlaganja pristupi izdavanju zajedničkoga glasila »Grunt. Vijesnika« U tu svrhu treba da se: a) postojeća društva odmah sporazume o izaslanju delegata radi izradbe i prihvata savez, pravila; b) da se odredi mjesto i dan sastanka; c) iznesu eventualni specijalni predloži gledom na povišenje članarine, u kojoj bi bio uračunan doprinos pokr. društva u savezne svrhe, kao i trošak okom izdavanja vijesnika, o osiguranju suradnje u vijesniku itd. Poživlja se dakle sva bratska društva, svi organizovani i neorganizovani drugovi diljem cijele naše domovine, da zborom i tvorom svaki po svojoj umnoj i materijalnoj snazi energično poradi u interesu našega uzvišenog cilja: poboljšanja našega moralnog i materijalnoga položaja i napredka našega naroda. Ujedinite vaše energije u ovom svetom cilju i uspjeh je osiguran!
«Blagoslov vojne. Po poročilu intcrnacijonal-nega delavskega urada je število za pokojnino upravičenih vojnih invalidov po državah to-le: Nemčija 1,537.000, Avstralija 75.000, Avstrija
164.000,	Belgija 50.000, Kanada 45.000, Združene države 157.000, Finska 10.000, Francoska 1,500.000 Velika Britanija 117.000, Italija 800.000, Poljska
320.000,	Rumunija 100.000, Jugoslavija 164.000, Rusija 775.000, Češkoslovaška 136.000 in Nova Zelandija 20.000. Skupno število vojnih invalidov znaša torej 7,124.000, V tej sestavi pa še manjkajo statistični podatki vojnih žrtev iz Turčije, Bolgarske, Ogrske in Japonske. Prav lahko se računa, da znaša število vojnih invalidov 10 milijonov
Avtomobilno progo M. Sobota—Dolnja Lendava prevzame s 1. septembrom tl. naprej poštna uprava. Na razpolago 'bo imela 2 avtomobila, ki ju je naša država prejela na račun reparacij.
Pozor! Pozor! Črnilo, rdečilo, vse vrste barvila za žige in štampllke, gumi, prašek za črnilo, razne druge potrebščine za urade, dobi se po najnižjih cenah v Nabavljahu zadrugi državnih uslužbencev v Ljubljani.
Zveliko pisavo za oblasti, urade, odvetnike ima edinole Stoewer. Zastopstvo Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6/1.
isalni stroji itd.
mehanična delavnica (popravljalnica)
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6/1.
L. BARAGA.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1._____
KOUSA
NAjBogšA mr
9.C0Rte
MM«
Barva, kemično čisti in pere vse tovarna
Dos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4-6.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar,
Modno blago
T EGER
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 2
Specijalna trgovina pravih ročnih čipk (kleklanih in fillet.)
iO Din naprej razprodaja
tvrdka
Henrik Kenda
Ljubljana,
Mestni trg številka 17
Tovariši!
Priporoča sc Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Ljubljana, Vodnikov trg 5
priporoča v nakup usnje in usnjate izdelke.
Članom Nabavljalne zadruge javnih nameščencev popust!
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. = Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Hajnižje solidne cene!
M. Mihelič
LJUBLJANA, Selenburgova ulica.
Specialna trgovina ščetarskih izdelkov.
Parfumerija in galanterija.
Edina zaloga jugoslovanskih igralnih kart.
JOSIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stari trg št. 2. in
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska i« štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila .
v/m»
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev po ceni.
F- Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem In ponikljanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica 1.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje „Gritzner“, potrebščine za šivilje in krojače, modno blago in galanterijo.
9
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič M. K. Soli
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Aloj) MS
zlatar in juvelir
Ljubljana, Selenburgova ul 6
pripOrOCa srebrnine in ur. Popravila v lastni delavnici
getgr točno in solidno. "Wi
Najboljše peči sedanjosti so
Luc-ove peči
Prosimo zahtevajte podpise 1	Glavna zaloga za Slovenijo
F. P. Vidic & Komo.
zaloga stavbenega materijala
Ljubljana	Prešernova ulica	Ljubljana.
I'
Ivan Jelačin,
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
«aar Solidna in točna postrežba. _
Gričar $ IHejač
zaloga oblek za gospode, dame in otroke
samo Selenburgova ul. 3
ljubljhiih____________________uuBunna
Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka
R. Miklauc Ljubljana
Lingerjeva ulica — Pred Škofijo št. 3.
V zalogi se vedno nahaja velika Izbira volnenega, suknenCga in perilnega blaga za obleke, bela tkanina za perilo in postelje izvrstne kakovosti, cyilh za žimnice, garniture, šivane In flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd.
Prijazna postrežba in znano ugodne cene.
Razširjajte
„Naš Glas“!
Krojaštvo Fratl IgllČ Krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
Idelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejSem modernem krnju. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnlkov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
r
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norimber-škega in galanterijskega blaga na veli t o in malo.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Priporočamo
trgovino
pisarniških in šolskih potrebščin
vseh vrst papirja na veliko in malo,
Dos. Omerza
UUBL3ANA
Dunajska c. št. 6. /I. nadstropje
Hiša lekarne Dija. Piccoli.
II
javnih naiÄntev in vpokojeniev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
D «i Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno • «od prve in največje amerlkanske tovarne hranil.
Hlepi! Milne sumi bonbii (“”)
Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriškili gumi bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobć pred gnilobo in jih obdrži zdrave. Pospešuje slino. Prihrani se alkohol in tobak. V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo „Wrigleyjevi žvečilni gumi bonboni".
Dobi se povsod in pri generalnem zastopstvu
Drogerija
„Adrija“
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.