Celjski tednik CELJE, 18. novembra 1960 Leto X., štev. 46 CLASILO SOCIALISTIČNE ZTBU D«LOYNEGA LJUDSTTA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJIHI UIIÄJUJE UREDNIŠKI ODBOI (»GOVORNI UREDNIK TONE MASLO PANES SE JE ZAČELA OKRAJNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOT Komunisti GLAVNI POBUDNIKI NAPREDKA Danes se je 2лсе1а т drorani Nitrođnega doma v Celju konferenca Zveze komn- lieioT га celjski okraj, na kateri bo preko 300 delegatov zastopalo 6^37 članov Zveze komunistov iz celjskega okraja. Delegati bod o dva dni razpravljali o poročilu Okrajnega komiteja ZK Celje, poročilu revizijske komisije in referatu sekretarja okrajnega komi- teja tovariša Franca Simoniča o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov v akraju. Razen iega bodo izvolili nov okrajni komite in revizijsko komisijo. Da bi omogočili aktivno sodelovanje pri razpravi čim večjemu številu delega- ^v, bodo na konferenci delali y treh komisijah in to: v komisiji, ki bo razpravljala o rlogi, delu in nalogah komunistov v gospodarstvu in organih družbenega samoupravljanja; f komisiji, ki ]jo razpravljala o nalogah komunistov za nadaljnji razvoj socialističnih Il družbenih odnosov na va|i, im т komisiji« ki bo obravnavala delo in naloge komuni- itov v terenskih organizacijah. Poročilo okrajnega komiteja • lelu Zveze komunistov za raz- lobje od zadnje okrajne konfe- rence v marcu 1958. leta do da- tes so delegati že sprejeli. To razdobje je bilo izredno bogato f pogledu uresničevanja sociali- ftičncga razvoja, saj so bili tudi T našem okraju doseženi po- membni uspehi v gospodarski in 4rožbeno politični dejavnosti. Poročilo, ki obsega preko 80 itrani, zajema nekaj podatkov o upešnem družbenem razvoju ter likaj najvažnejših problemov, tí zlasti hromijo delo članov in •rgauLzacij Zveze komunistov. Poročilo obravnava organizacij- iki razvoj in idejno politično de- lovanje organizacij Zveze komu- listov, delo in pomanjkljivosti ilanov in organizacij Zveze ko- nunistov v podjetjih, na vasi in la terenu, delo množičnih orga- lizacij, komunalni sistem in Iružbeno upravljanje ter neka- tere važnejše probleme iz gospo- larstva. Čeprav poročilo ne za- jema v potankosti vsega našega »isežnega družbenega dogajanja, je vendar tako obsežno in po Tsebini bogato, da bo čvrsta •pora delegatom, ki bodo v raz- )ravi posamezne probleme še K)lj razčlenili. Razen tako uspešne vloge ko- ■nnistov v družbenem dogaja- iju ugotavlja poročilo, da posamezni člani in celo nekatere isnovne organizacije iz različnih rzrokov često zaostajajo za iz- redno hitrim razvojem, težko do- bjajo tempo napredka, se za- pirajo v svoje ozko notranje par- tijske probleme in se izživljajo oa nepomembnih vprašanjih. Pri nekaterili komunistih pa tu- ii organizacijah se čuti pomanj- kanje odgovornosti za družbeni fazvoj, pomanjkanje partijske äiscipline, vztrajnosti in dosled- nosti pri izvrševanju določenih lalog. Zaradi tega so v nekate- fih gospodarskih organizacijah, »stanovah, pa tudi v javnem živ- ljenju nastajali negativni poja- vi, kot je n. pr. birokratizem, Mcenjevanje delavskega samo- »pravljanja, samovolja, škodljiv iodividualizem, zapostavljanje problemov standarda, skrbi za lindi itd. Kljub tem pomanjkljivostim pa veje iz poročila, da so bili v IXïgojih izredno razgibanega si- jema upravljanja in uveljavlja- la komunalnega sistema prav komunisti glavni pobudniki pri 'trjovanju organov samouprav- ljan ia ter pri iskanju najboljših '^lilc in metod dela pri reševa- nju vsakodnevnih nalog na ob- l^žnem in zelo pestrem področju hužbenega dogajanja in v go- spodarstvu. Vodstva organizacij si že nekaj *t močno prizadevajo, da bi sla- '''sti čim bolj omejili in čim '•■ej odpravili. Člani in vodstva '.'Çanizacij Zveze komunistov so • nenehno prizadevali, da bi na- *fedna stremljenja, želje in de- ^|ni polet državljanov čim bolj 1'kladili s programskimi načeli V^ze komunistov in socialistič- *ûii cilji. REME y NASLEDNJIH DNEK ^Hladno s pogostimi padavinami, "^^sne razjasnitve ne bodo trajale *c kot dva dni. Okoli 19. je priča- **«ti ohladitev — okoli 25. pa zo- *t otoplitev. J^adaljnji izgledi: v cačetke de- У'^hггí vdor hudega mrtia Ic Rn- obenem bo •nciilo. IZVLEČEK IZ REFERATA O BODOČIH NALOGAH ZVEZE KOMUNISTOV Vloga in odgovornost komunistov vedno bolj raste Tudi poročilo sekretarja okraj- nega komiteja tov. Simoniča o bodočih nalogah Zveze komuni- stov v okraju obširno obravnava predvsem slabosti in pomanjklji- vosti članov in organizacij Zveze komunistov v gospodarskih orga- nizacijah, na vasi in na terenu. Iz njega povzemamo nekaj misli o nalogah in slabostih organiza- cij Zveze komunistov. Tovariš Simonič je uvodoma poudaril, da smo v zadnjih dveh letih tudi v celjskem okraju do- segli uspehe na vseh področjih. Nagli revolucionarni razvoj je pred vse delovne ljudi zlasti pa še pred komuniste postavljal ve- dno nove probleme in zahteval nove oblike dela. Ob vedno več- jih uspehih je vloga pa tudi odgovornost komunistov vedno bolj rasla. Jasno je, da so pri tem prihajale do izraza tudi raz- ne slabosti, negativni pojavi in pomanjkljivosti. Komunisti v podjetjih v glav- nem vedo, katere so njihove osnovne naloge v zvezi z gospo- darsko in družbeno politiko, ne vedo pa večkrat kako in kaj naj delajo. Organizacije Zveze ko- munistov na vasi, za razliko od organizacij v podjetjih, pa naj- večkrat niso celo seznanjene s perspektivo razvoja na svojem področju in nimajo lastnega koncepta za usmerjanje uspešne politike, in seveda tako ne vedo kaj in kako naj delajo. Prav ta- ko je z organizacijami na terenu. Ne znajdejo se v tem, katere so njihove naloge, kaj je potrebno predvsem reševati in čemu po- svečati prvenstveno skrb. V delu organizacij ZK se zlasti vidno in pogosto pojavlja, da ni- so dovolj sposobne analizirati družbeno politične probleme v podjetju, na vasi in na terenu. Nekatere se še vedno sestajajo predvsem zato, da se organiza- cijsko urejujejo, ne pa, da bi po- stavljale na dnevne rede analizo političnih problemov, nalog ali javnega življenja. Pogosto so slabosti posameznih komunistov, ki pa jih organiza- cije ne vidijo ali pa jih iz brez- brižnosti in popustljivosti dopu- ščajo. So še primeri, ko so posa- mezni komunisti gluhi in brez- brižni za važne in včasih celo posebej poudarjene naloge, drugi se spet zavoljo svoje nesposob- nosti, lenobe in zaradi iskanja privilegijev skrivajo za člansko legitimacijo. Poleg' tega je še mnogo slabosti članov ZK, od ka- terih niso najmanjše tiste, ki kažejo, da člani ne izpolnjuje- jo niti osnovne obveznosti do Statuta ZK. Uspešnemu delu in ugledu ZK povzročajo škodo po- samezni tovariši na vodilnih in odgovornih položajih, ne oziraje se ali so komunisti ali ne. Zna- čaj njihovih napak, kot so nepri- stopnost za konstruktivno kriti- ko, samovolja, nedoslednost, po- vršnost, osebno okoriščanje, brezbrižen odnos do problemov, sodelavcev, kolektiva in do skup- nosti, je tak, da bi jih organiza- cije morale videti in onemogo- čiti. S takim odnosom ustvarjajo nezadovoljstvo in nezaupanje v resničnost naših demokratičnih in socialističnih prizadevanj. Vse to pa spravlja ljudi v politično paeivnost, ki pa je nezdružljiva z našim prizadevanjem za druž- beno upravljanje javnih funk- cij. Glavni razlog za tako stanje je dejstvo, da so bili mnogi komi- teji, osnovne organizacije in ko- munisti vse preveč zaposleni z reševanjem konkretne gospodar- ske problematike, pogosto celo z reševanjem drobnih nebistvenih problemov. Namesto, da bi komi- teji in organizacije kompleksno in načelno obravnavali najvaž- nejše gospodarske, družbene in politične naloge ter dajali sploš- ne a vendar jasne smernice ko- munistom za delo v organih sa- mouprave, množičnih organiza- cijah itd., so sami preveč kon- kretno reševali vse probleme in s tem dušili iniciativo organov, ki imajo edini pravico uprav- ljati, odločati in voditi razne akcije. V vsej naši dejavnosti je ee vedno premalo čutiti vlogo in mesto organizacij Socialistične zveze, ki jo ji je določil VI. kongres ZKJ. Vse množične poli- tične akcije bi morali reševati izključno le preko organizacij SZDL, ki še vedno povsod ni po- stala splošna in vseljudska tri- buna in parlament delovnih lju- di. V referatu tovariša Simoniča je bilo manj govora o uspehih na vseh področjih družbenega doga- janja v okraju, čeprav so ti uspehi veliki in zanje imajo komunisti vsekakor ogromne za- sluge. Referat kritično odkri- va slabosti, njih vzroke in teža- ve, s katerimi se komunisti vsa- kodnevno srečujejo. Tovariš Si- monič je nakazal smernice, kako naj komunisti delajo, da bo pro- blemov manj in da jih bodo še uspešneje reševali. Konferenca bo gotovo to vprašanje še bolj podrobno obdelala, probleme še jasneje osvetlila in nakazala smernice, da bi prišle čim bolj do veljave vse pozitivne težnje de- lovnih ljudi v okraju. Pri tem pa bodo člani in organizacije «veze komunistov dajale pobu- do in si prizadevale, da bo na- daljnje obdobje našega razvoja zopet obrodilo bogate sadove. S SEJE OLO CELJE. Programski značaj planov družbenega razvoja Konec preteklega tedna je bila pod vodstvom predsednika RI- KA JERMANA skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega od- bora Celje. Osrednja točka dnevnega reda je bila posvečena raz- pravi o pripravah na izdelavo perspektivnega plana družbenega razvoja okraja Celje v razdobju od 1961. do 1965. leta. Poročilo o tem pa je imel direktor Zavoda za gospodarsko planiranje LOJZE CUKALA. — Idealno bi bilo, je med drugim dejal tov. Cukala, če bi lahko okraj- ni plan vseboval le seštevke občin- skih planov. Toda, ker moramo ra- čunati s tem, da mora biti okrajni plan smernica za razvoj gospodar- stva na območjih občin, ne more biti seštevek planov občin ali podjetij, temveč mora upoštevati težnje in smernice splošne gospodarske poli- tike. Navzlic temu mora biti težišče na občinskih planih. Ce pa naj bo težišče na občinskih planih in naj se obenem upoštevajo še splošni go- spodarski in politični interesi, je nujno, da občinski ali pa okrajni plani niso točno časovno omejeni, temveč da dobijo programski zna- čaj. Perspektivni plani naj torej da- jo samo smernice razvoja. Ob takšnem stališču je razumlji- vo, da plana občine ni moči vedno povsem upoštevati v planu višje te- ritorialne enote; upoštevati pa je treba njen program. V planih tudi ni mogoče upoštevati programov, ki bi bili strogo omejeni v politično te- ritorialnem območju občine, kajti gospodarstvo ni avtarktično, temveč se med seboj prepleta. Zato bi mo- ral n. pr., plan okraja upoštevati programe gospodarskega območja, ne glede na občinske meje. V tej zvezi pa nastaja vprašanje, kako spraviti v sklad različne pobude v programih. Izhod iz tega je v ob- delavi gospodarstva po posameznih panogah in strokah znotraj gospo- darskih panog. Gre torej za sestavo monografije, za obdelavo in pro- učitev enega vprašanja, ne glede na občinske meje. Te in podobne misli o temeljnih načelih in metodologiji planiranja, zlasti pa nekatere predvidene smer- nice gospodarskega razvoja so spro- žile debato, v kateri so odborniki dali nešteto koristnih pobud za reše- vanje konkretnih problemov. Sploh lahko to razpravo in seveda prav ta- ko poročilo ocenimo kot eno najbolj plodnih v zadnjem razdobju na seji okraja. V razpravi je sodelovalo osem- najst odbornikov. Tako je predsed- nik sveta za šolstvo Marjan Jerin znova opozoril na potrebe in per- spektivni razvoj šolstva. Zlasti je opozoril na nujno gradnjo nove osnovne šole v Celju (na Dečkovi cesti) in s tem na sprostitev učite- ljišča v sedanjem poslopju druge osnovne šole. Ko je grajal odnos go- spodarskih organizacij do dela stro- kovnih šol in sploh šolanja kadrov, je še dejal, da bi morali dati sred- nji tehniški šoli točnejše obeležje. Po njegovem mnenju bi morala de- lati le ena srednje tehniška šola, ki pa bi lahko imela v različnih krajih svoje oddelke. Morda bi se v per- spektivi takšni oddelki celo osamo- svojili. Prav tako bo treba zgraditi novi trakt pri Ekonomski srednji šoli. V bližnji prihodnosti je na vi- diku tudi ustanovitev srednje vrt- narske šole, povečanje zmogljivosti šole za medicinske sestre, višji sta- tus kmetijske šole v Vrbju ter ste- klarske šole v Rogaški Slatini. Prav tako je še opozoril na možnost po ustanovitvi nekaterih višjih šol. Čeprav so se odborniki v glavnem omejevali na probleme gospodar- skega razvoja in se med drugim ogrevali za ustanovitev nove tovar- ne ivernih plošč v Nazarjih, je ven- darle v razpravi prišla do izraza še težnja po istočasnem reševanju ostalih dejavnosti, zlasti pa zdrav- stva. Mimo tega je bila očitna še za- hteva po reševanju nekaterih proble- mov v gospodarsko manj razvitih območjih našega okraja. Vendar bi se pri tem ne smeli zanašati edinole na ustanavljanje novih industrijskih obratov v teh predelih, temveč pred- vsem pomagati kmetijstvu, da se bo rešilo zaostalosti in začelo proizva- jati tudi za trg. Pri vsem tem se je treba zavedati še enega — perspek- tivne plane sestavljamo za ljudi in zaradi ljudi. Zato naj jih preveva skrb, kako zagotoviti in omogočiti ljudem boljše življenjske pogoje. Po poročilu in razpravi o stanju investicij in gibanju investicijskih sredstev v celjskem okraju so med drugim sprejeli dva pomembna sklepa. Po prvem bodo morale go- spodarske organizacije dosledno vrniti v investicijski sklad vsa tista sredstva iz tekočega priliva, ki so jih uporabila za obratna sredstva. Po drugem pa se bodo anuitete, ki bi jih sicer morali vračati v okrajni investicijski sklad, zbirale v poseb- nih skladih pri nekaterih občinskih ljudskih odborih. Tu gre za tako imenovano pomoč o4lngrad< Mnogim aktivom Ljudske mladi- ne, ki so že izvedli redne letne kon- ference se je v torek pridružil še aktiv GliP »Ingrad«. Pred sto pred- stavniki mladine je predsednik akti- va med gosti pozdravil tudi pred- sednika občinskega komiteja LMS Celje Zvoneta Dragana, predstav- nike aktivov LM nekaterih delovnih kolektivov in druge. Že predsednik v poročilu — pa tu- di nadvse živahna razprava, ki se je morda nekoliko preveč usmerila v ne vedno povsem objektivno kriti- ko — sta osvetlila vrsto problemov, ki jih mladina v preteklem letu ni uspela rešiti. Morda so bile največji spodrsljaj delovne akcije, saj mla- dinci niso izpolnili obljube, ki so jo dali delavskemu svetu ~ da bo vsak od njih opravil 30 prostovoljnih de- lovnih ur. V »Ingradu« je po zad- njih podatkih nad 800 mladih ljudi, ki pa so skupaj opravili le nekaj nad 700 prostovoljnih delovnih ur. Zanimivi so problemi, ki jih sre- čuje mladina pri delu v novem na- selju. Pravijo, da tam nimajo šport- nih naprav, tudi primernih prosto- rov ni, v prizadevanjih za poživitev družabnega življenja pa, da niso našli dovolj razumevanja v upravi podjetja. Hkrati pa so tudi ugoto- vili, da niso nikoli sestavili nobene vloge na delavski svet. Živahno so razpravljali o prekva- lifikaciji in nepravilnem premešča- nju učencev iz stroke v stroko. Hkrati s tem so predlagali, naj bi podjetje štipendiralo le take ljudi, ki bodo nekoč nekaj pomenili, pri tem pa naj bi imel; prednost v podjetju že zaposleni. Ti se bodo kasneje laže borili proti nekaterim nepravilnim odnosom članov kolek- tiva do dela. Med starejšimi — nič boljše ni stanje pri mladini — je še vedno precej takih ljudi, ki postav- ljajo dela po delovnem času — »fuš« na prvo mesto. Mladi strokovnjaki, ki dobro poznajo življenje v kolek- tivu, se bodo morda lahko s tem težko rešljivim problemom z uspe- hom spoprijeli. Konferenca mladine GIP »Ingrad« je bila zelo plodna. Njihov program dela pa zagotavlja, da se bo ta ak- tiv tudi v prihodnjem letu uvrstil med prve v celjski občini. -ij INZ. URBANCL - RAVNATELJ SREDNJE TEHNIŠKE SOLE Na zadnji seji obeh zborov Okraj- nega ljudskega odbora v Celju so odborniki na predlog komisije za volitve in imenovanja po'trdili ime- novanje inž. Alfonza Urbancla za ravnatelja Srednje tehniške šole v Celjiu. SEMINAR ZA OSNOVNA EKONOMSKA VPRAŠANJA Pri časopisnem podjetju Celjski tisk so pred dnevi začeli s seminar- jem za osnovna ekonomska vpraša- nja. Pripravili so ga ne samo za člane organov delavskega samo- upravljanja, temveč tudi za ostale člane i več pristašev iz vrst sindikalnih ^lovcev in strokovnjakov. Usluzbenski sistem bo potrebno ez dvoma vskladiti z našim druž- ■nim sistemom, ki se naglo razvi- • V vsakem kolektivu javnih služb '/ bi sami odrejali službena raz- erja po merilih, ki jih bodo sami 'tvar il i. S tem je povezano tudi basanje stimulativnejšega nagra- ^anja javnih uslužbencev po delu Pri nagrajevanju ne bi smela biti merodajna le izobrazba in službena leta kot doslej, temveč bi moral na nagrajevanje vplivati predvsem uspeh in učinek pri delu na določe- nem delovnem mestu. Nov sistem bi moral na nek na- čin uveljaviti princip, naj bi vsaka politično teritorialna enota, ki raz- polaga s sredstvi, tudi sama odlo- čala o nadgrajevanju uslužbencev. Zaživeti pa bodo morale tudi samo- upravne 'pravice v kolektivih držav- nih ustanov, da bodo sami urejali organizacijska vprašanja in po last- riih merilih in možnostih razdelje- vali sredstva za osebne dohodke. Višina osebnih dohodkov bi morala biti v sorazmerju z družbeno po- membnostjo in z obsegom nalog določene službe.. Dohodki pa гиц bi bili hkrati odvisni tudi od gospo- darskega uspeha določene politično teritorialne enote. Merila za nagrajevanje bo po- trebno seveda vsestransko pretehta- ti, saj za njimi stojijo ljudje, ki so pri nagrajevanju zelo občutljivi. Pri tem bo potrebno proučiti pred- vsem pomen in vlogo službe ter vlo- go organa v tej službi. Analizirati in oceniti bo potrebno tudi obseg organizacijske enote in posamezne- ga delovnega mesta ter ugotoviti, kakšna Strokovnost je potrebna za določeno delovno mesto. Dokaj te- žavna naloga pa bo poiskati ustrez- na objektivna merila za merjenje uspeha na delovnem mestu v dolo- čenem časovnem razdobju. Ljudski odbori že iščejo v praksi primerne oblike in osnove za prehod na novi sistem. Gre za korak, ki bo omogočil, da bodo s postopnim pre- izkušanjem v praksi ugotovili, kaj je najprimernejše. Načela novega uslužbenskega sistema so dokaj jas- na, pri njihovi realizaciji pa se bo- do porajala številna vprašanja, ki jih bo najbolje rešila praksa. Pri- prave za prehod na novi sistem bo- do dokaj obsežne in temeljite. Pri tem delu bodo vsekakor koristili iz- kušnje bančnih zavodov, predvsem pa izkušnje gospodarskih organiza- cij. Ta načela nimajo za cilj le vzpod- budnejše nagrajevanje, saj bodo hkrati sprožila vrsto drugih kvali- tetnih sprememb v organizaciji dr- žavne uprave. V državnih ustano- vah bodo pri tem gotovo tudi po- enostavili notranjo organizacijo in tako zmanjšali stroške ter povečali hitrost poslovanja. Z uvedbo nove- ga uslužbenskega sistema bo tako ustvarjen nadaljnji razvoj sociali- stičnih družbenih odnosov na po- dročju, kjer je ta razvoj najbolj za- ostal. —ma— Koristna odločitev Upravni odbor GIP »Ingradai je na svoji zadnji seji obravna- val tudi vprašanje delavcev, ki so poleg redne zaposlitve, vpisa- ni še na razne večerne šole. Upravni odbor je bil mnenja, da bi bilo prav, če bi takim delav- cem, ki redno študirajo in imajo pri študiju tudi uspehe, njihovo delo v šolah čimbolj olajšali. Za- to so sklenili, da bodo vsem de- lavcem — študentom oziroma di- jakorh skrajšali redni delovni čas na šest ur. Tiste pa, ki bodo obiskovali tretji letnik srednjih tehniške šole, bodo namestili kot pomožne tehnike, da se bodo čimprej privadili novemu delu. V LAŠKEM 50 NOVIH STANOVANJ V Laškem so pravkar dogradili 50 novih stanovanj, ki bodo vseljiva, brž ko bo urejena tudi kanalizacija. Podjetja, ki so ta stanovanja zgra- dila, bodo s tem vsaj delno omilila stanovanjsko stisko. S tem pa še zdaleč stanovanjski problem ne bo rešen. Zato so se podjetja odločila, da bodo drugo leto gradili še 40 novih stanovanj. TRGOVSKI PAVILJON V DOBRNI Prebivalci Dobrne si prizuiU- vajo, da bi v kraju zgradili uov sodoben trgovinski paviljon. Se- danje prodajalne se namreč ti- ščijo v malih, neprimernih in tu- di sanitarno neurejenih prosto- rih. To seveda škoduje podobi kraja, kar je za turistični kraj še posebno škodljivo. Sodijo, da bi bilo najumestnejša gradnja sa- mopostrežne trgovine, z nekate- rimi adaptacijami pa bi dobili tudi potrebne specialne trgovine. Iskati vedno nove oblike drnštrenega dela Poglavitna značilnost nedavnega občnega zbora delavskoprosvetnega društva Svobode Celje je bila ne- mara v tem, da je objektivno in konstruktivno razčlenil bogato dru- štveno dejavnost, pokazal na njene konkretne uspehe in pomanjkljivosti, hkrati s tem pa tudi nakazal per- spektive bodočega razvoja. Društvo je v razdobju od zadnje- ga občnega zbora prehodilo uspešno pot tako v pogledu aktivnosti član- stva kakor kvalitete opravljenega dela. Predvsem jé svojo idejno vse- binsko pripadnost afirmiralo na naj- različnejših proslavah in samostoj- nih prireditvah. Društvu je uspelo vključiti v svoje vrste lepo število pionirjev in mladincev, da pa ne bi ostalo samo pri tem, bo poskrbelo še za njih duhovno vzgojo. Eno izmed bistvenih vprašanj, ki jih bo celjska Svoboda reševala, j« vprašanje, kako ustvariti čim tes- nejši stik med člani ter kako prila- goditi dejavnost potrebam časa in razvoju komune. Svoboda bi morala postati tista sila. ki bi te potrebe sama nakazovala, je bilo rečeno na ebčnem zboru, pri tem pa bi jo mo- rala voditi sproščenost in ljubezen io nesebičnega dela. Iskati vedno nove oblike društvenega dela in skr- beti za zdravo kuturno umetniško izživljanje občanov — to naj bi bil poglavitni smisel in cilj delavsko prosvetnega druš'va. Do njegove uresničitve pa bodo prav gotovo pri- pomogli dostojni prostori, ki jih je siruštvo dobilo z razumevanjem po- ! tičnih forumov, zlasti pa celjske • beine. V preteklem obdobju je celjska Svoboda vključevala v svoj krog mnoge sekcije, ki so vse po svojih možnostih prispevale k splošnemu ugledu društva. Zlasti velja omeniti prizadevnost delavskega odra, ki je izvedel kar 58 predstav, razen tega pa z uspehom sodeloval tako na okrajni dramski reviji v Storah ka- kor na republiški reviji v Kopru. Pri tem je toliko spodbudnejša in upo- števanja vredna okoliščina, da gre za amatersko sekcijo, katere člane — tako igralce kot režiserje — vodi pri njihovem delu izključno ljube- zen do gledališkega udejstvovanja. Ker pa ustvarjeni dohodki nikakor ne dosegajo izdatkov, s katerimi je to delo povezano, je upravni odbor celjske Svobode priporočil, naj bi občinski ljudski odbor zagotovil v svojem proračunu delavskemu odru vsaj minimalna materialna sredstva. Prav tako velja omeniti uspešno delo posameznih pevskih zborov, ne glede na to, da so se tudi tu po- nekod javljale težave, ki so delo za- virale, da ni moglo biti še uspešnej- še. To velja predvsem za ženski pevski zbor, ki je trenutno brez di- rigenta in za moški pevski zbor, ki ima težave s pomanjkanjem pevcev. Med člene v verigi kulturnopro- svetnega gibanja celjske Svobode moremo naposled prišteti še sekcijo zabavne glasbe, ki je v nastajanju, mladinsko kino sekcijo, katere nalo- ga je, nuditi mladini zdravo, vzgoj- no, poučno in zabavno izživljanje, nadalje knjižnico v Gaberju, har- monikarje in tamburaše itd. Da bi celjska Svoboda manifesti- rala dejavnost vseh sekcij, je uprav- ni odbor spreje' sklep, naj bi v tej sezoni izvedli skupno revijo. Ena poglavitnih gibalnih sil prihodnje sezone pa bo vsekakor v pripravah na proslavo 20-letnice naše ljudske revolucije, kakor tudi na mladinski pevski festival, katerega pobudnik je bila prav celjska Svoboda. s JOI-IC VlUDlJSKt K.r. do 18. ure, ob sobotah pa samo od t. do 13. ure. Akvareli iz Egipta RAZSTAVA FRANCETA SLANE IN DORE PLESTENJAKOVE ________.......................,V .C£UIL_ ..............^ .-^ .. . . Slovenski slikar France Slana in slikarka Dora Plestenjakova sta le- tos spomladi odpotovala in potehi dva meseca bivala v Egptu. Tja ju je zvabila I. nagrada za slikarstvo, ki je bila dodeljena Slani na II. me- diteranskem bienalu v Aleksandriji. Za oba slikarja v tem primeru ni bi- lo večjih težav. Problemi nastajajo, kadar potujeta brez nagrad. Bivanje v Egiptu je Slani in Ple- stenjakovi omogočilo, da sta ustva- rila ciklus lepih akvarelov, ki sta jih prvič razstavila v Celju. Na razstavi so se vrstili akvareli kot strani v čudoviti knjigi vtisov in spominov, ki so bili zabeleženi v svojstveni, melodično obarvani go- vorici akvarelnih barv. Povedali nam niso le, da so v Afriki zanimivi kraji, da je tam svojstvena arhitek- tura, da so tam prijetne noči in da je bilo silno vroče, kajti na čisto ne- opazen način so nam posredovali pravo umetniško doživetje. Zato je prineslo prvo srečanje s Slano in Plestenjakovo Celjanom na tej razstavi dosti več kot samo pri- jetno presenečenje. Afriški akvareli Franceta Slane (18 po številu) so nudili vsakomur dovolj gradiva, da je lahko prece- nil rezultate njegovega dosedanjega prizadevanja na področju te slikar- ske tehnike. Pri Slani gre za dolgo- letno delo, za iskreno in pošteno ustvarjanje od vsega začetka dalje. Akvarel je namreč Slani že dolgo pri srcu m se ga prav rad poslužu- je zlasti še, če se hoče kot slikar sproščeno razživeti v prijetni barvni harmoniji, zračnosti, lahkotnosti in liričnem razpoloženju. V svojih afriških akvarelih se je Slana pokazal kot mojster, ki zna poleg vsega s posluhom tenkočutne- ga opazovalca in svojo lastno ču- stveno zavzetostjo posredovati raz- položenja, ki so lastna le umetniku, ki zna odkriti na vsakem kontinentu nekaj novega in zanimivega, zlasti še, če gre za razmerje do narave. Tako je bilo videti pri vsakem listu toliko enotnosti, pa čeprav je šlo za časovno ali kako drugače menjajoče se občutke. Nil z ribiči, hišami, v jutranji svetlobi ali Nil i rokavom. Kairo ponoči, s parkom in ljudmi. Bejrut, Luxor. Latakia in kamnolom Moka- tai: neposredni, zračni in sveži Sia- novi akvareli. Dobro interpretirani puščava, peščena voda in temno ne- bo. Za Slano spomiini, za nas nov svet in nove umetnine. Dora Plestenjakova, mlada slikar- ka iz Škofje Loke je svoje piramide, pristanišča, sfirigo in poglede na mesta barvno in tektonsko dobro postavila. To niso nervozno skicira- ni motivi s potovanj, brez povezu- jcčega osnovnega tona, атрак so uglašena ustvarjalna dejanja — prepričljive umetnine s krepko for- mo in lastnim temperamentom. Razstava 34 akvarelov, ki sta jo pripravila France Slana in Dora Plestenjakova, je zdaj mimo. Sli- karja sta umetnine odnesla iz Celja. Pokazala jih bosta še drugje in si- cer le onim, ki imajo likovne ustva- ritve in svet ob Nilu radi. Mi pa že- limo, da bi nas še tako razveselila z v^jo tli manjšo razstavo kakor tokrat. M .M. Ob 90^1einici Jožeta Pečnik^ Krepka osebnost je že po videzu, ko ga z veseljem srečujemo, kajti Jožetu Pečniku tudi 90 let starosti ne more do živega, saj še v novem- bru ni vajen obleči plašč. Se do la- ni je bil vesten blagajnik SZDL III. četrti in malo prej je opravljal še več drugih funkcij, kajti ni mu da- no, da bi hotel počivati. Naš dragi jubilant se je rodil 23. novembra 1870 (je torej starejši od Pariške komune) v Gornji Sušici pri Bizeljskem. Tu se je pričel šola- ti, kar je nadaljeval v Brežicah in na meščanski šoli v Krškem. Na mariborsko učiteljišče je prišel 1887 in pod ravnateljem pedagogom Schreinerjem maturiral 1891. Uči- teljsko službo je nastopil v Breži- cah, odšel za 3 leta v Šentvid pri Planini, nakar se je vrnil na dvoje-_ žično osnovno šolo v Brežicah. Tu so ga kakor vse ostale zadnje uči- telje Slovence nemškutarji ovajali, da pri pouku zanemarja nemščino. Leta 1896 je bil Pečnik premeščen v .Kapele tik Sotle, kjer ga je na enorazrednici čakalo 320 šoloobvez- nih otrok! Zupan in predsednik kra- jevnega šolskega sveta sta bila ne- pismena. Toda kljub preobremenitvi z delom je odločno obnovil stara prizadevanja za zgraditev novega šolskega poslopja in zmagal. Leta 1900 je postal upravitelj štirirazred- nice v Kapelah s 4 učitelji. Veliko pozornosti je posvetil pouku go- spodarstva in zadružništva ter je na šolskem vrtu pripravil sadno drevesnico. Ustanovil je Kmetijsko podružnico in Kmetijsko posojilni- co, ki jo je vodil 35 let. Bil je med ustanovitelji Vinarske zadruge za okrožje Celje in Zadruge za rejo toplokrvnih konj za okraj Brežice. Po prvi svetovni vojni, med katero je kot član raznih komisij znal šči- titi ljudske koristi, je sodeloval v, vodstvu Nabavljalne nameščenske j zadruge v Brežicah. Stal je vedno \ v' naprednih vrstah in se udejstvo-] val zlasti v Sokolu. S polnimi službenimi leti so Jo- žeta Pečnika pozvali v pokoj. Ob slovesu mu je občina Kapele v pri- znanje zaslug med 32-letnim delom tam podelila 1928. leta častno ob- čanstvo. Odtlej je prebival v Doba- vi in nato v Brežicah. Ko je njego- va soproga učiteljica Mojca 1938. leta dosegla premestitev v Celje, ji je s hčerko sledil. Tudi iz Celja se je še vse do začetka okupacije vo- zil v Kapele opravljat posojilniške posle. Aretaciji med okupacijo je ušel s preselitvijo v Ljubljano, kjer je ostal brez pokojnine in si je dobil nekaj priložnostnih zaposlitev. Po osvoboditvi se je z rodbino vrnil v Celje in tu kljub svojim 75 letom prevzel več funkcij tako v organi- zaciji OF, zadružništvu in sindikatu upokojencev. Splošno spoštovani in priljubljeni slavijenec se lahko z veselim pono- som razgleduje po svojem opravlje- nem delu, ki je služilo koristim slo- venskega ljudstva. Njegovo plodno dejavnost je znal oceniti tudi zbor aktivnih tovarišev letos, ob dnett prosvetnih delavcev, ko mu je ji«- klonil cvetja in umetniško sliko. Vi' soko cenjen je v celjskem kroik upokojenih prosvetarjev, na katav ga sestankih nikdar ne manjki Prav ti so mu te dni izročili posee-1 no diplomo z besedilom v verzih. Starosta celjskih prosvetnih it- lav cev Jože Pečnik naj nam še mnt- go let ostane zdrav! Njegov sveti vzgled nam bodi vzpodbuda na pot naprej! F. R. Šolstvo v Slovenskih Konjicah Člani občinskega komiteja ZKS v Slovenskili Konjicah so na zad- nji seji obširno razpravljali o sta- nju šolstva v občiini. Poudarili so, da mora školska reforma dobiti svoj obraz v vsebini in ne le na zunaj. Povsiod tam, kjer tega še niso storili, so še vedno v stari in ne v vsebinsko novi šoli. 2e številka, da v letošnjem šol- skem letu manjka okoli 25 učnih moči, pove, da skoraj na vsaki šoli manjkata dva učitelja. Ob koncu lanskega šolskega leta so bili objavljeni razpisi za prosta učna mesta, toda na šolo je zelo težko dobiti učitelja, če ta že vna- prej ve, da ne bo dobil stanova- nja. Za samskega se tu in tam s ležavo dobi kakšna soba, za uči- telje z družinami pa je dosti težje. V Slovenskih Konjicah bodo ne- kaj stanovanj zanje odstopili v novem bloku, ki ga gradi občina; v Zrečah, bočah, Vitanju in mor- da še kje pa jih bo treba zgraditi. Kljub temu, da morajo zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev mnogi učitelji na šolah poučevati več razredov ali več ur, kot je predvideno, je njihovo plačilo niz- ko in komaj doseže plačo delav- ca v industriji. Zato je svet za prosveto in šolstvo pred kratkim izdelal poseben predlog, na pod- lagi katerega bi to nadoknadili s sredstvi, ki ostanejo v proraču- nu od osebnih dohodkov manjka- jočih učnih moči. S šolskimi prostori so na naj- slabšem v Zrečah in Konjicah, deloma tudi v Ločah in v neka- terih dnjgih krajih. V načrtu je nova šola v Zrečah, za tem pa , bodo na vrst)o prišle Konjice, kjer j si bodo začasno pomagali z nekaj j učilnicami v mladinskem domu. Na seji so govorili tudi o delu šolskih odborov, ki so izvoljeni pri vseh šolah v občini. Menili so, da bo treba aktivizirati za reše- vanje številnih nalog v šolstvu \ tudi te odbore in da bi na konfe- * rencah šolskih upraviteljev sode- lovali tudi predsedniki šolskih od- borov. Šolska vodsitva naj bi za sodelovanje prosila tudi gospodar- ske in druge organizacije, ki bodo šolam brez dvoma priskočile na pomoč v okviru možnosti. i S. MI H ALKO V — A. HI EN G Robinzoni in dekleti V prospektu SLG v Celju piše med drugim: naša želja — prinesti gledalcem malo vedrine, malo son- ca, košček poletja in rahel dih vetra, ki veje iz morja in še upanje — da bi publiki ugajali. Več kot deset uspelih predstav v skoraj razprodani hiši, z občin- stvom, ki glasno komentira, se sme- je in navdušeno ploska mladim igralcem, je vsekakor dovolj. Zelja je uresničena in celjski gledališki ansambel je s Hiengovo počitniško komedijo »Robinzoni in dekleti« dal svojemu občinstvu živahen, lahkot- no igriv in pester splet taborniških dogodivščin treh Robinzonovih »po- tomcev«, ki so s svojimi preprostimi norčijami, razposajenostjo in idilič- nim sanjarjenjem publiko pritegnili, ji ugajali in jo razvedrili. Andrej Hieng je svoje »Robinzo- ne« povzel po počitniški komediji sovjetskega dramatika Sergeja Mi- halkova »Skoraj divjaki«. V tujo vsebinsko zasnovo je vsadil naše ljudi, izoblikoval naše okolje in ji dal pridih naše sodobnosti, seda- njosti. Trije študenti, »resni« samci in navidezni zakrknjena, romantič- ni sanjači in kričavi naivneži, isto- časno pa ob prvi priložnosti do ušes zaljubljeni in iskreno čuteči ter do- brodušni fantje, so na samotnem bregu ob Jadranskem morju doži- veli svoje, morda v življenju naj- lepše in naj prisrčne jše počitnice. V njihovo samoto, nered in dolgočas- je je prisijal droben žarek ljubezni, ki sta ga prinesli Vera in Marina. V njuni bližini so trije Robinzoni kljub prepirom, grožnjam in »sovra- štvu« spet začutili, kako lepo je lahko življenje. Čustva mladih lju- di so bila močnejša od neštetih ob- ljub in zakletev samoti; ljubezen, čista, preprosta in iskrena je vzbr- stela tam, kjer je še do nedavnega tlela zakrknjenost, moška nečimer- nost in samoljubje. Sicer komedija nima večjih umet- niških pretenzij, saj tako tudi ni bila zasnovana. Njen namen: ustre- či gledalcem, ki si želijo predvsem nekaj nepretenciozne odrske zabave je povsem dosežen. To dokazujejo številne predstave, polna dvorana in nasmejani obrazi gledalcev. Kot si je avtor komedijo ob pisanju za- mislil, tako jo je prenesel tudi na odrske deske: preprosto, živo in vedro. Pestra scena arch. Svete Jo- vanoviča je mladim igralcem dala nešteto možnosti za resnično doži- veto in prisrčno interpretacijo. Igralski kvintet: Jože — Jože Pri- slov, Roman — Sandi Krošl, Janez — Volodja Peer, Vera — Breda Go- stičeva in Marina — Maja Druško- vičeva je bil posrečeno izbran, če- prav ni povsem zadovoljil stilu igre. Med njimi je bil najboljši Volodja Peer, med njim in Bredo Gostičevo. ki se ni mogla povsem približati počitniškemu vzdušju in se povsem sprostiti, so zazvzeli solidno sredi- no drugi trije igralci. Sicer pa je važno predvsem to. da se gledalci v dvorani dobro počutijo, da se pri- jetno zabavajo in da bodo še in §e polnili celjsko gledališko hišo. i. B. »Robinzon« med svojimi Robinzoni in dekletoma Pred premiero mladinske igre To nedeljo bo SLG v Celju pri- čelo uprizarjati moderno pravljično igro Lepota in zver (napisal Anglež N. S. Gray po francoski ljudski pravljici, v slovenskem prevodu Za- lika in zver). Namenjena je naj- mlajšim, doraščajočim in odraslim, za katere je za vsak primer po- stavljena zunaj abonmaja. To pa nikakor ni pravljica v običajnem smislu. V njej ni dobrih in hudob- nih princesk, ljudožerskih zmajev in dobrih vil. Vsi so dobri in nekateri imajo napake. Pravljica je v tem: lepo je dobro in dobro je lepo, pa naj je človekova zunanjost taka ali taka. Vsebina na kratko: Dobri, betežni Hoknspokai naleti na hudobnega princa — tako vsaj misli, da je hudoben, ko pred njim robanti, grozi in se napihuje. Da bi se ga rešil, ga iz vzgojnih namenov kratkomalo začara v zakleti grad. Potem pa na smolo pozabi nanj za celih pet stoletij. Princ, ki je bil surov zgolj zato, ker je bil osamljen in lapnščen, brez staršev, se medtem i ie večji osamljenosti spremeni v pr«» cato zver. Celo Hokuspokus sam, ki M ta zadeva nakoplje precej nevšečnosti U glavo, ga ne zna odčarati. Edino dekli« Lepota ga s svojo predanostjo, z notra- njo lepoto in ljubeznijo odreši, da po- stane spet človek. Postane to, kar U lahko bil že od vsega početka. In ■•• zadnje nas čarovnik še neprisiljeno po*- nči, da je bolje, če se ne vtikamo v ži> ljenje drugih ljudi, dokler ne vemo o njih. In običajno res ne vemo. Igro je zrežiral Juro Kislinger, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Vera Perova kot Lepota, Janez Ef' žen kot Princ, Hokuspokus bo Zlaf ko Sugman, Miki-Zmaj pa Slavki Belak. Sceno je zasnoval Sveta Jr vanovič, kostume Alenka Bertl-Sar- ševa. Pravljica bo vsekakor privlačni tudi za odrasle, ki so jim lepe stva- ri blizu. Z duhovitim dialogom, s čisto zgodbo jih bo gotovo ogrela SLG se bo z njo namenilo na go- stovanje po podeželju. ž Kritična ocena dela Prosvetna društva in Svobde v laški občini so na občnih zborih kri- tično ocenila dosedanjo kulturno- prosvetno dejavnost. V vseh pro- svetnih društvih primanjkuje v knjižnicah novih knjig. Društvene knjižnice nimajo lastnih sredstev, dotacij ni, in tako njihovo poslan- stvo počasi peša, ker ne nudijo bral- cem knjižnih novitet. Velika je tudi potreba po stalnih prostorih za kulturno-prosvetno iz- življanje. V Laškem so dani pogoji za ustanovitev kulturnega kluba. Prostori, kjer bi naj bil klub, so že na razpolago. Vanje se je že prese- lila knjižnica, le žal, da je zmanj- MOJI ZAJČKI Ze dolgo, dolgo redim zajčke. Z njimi se veselim, žalosten sem, kadar menim, da so oni žalostni, igram se z njimi — no, dobri prijatelji smo. Bil sem pa tudi že v zelo resnih skrbeh zaradi njih. Tako-le se je zgodilo: Kot vsako jutro, sem tudi takrat naj- prej šel krmit zajčke. Ko pa sem pri- šel do hlevčka, sem s strahom opazil, da je nekdo odtrgal desko na vhodu. Menil sem, da mi je moje zajčke nekdo ukra- del. Toda kmalu sem spoznal, da nj bilo tako. v blatu okoli hlevčka sem ugledal sledove velikega psa. Ta pes je moral utrgati desko in ugonobiti moje zajčke. Res je bilo tako. Vse premražene in mo- kre od rose sem našel svoje zajčke v grmovju. Toda treh od njih nisem mogel zbuditi k življenju . . . Zdaj pa mi je očka napravil nov hlev- ček v svinjaku, lepo zavarovan je, zata upam, da bodo vsi moji zajčki lepa do- rasli. Viktor Reberšak, Prožinska vas, Štore kalo denarja za dokončno oprema prostorov. Nujno bi bilo potrebna obnoviti tudi oder in streho na do- mu TD Partizan v Laškem. Svobodi Rudnika Laško bo koristila za klub- sko življenje ravnokar zgrajena učilnico v Hudi jami, v Sedražu p» nameravajo dozidati šolo in taka urediti prepotrebno dvorano. ANEKDOTA Pokojni zaslužni pedagoški delt- vec in celjski okrajni šolski nadzof' nik Ljudevit Cernej (oče našeg* ambasadorja v Parizu dr. Darka i* v Rawensbrücku umrle pesnice pro[ Anice) je v letih do 1919 bil noi' učitelj v Grižah pri Celju. Nekd je njegovo šolo obiskal deželni šoi' ski nadzornik iz Gradca, seveda Sf mec. Potem ko si je ogledal potei pouka v polnih razredih, je hot^ videti še šolsko mladinsko knjižna co. Cernej ga je vodil k omari f zbornici in jo odprl. Toda omara bila docela prazna! »Hočete me imeti za norca?« /' vzrojil strogi nadzornik. »Saj tu i^* vidim nobenih knjig! Omara je vefi' dar prazna!« »Oprostite!« se je nasmehnil nad' učitelj. »Veste, knjižnica pač slUf svojemu namenu, zato so vse knj'' ge v rokah otrok in še dosti p^^ malo jih je!« »A tako,« je zamomljal blamira gospod in omari pokazal hrbet. CELJSKI TEDNIK STET. 46 - 18. novembra 1960 ZA MALE BRALCE Na$i nagrajenci To pot smo bili zelo veseli, ko emo brali odgovore na prejšnjo ^ nagradno sličico. Iz vseh yasih pisem se zrcali želja, da bi skle- nili prijateljstvo z malo deklico in skoraj vsi pišete o tem, da je prišel čas, ko bodo tudi tem- nopolti ljudje svobodno zadihali. Nekaj prispevkov pa je nagaji- Tih — takšna sta tudi odgovora sih dveh nagrajencev. Prvo nagrado — tisoč dinarjer — bo dobila naša stara znanka Irena šumeč iz Bukovžlaka. Na- pisala je takle odgovor: Deklica, med tabo in mano razlike ni, čeprav si Ti črne a jaz bele polti! Drugo nagrado — 500 dinarjer smo prisodili Anici Ocrirk iz Te- li«rij: V ustih tvojih, zobki hell lepši so kot to zlato, shrani ga, morda čz leta — bo za zobe prav prišlo. Kar prijetno, kajne? Tretjo na- frado — prav tako 500 dinarjev pa smo prisodili Edvardu Klad- »iku iz Skornega št. 20 — Šmart- MO ob Paki: Še sreča, da ti bodo zrasli še drugi zobje! Vsem lep in topel pozdrar íb «MTÍdenje prihodnji teden. Nova I nagradna slika To-le je nova nagradna foto- jrafija! Ker se zdaj vsi najbolj rneto učite, smo izbrali za ras >nčeno« deklico. Nič več vam ne bomo govorili o njej, dovolj zgo- Torna je! Kar sami poiščite pod- pis k fotografiji in nam ga čim- prej pošljite. Pa veliko uspehov! UJEL GA JE Profesor nam je povedal, da bomo naslednji dan pisali malo- matično šolsko nalogo. Jožeta, ki mu matematika ni bila najbolj pri srcu, je pogrelo. Vneto je premišljeval, kaj naj stori, da mu ne bo treba pisati naloge. To zamišljenost je opazil profesor in ga vprašal: >Kako, Jože? Ali bo šla naloga?< Jože, ki je bil dru- gih misli, je komaj slišno od- govoril: >Ne vem.« Pouk je minil. Odšli smo do- mov. Ko smo prišli naslednji dan т šolo, je imel Jože obvezano roko. Prvo uro pn slovenščini ni nič pisal. Drugo uro pa je bila ma- tematika. Profesor je razdelil zvezke. Ko je prišel mimo Jože- ta, se mu je ta začel opravičevat, da si je ranil roko. Profesor pa je dejal: >Ubogi Jože. Gotovo bi rad pisal nalogo, pa je ne moreš. Pokaži, kje imaš rano!< Jože je zardel: >Ko imam pa tako lepo obvezano!« Profesor mu je po- redal, da zna tudi on lepo ob- vezati. Počasi mu je roko odvil in videl >rano«. Dejal je, da je res velika rana, toda, da bo kljub temu lahko pisal. Jožeta pa je bilo sram, ker smo vsi videli njegovo >leno rano«. Moj bratec Petrcek mali za mizo sedi, v zvezek napise ie črko »it. Avto zatrobi — že je na cesti. Nič več prijetno ni k nalogi sesti. Vendar — če hoče kdaj kaj veljati mora številke in črke poznati. Anica Jeršič, Teharje pri Celiu JESEN Kako tiho in žalostno je! Vìe se nam zdi tako pusto, skorajda eno- lično. Dnevi se nič ne spreminjajo Pa vendar! Listje počasi pada z dre- ves. Tiho se poslavlja od življenja. Ljudje hite po ulicah. Vse polno jih je. Ne ozirajo se, ne pogovar- jajo... Z zvonika se slišijo turobni zvoki zvona. Počasi, leno odmevajo udarci v meglo, ki objema mesto. Turobno zveni zvon, kot bi pel posmrtno pe- sem listom, ki padajo in umirajo ... Neka starka gre skozi mesto, go- zdove, tiho in počasi. Nikamor se ji ne mudi. Za seboj- pušča žalost in puščobo. Lasje so ji že nekoliko sivi in nepočesani. Ne ozira se v zvonik, ne v listje. Pusti dnevi so. Ljudje hite. Slišijo se glasovi zvona. Neka starka gre skozi mesta in gozdove. Nič je ne gane turobno zvonenje, niti usoda lista, ki poslednjič vztrepeta in po- časi pade na tla. Tiho, kot bi se po- slavljal od življenja. S. N. Uh, ljubezen pa taka! Tonček vpraša Janeza: »Ti, kako to, da Marjan že tri le- ta sedi v istem razredu?« »Veš, učitelj ga ima tako rad, da ga ne more in ne more pustiti od sebe!€ Jožica Kostanjšek, Z jesenjo se narava spremeni. Listje odpade, zjutraj lega me- gla na mesto, življenje pa gre svojo pot ^ prav tako kot tale voz z otroki, ki se ne zmenijo j-.a jesen in hlad. Majda nam piše Dragi tovariši iz uredništva in mladi bralci! Danes vam prvič pišem. Iz na- šega kraja se še ni nihče oglasil, zato sem se opogumila jaz, da na- pišem nekaj vrstic. Doma sem iz Dobja pri Šentjur- ju. Moja rojstna vas je Gorica. Ho- dim v šesti razred osnovne šole in imam od doma do nje pol ure hoda. Moja vasica leži na sončnem hrib- čku, vse naokrog pa se razprostri- rajo gozdovi. Se enkrat, vsem lep pozdravi Majda Guček, Gorica — Dob je, Šentjur pri Celju Majdi se za pisemce lepo zahva- ljujemo. Vabimo pa jo, da nam na- piše kaj več o šoli in delu pionir- jev, napiše kak doživljaj, skratka — da ne pozabi na nas. Zadnje dejanje - pred sodiščem v preteklih dneh je šla h kraju najdaljša sodna obravnava pred okrožnim petčlanskim senatom y Celju. Na zatožni klopi je bilo enajst obtožencev. Za kazniva dejanja goljufije, po- neverb in ponarejanja listin so se zagovarjali: Viljem Gračner, bivši naoavni referent odkupne baze pod- jetja »Surovina« Mar bor, skladišč- nik v tem podjetju Ivan Gobec, bla- gajničarka Valerija Kolar, material- na knjigovodkinja Marija Sitar, biv- ši uslužbenec Betona Stane Škor- janc, nakupovalec baze v Celju Ja- nez Jevšnik, poslovodja te baze Fra- njo Širše, bivši personalni referent celjske bolnišnice Marjan Rojnik, skladiščnik v bolnišnici Drago Ba- lani, Henrik Skrbinek, ki je brez za- poslitve, in obratovodja v podjetju »Vrvica«, Dragica Lazarini. Obtožnica je očitala obtožencem da so poneverili, ogoljufali ali pa so si drugače prilastili preko 4 mi- lijone dinarjev. Po dokaznem po- stopku je zastopnik obtožbe umaknil nekatere postavke ob'ožnice, tako da je vsota zmanj.^ana, vendar ne bistveno. Razprava je pokazala, da je največ kaznivih dejanj storil prvoobtoženi Viljem Grpčner. Kupo- val je odpadni material in nato r lažnimi listinami prikazal večje vsote za izplačila. S takimi goljufi- jami si je prisvoj'i! сет: 1 milijon di- narjev. Javni tožilec ga je v konč- nem govoru prikazal kot najbolj po- kvarjenega v tej družbi. Zanimiva je tudi ugotovi'e, da seznam listin, ki jih je Gračner falsificiral, obseg« kar nekaj strani obtožnice. Z njim je tesno sodeloval skladiščnik pod- jetja Ivan Gobec, ki bi po službeni dolžnosti moral skrbeti za imetje surovinske baze v Celju. Tretje ob- tožena Valerija Kolar se je zago- varjala za grabež, ker ji je obtožni- ca očitala, da je poneverila vsoto preko 800 tisoč dinarjev. Ostali ob- toženci pa so obtoženi večinoma ra sodelovanje pri poneverbah, goljufi- jah in drugih kaznivih dejanjih. Obtoženci so si začeli prilaščati gotovino s kaznivimi dejanji 1957. leta, organi varnosti pa so jih od- krili ob koncu 1959. leta. V začetku so začeli z malim, v zadnjih mese- c h pa ugotovimo, da so skoraj s"e- lierni dan v podjetju izvršili kako poneverbo, goljufijo in podobno. Ta sodni proces je hkrati tudi eden naj- bolje prpravljenih procesov v zad- njem obdobju. Preiskovalni sodnik je v šestih mesecih podrobno pre- iskal vsako kaznivo dejanje, le-te je nato še javni tožilec podrobno pre- veril tako. da je bila obtožnica zelo temeljita. Obsegala je skupaj z ob- razložitvijo kar 90 strani. Enako vestno in vzorno je senat vodil tudi obravnavo. Po končanem dokaznem postopku so za obtoženci govorili še tožilec in zastopniki obrambe. Javni tožilec je zlasti poudaril moralno pokvarje- nost prvoobtoženih. Saj so zavest- no iskali prefinjene oblike za prila- ščanje denarja. Številni falsifikati pa so jim bili sredstvo za prikriva- nje poneverb in goljufij. Tožilec je tudi poudaril, da obtožba ni zajela vseh kaznivih dejanj, ki so jih od- krili, ker bi sicer obravnava ¡«o-ldia nepregledna; je pa to vseüakoi ¡>3- me.nbna obtežilna okolnost za eb- tcžene. ZasiOkiniki obrambe pa so na- sprotno menih. Ca obstaja nevarnost da bodo obtoženci spričo dolgotraj- nost; procesa in obsežnega gradiva izpcidli z¿ d.'"Užbo skrajno nevarne osebe, lo po mnenju zagovornikov namreč ne more držati. Saj je go- tovo, da so obtoženci delali v pogo- jih, ki so Jim omogočili prilaščanje družbenih sredstev, lu namreč n« gre zanikati tudi krivde centrale v Mariboru, ki poslovanje svoje bare v Celju ni dovolj kontrolirala in s tem omogočila kazniva dejanja. Ve- lika možnost p'rilašćanja (slaba kontrola) jih je zapeljala, sami pa mso bili dovolj morni, da bi seupf'.i. O obsežnosti procesa pr:ča tudi čez 200 strani zapisnika s sodne ob- ravnave. Zanimiva je tudi ugotovi- tev, da je ta proces bil v času, ke so varnostni organi odkrili kar v treh podjetjih v Celju kazniva deja- nja gospodarskega kriminala. Ker je razglasiitev sodbe bila ▼ petek, ko je naš list že natisnjen, bomo obsodbo objavili v naslednji številki. Ali bosta Ložnica in Zavodna ostali brez prodajalni Na območju stanovanjsKe skupno- sti Aljažev hrib posluje sedaj rnes- nica in prodajalna mleka. Obe pro- dajalni sta v poslopju Draga Kralja na Teharski cesti. Obe prodajalni pa sta v tem predelu mesta tudi potreb- ni. Pred kratkim pa je lastnik stav- be odpovedal lokal obema prodajal- nama. Prebivalci s tega območja se o tem razpravljali in so m.nenja, da bo za ta predel velika izguba. Če be- do obe prodajalni ukinili. Sodijo, takega mnenja je tudi občinski svel za blagovni promet, da bi trgovini morali ostati v teh prostorih dotlej, da bodo zgrajeni posebni prostori za prodajalne v Zavedni. Postavili pa so tudi javno vprašanje, zakaj ta stavba ni bils nacionalizirana. Istočasno je odpovedala lokal tu- di lastnica stavbe, v kateri je trgo- vina podjetja »Rio« na Ložntici. Ty bi nastal še večji problem, saj se ta predel urejuje v zaključeno stano- vanjsko naselje. Zato prebivalci se- dijo, da bi b lo potrebno zgraditi večji stanovanjski blok, v spodnjih prostorih bloka pa urediti ustrezne, prodajalne. Vendar pa je nujno, dsj trgovina posluje vse dokler novi,j trgovski prostori ne bodo urejeni, j O tem je razpravljal tudi občinski,^ svet za blagovni promet, in člani s«1 bili mnenja, da bo res potrebno ta-| koj pristopiti k urejanju obeh pro-1 blemov. Saj bi na obeh koncih me- sta nastale pri preskrbovanju pre- bivalcev neprijetne nevšečnosti. No- vogradnje pa bodo potrebne tudi za- to, ker sedanji prostori v Zavodni irt na Ložnici ne odgovarjajo osnov- nim merilom sanitarne urejenosti. Trgovina na Ložnici pa je tudi pre- majhna za naraščajoče potrebe. Pre- bivalci s tega območja namreč me- nijo, da bi bilo potrebno urediti tii še prodajalno sadja in zelenjave ter mesnicGU^-.^ .^..^^^^^„^.^^^—^__^ ^ Nova pridobitev „Zlatorogo^" Kekonstrukcija tovarne Zlatorog т Mariboru se bliža h koncn. Malokdo, ki Je t zadnjem času zasledoval hitro rast gradbenih del v tovarni Zlatorog, je ve- del, da se tu pripravlja montaža dveh popolnoma novih strojnih naprav za naj- sodobnejšo proizvodnjo detergentov in ftralnih mil. Tako postajajo napori ko- ektiva, da se dokončno reši zastarelih metod dela — stvarnost, kar ni samo velika pridobitev za kolektiv temveč tidi za potrošnika. Prvi del rekonstrukcije se bo zaklju- čil z montažo Mazzonijevih naprav za proizvodnjo pralnih mil. Je v kratkem bo stekla poizknsna proizvodnja mila Ro najsodobnejših metodah, aše gospodinje bo vsekakor zanimalo kaj bo tu novega in kakšna bo sedaj razlika med dosedanjo in novo kvaliteto mila. Da bi bilo lažje razumljivo, naj ■a kratko omenimo sedanji — povsod v ■vetu že zastareli način proizvodnje, po katerem je tovarna Zlatorog, pa tudi vse ostale tovarne mila pri nas, proiz- vajala pralna mila doslej. Kuhano milno maso so na primitiven način hladili in ■ato oblikovali v razne oblike. S tem ■e je šele začel proizvodni proces, če- prav izven stroja. Proces lahko imenu- jemo zaradi tega, ker je predstavljalo ■HŠenje oblikovanega mila eno od važnih faz v celotni proizvodnji mila. Sušenje samo je bilo dolgotrajno in podvrženo atmosferskim prilikam kot so tempera- tura, vlaga, itd. Po dosedanjem načinu proizvodnje je bilo milo vlažno _ in po- rozno, če pa se je sušilo dalj časa je izgubilo pravo obliko. V novem modernem načinu proizvodnje ▼se te nevšečnosti odpadejo, ker se ob- likovanje in sušenje vrši v strojnih n«; pravah. Odslej bo milo vedno dovolj čvrsto in s točno določenim odstotkom vlage, ne bo več spreminjalo oblike, niti se ne bo v shrambi vlažilo. Te spre- membe bodo potrošniki kmalu z največ- jim zadovoljstvom ugotovili. Ib še ena novost, ki je zelo tesno po- vezana s spremembo v načinu proizvod- шје mila. Proizvodnja po starem načinu zaradi sušenja na zraku ni dovoljevala povečanja kapacitet, in zato se je več- krat dogajalo, da trgovska mreža ni bila redno založena z nekaterimi vrstami mila. Druga slaba stran, ki je izvirala iz omenjenih proizvodnih zmogljivosti, je bila ta, da je milo moralo prehitro zapuščati sušilnice v tovarni in zato pri- hajalo na trg prevlažno. Vse to bo v bo- doče odpadlo! Milo bo prihajalo iz stroj- nih naprav popolnoma sposobno za trg in uporabo. Da bi na koncn lahko vsaj delno oce- nili ogromne prednosti, ki jih prinaša proizvodnja mila z novimi napravami, naj omenimo še to, da je največja to- varna mila na svetn THE ANDREW JERGENS COMPANY LTD v Ameriki montirala Mazzonijeve naprave za pro- izvodnjo pralnih mil. Poleg te delujejo uspešno že več let iste naprave v celi vrsti tovarn v zahodnih državah in dru- god v svetu, kar dokazuje ogromne prednosti, ki jih imajo moderne naprave za proizvodnjo kvalitetnih pralnih mil. Proizvodne zmogljivosti se bodo tako neprimerno povečale in bo tovarna Zla- torog lahko v celoti zadovoljila željam potrošnikov in proizvajala prav tako Kvalitetna mila kot so na zapadnem trgu. Majhne so te stvari Sprva, pred nekaj leti smo si pod gospodinjskim servisom predstav- ljali skoraj vedno le uslužnostne ustanovo iste vrste — pralnico. Ze kmalu po svoji ustanovitvi so bile pralnice v Celju priznane pomočni- ce gospodinjam pri njihovem delu, in prav takrat je bilo v pralnicah tu- di največ dela. Sčasoma se je izka- zalo, da so le nekatere pralnice za- dovoljivo oprale perilo, kakor n. pr. pralnica v Ključavničarski ulici, mnoge pa so zaradi nekvalitetnega dela že izgubljale stranke in seveda rentabilnost. Ob času, ko pralnica v Ključavničarski ulici ni in ni zmo- gla vsega dela, je dobivala pralni- ca v Stanetovi ulici le še tu in tam zavoj perila. No, in pred petimi ted- ni so pralnico v Stanetovi ulici tudi zaprli. Poleg svoje озпол^пе dejavnosti pa so pralnice gospodinjam poso- jale še sesalce za prah in menim, da je bila ustanovitev izposojevalnice sila domiselna in dobrodošla, saj električni pripomočki olajšajo delo v gospodinjstvu, poleg tega pa ga tu- di bolj korenito opravijo. Enako kot s pralnicami, je bilo s sesalci in lo- ščilci za tla. Gospodinje so si jih izposojale, pozneje pa so se pokva- rili in jih ni bilo več mogoče dobiti. V pralnici, ki so jo zaprli pred pe- timi tedni, sta ostala tudi sesalec za prah in loščilec za tla, oba popol- noma v redu, ki sta poleg pralnega stroja izpostavljena delavcem, ki si tu jemljejo vodo. Morda kdo poreče: »Kaj pa pome- ni en sam sesalec!« Za stanovanj- sko skupnost le malo, za tistih pet- inšestdeset gospodinj pa, ki bi si ga lahko vsak mesec izposodile, precej. Ali je torej res takšno delo, prene- sti aparate iz zaprte, nerentabilne pralnice v servis, kjer ne morejo in ne morejo ustreči vsem prosilcem zaradi premajhne zmogli|vosti apa- ratov? Nekaj o preprogah Med pogoste, zelo neljube nesre- če v gospodinjstvu sodijo tudi padci in spodrsljaji na pološčenem parke- tu, kjer leži nepritrjena ali obtežena preproga. Ti padci so često zelo ne- varni, zato je, kakor mi je pred dne- vi rekla neka žena, lepši pološčen pod brez preproge, kakor pa s pre- progo, ki drsi na vse konce in kraje in z njo tudi tisti, ki stopi nanjo. Preproge ne moremo pritrditi. Lah- ko jo sicer na vseh koncih pritrdi- mo z risalnimi žebljički, vendar nam to onemogoča čiščenje tal in se pod preprogo nabira prah. Zato je naj- bolje položiti preprogo pod mizo, omarico za radio ali pod kakšen drug kos- pohištva, ki ni pretežak. Čiščenje je seveda otežkočeno pa tu- di preproga se kvari, vendar je manjša nevarnost padca — pred- vsem za naše otroke, ki se bodo v zimskih mesecih zadrževali največ v sobi. — Preprogo vsaj deloma oču- vamo, če jo večkrat premaknemo, da je torej obtežena vedno na dru- gem mestu. Prav zaradi tega je v sobah, kjer se vsa družina mnogo zadržuje, v otroških sobah in v kuhinjah ter predsobah najprimerneje, če položi- mo na tla kakšno oblogo. Obloge ne drsijo, varujejo tla, in se znatno la- že čistijo, kakor preproge. O izbiri in polaganju oblog vas bomo sezna- nili v eni naših prihodnjih številk. Ta pa zna zgodovino! Mama naroči Zlatki, naj kupi 29 dekagramov slanine — »Hambur- ger«. Ko pride Zlatka v mesnico, pm tcko-le zine: »Prosim 20 dekagramov Habbt- buržanov!« Cvetka Kroflič. Prožinska vas 9, Store Trije različni modeli otroških oblačile za noč. Spalna srajčka za prve mesece, ko se otroček še ne razbrca. Pozneje mora biti srajčka vsekakor precej daljša in spodaj speta, da ostanejo nožice na toplem. Za ta čas prav primerna je druga pižama, kjer res nikjer ne more »ničesar po- gledati ven.« Za otroke, ki spijo v toplih prostorih, ali spijo zelo mirno, je ljubek tretji model z jopico, ki jo mali obleče preko glavice in jo pri vratu le zaveže. Odprtina je na hrbtu, dolga le 1 centimeter, saj je dovolj velika odprtina pri glavici. S trakcem je nabrana ta pižama tudi v zapestju in gležnjih. Celjski trg Trg je bil v zadnjem tednu slabše preskrbljen. Še vedno je zadostna po- nudba povrfnine, ohrovta, zelja, solate, pese, repe, in krompirja; ponudba sadja je bila boljša kakor v prejšnjem tednu. Kvaliteta pridelkov pa je slabša. Tržnemu nadzorstvu, kljub skrbni kon- troli še vedno uide kakšen prodajalec, ki ponuja slabo blago. Tako je neka go- spodinja iz Celja prejšnji teden kupila razpuščeno maslo, pa je šele doma opa- zila, da je žarko. Gospodinje pazite, zlasti razpuščenega masla in smetane ne kupujte ne da bi se prepričale o kakovosti, saj je oboje moralo čakati že nekaj dni doma, da se je nabralo toliko za vedrico za trg. ^ V soboto je bilo aa trgu đov<^ p«, rutnine. CELJSKI TEDN4K STEV. 46 - 18. novembra 1960 Zakaj? Vihar je polegel Prav je tako! Sicer pa bi lahko zadevo »Jesen- šek«, ki smo jo sprožili v našem listu označili s temi besedami — konec dober, vse dobro. Vprašanje dvojne registracije no- gometašu Zdravka Jesenska iz Šo- štanja in sicer za NK Šoštanj ter NK Rudar iz Velenja je v torek popoldne dobilo svoj epilog pred disciplinsko komisijo Celjske nogo- metne podzveze. Stvari so bile po- jasnjene, ugotovljena je bila okol- nost »falsificiranja« Jesenškovega podpisa, nadalje pisanja dveh iz- jav in podobno. Velenjčani so do- bili svoje zadoščenje, hkrati pa so pokazali največjo mero pripravlje- nosti, da se problem uredi tako, da /.aradi tega ne bo trpela športna dejavnost v Šaleški dolini. Spričo te želje, pa tudi odkritih besed zastopnikov nogometnega kluba iz Šoštanja je imela disciplinska ko- misija lahko delo, saj je tudi ona zastopala pravilno stališče — stvar je treba urediti tako, da bo v bo- doče zagotovljeno Se večje in dosti bolj pristno sodelovanje med šport- niki in zlasti nogometaši iz Velenja in Šoštanja. Ta želja je bila do- sežena. In v tem je tudi pravi po- men zaključka razgovorov, ki so se vodili med zastopniki športnih in telesno vzgojnih organizacij iz Šoštanja in Velenja, ne glede na to, da je disciplinska komisija kljub vsemu morala seči po pra- vilniku in izreči vzgojne kazni. Nikogar ne bodo »obesili«, ni- komur vzeli pravic do nadaljnjega udejstvovanja v športnih organi- zacijah, kar so zlasti zadnje dni na veliko govorili v Šoštanju in Velenju. Razlogov za to ni bilo in jih ni. Vihar je polegel, zastop- niki »sprtih« strank so si segli v roke in obljubili, da bodo v znak nadaljnjega tesnejšega sodelovanja že ob prvi priložnosti pripravili no- gometno tekmo, pa ne med aktiv- nimi igralci, temveč med funkcio- narji obeh moštev, to je Šoštanja in Velenja, Problem je rešen in to lepo in prav. Zasluge za to imajo vsi, ki so v njem sodelovali. Posebno pri- znanje pa je v tej zvezi treba iz- reči disciplinski komisiji pri Celj- ski nogometni podzyezi, ki je stvar obravnavala življenjsko. Kot rečeno je morala disciplinska komisija navzlic vsemu seči po pravilniku in izreči kazni. Tako je tajniku NK Šoštanja tov. Ivu Ble- kaču izrekla ukor in to zaradi »falsificiranja« podpisa, Zdravkn Jesensku (ki mu je priznala regi- stracijo za NK Šoštanj) pa pismeni nkor zaradi neresnega stališča pri podpisovanju izjav in zaradi zava- janja v zmoto. Končno je komisija obravnavala še primer, ko so nogometaši Šo- štanja samovoljno zapustili igrišče na prvenstveni nogometni tekmi s Celjem. Celotno moštvo je bilo kaznovano s prepovedjo treh me- secev igranja na vseh tekmah. Ka- zen poteče 3. februarja 1961. leta. igralcu Jožeta Trpina, ki je prav- zaprav povzročil odhod nogometa- šev z igrišča, pa s prepovedjo šti- rih mesecev nastopanja. Kazen mu poteče prvega marca 1961. leta. Zmaga in poraz... .MLADINA OLIMPA JE IZGUBILA PRVO TEKMO Za nami je osmo koio slovenskei conske lige; ko'.o, ki nam je spet po- streglo z nekaj presenečenji in tako znova potrdilo staro resnico - - žoga je okrogla, favoritov ni. Od obeh celjskih ligašev se je to pot odlikoval le Olimp, pa čeprav tudi za Kladivarja ne moremo reči, da je igral slabo. Razlika med obe- ma pa je bila le v tem — in to je seveda dovolj — da je Olimp prema- gal Nafto s 3:0, Kladivar pa izgu- bil dvoboj v Mariboru z istoimensko enajstorico 2:0. Olimp je doma gostil lendavsko Nafto, ki je doslej še praznih rok in tiči na dnu tabele. Olimpova zma- ga je bila zaslužena. Domačini so bili boljši, borbenejši. Ves stroj do- mačih je deloval brezhibno, pa če- prav je blatno in spolzko igrišče marsikdaj preprečilo dobro zasnova- no akcijo. Med napadalci se je naj- bolj odlikoval Posinek, ki je znal pripraviti akcije, iz katerih so se pozneje rodili goli. Enega pa je dal tudi sam. Ostala dva sta zabila Ubovič in Coklič; slednji iz enajst- metrovke. Kladivar je nastopil v Mariboru proti Mariboru. Celjani niso odšli v Maribor brez upanja. Na to razpo- loženje je v veliki meri vplivala tudi tradicija, po kateri se je Kladivar vedno krepko držal na igrišču mari- borskih železničarjev. Kot je poka- zal potek dogodkov, ta upanja n;so bila brez osnove. Kladivar je bi! enakovreden nasprotnik domači najstorici, na trenutke, zlasti pa pro- ti koncu igre, celo dosti boljši. Ven- dar te prednosti ni znal izkoristiti. Tako je moral .Maribor zapustiti praznih rok. 'Po osmem kolu se je stanje na le- stvici bistveno spremenilo, vsaj kar se tiče celjskih moštev. Olimp je namreč prehitel Kladivarja in se z devetimi točkami usidral na sedmem mestu. Kladivar pa se je pomaknil za dve stopnici nazaj, na deveto in ma trenutno sedem točk. Vodstvo pa je prevzel Maribor, ki je v osmih kolih zbral dvanajst točk. Kakor prva moštva, tako so v ne- deljo nastopili tudi mladinci v bor- bi za točke. Olimpova mladina je na lastnem igrl'šču doživela prvi poraz. Premagali so jih mladi igralci ma- riborskega Kovinarja z rezultatom 3:1. Čeprav so bili gostje boljši — v njihovem sestavu igra večina mla- dincev bivšega Branika — bi Olimp navzlic vsemu lahko potegnil nekaj več. Kladivarjeva mladina pa je iz- gubila dvoboj proti mariborski z 2:1. Navzlic porazu je mladina Olim- pa zadržala drugo mesto na lestvici z enajstimi točkami, Kladivar pa je trenutno na sedmem mestu s prav tolikšnim številom točk, to je sedem. V tekmovanju za najboljšega strelca med člani prvih moštev še zmeraj vodi Hribernik, član Kladi- varja z devetimi goli. Na četrtem mestu pa je Florjane (Olimp), ki je doslej zabil šest golov. Pet golov pa je v dosedanjih srečanjih dosegel Kokotec (Kladivar). V nedeljo celjski derby OLIMP : KLADIVAR V nedeljo, 20. t. m. je na sporedu deveto kolo slovenske con- ske lige v nogometu. Poleg ostalih se bosta v medsebojnem spo- padu srečali celjski enajstorici Kladivarj.". in Olimpa. To bo pravi celjski derby, takšen, kakršnega še zlepa nismo videli. Tekma bo na igrišču Olimpa, zato pa bo spomladansko povratno srečanje na Glaziji. Prognoze o izidu te tekme so zelo različne. Ene so na strani tehnično boljšega moštva, to je Kladivarja, druge pa spet govo- rijo v prid borbenejše enajstorice Olimpa. Bolj oiprezni se ogre- vajo za neodločen izid. Naj bo kakorkoli, naša želja je samo ena — tekma naj bo lepa in prava športna borba, brez surovih izpadov igralcev in brez nesramnih izzivanj prenapetih gledalcev. Odločitev šele v zadnjem kolu v tekmovanju celjske nogometne podzveze sta bili v nedeljo odigrani samo dve tekmi. V Celju je moštvo Celja po slabi igri premagalo Stek- larja iz Rogaške Slatine 3:0, Kovi- nar pa je pred rekordnim številom gledalcev (800] igral na lastnem igrišču neodločeno 0:0 z velenjskim Rudarjem. Ostali dve tekmi sta bili zaradi slabega vremena in blatnega igrišča preloženi. Čeprav smo tik pred zaključkom prvenstva (v nedeljo je na sporedu zadnje kolo) vprašanje prvaka v je- senskem delu še ni rešeno. Za naj- višji naslov se potegujejo kar tri moštva in to Celje, Velenje in Ko- vinar. V zadnjem kolu se bodo srečali: Velenje — Celje, Šmartno — Kovi- nar in Šoštanj — Steklar. Pred tem pa vodijo Celjani s sedmimi točka- mi, na drugem mestu so Velenjčani z enakim številom točk, tretji je Ko- vinar s šestimi, Šoštanj in Šmartno jih imata po dve. Steklar pa je brez točke. Celjski motiv Posvetovanje o mladinskih klubih OZN Pred dnevi je bilo v Celju posve- tovanje o vlogi m nalogah mladin- skih klubov Organizacije združenih narodov. Posvc'ovanja, ki ga je skli- cal občinski komite Ljudske mladi- ne v Celju, se je-udeležil tudi pred- sednik občinskega odbora Socali- stične zveze tovariš Drago Spendi. Mladinski klubi Organizacije zdru- ženih narodov so se razvili iz »deč- jih«, katerih delo je slonelo na prin- cipu »arnbasadorstva«, člani kluba pa so kot »ambasadorji« zastopali po eno »državo«. Mladinski klubi OZN vzgajajo svoje člane v preda- ne gradilelje socializma, krepijo med njimi idejo za mir in razvijajo duh proletarskega internacionaliz- ma, je na posvetovanju poudaril ge- neralni sekretar mladinskih klubov Janez Terček. V celjskem okraju so se klubi že m.očno uveljavili, pred- vsem na osemletkah in srednjih šo- lah in so postali pomembna oblika idejno-vzgojnega dela mladine. Prav zato je naloga mladinske organiza- cije, da skrbi za razvoj in pravilno delo klubov. Mladinski klubi organizacije zdru- ženih narodov niso množična oblika, zanje je značilen poglobljen študij. Razumljivo pa je, da bosta sistem in program dela na osemletki popol- noma drugačna kot na srednjih šo- lah. Na osemletnih šolah bo vodstvo kluba moralo upoštevati, da dela z ljudmi, k: so zelo mladi, in bo za- to moralo izbirati taka predavanja in razgovore, ki bodo primerni nji- hovi starosti. V začetku bodo v ta- kem klubu predavali predavatelji iz drugih klubov, prav primeren pa je tudi način »arnbasadorstva«. Na srednjih šolah bo program seveda izpopolnjen. Na kraju posvetovanja so pregle- dali možnosti za ustanovitev mla- dinskih klubov OZN na nekaterih celjskih šolah, hkrati pa sklenili, da se bodo člani okrajnega centra za- dolžili za nekatere klube. KONCERT je bil ODPOVEDAN Včeraj bi moral v Celju gostovati ve- liki plesni orkester RTV Beograd. Ker pa se direkcija Radio-televizije v Beogradu ni strinjala s privatnim aran- žmanom ansambla, so bile nenadoma od- povedane vse tri predstave v Sloveniji in to v Ljubljani, Mariboru in Celju. Koncert je preložen na poznejši čas. Vse kaže, da bomo imeli priložnost vi- deti in slišati priznani ansambel šele v januarju prihodnjega leta. Spričo te okolnosti prireditelj ne nosi krivde, ker do gostovanja ni prišlo. Že reklama o nastopu beograjskega ansambla v Celju pa jc pokazala na veliko zanimanje, saj je bilo že v predprodaji oddanih večino vstopnic. Vsi, ki jih še imajo, jih lahko vrnejo pri blagajni kina Union, kjer bwlo spreJkli tg^i jgpvrMÜo^v^^d^ayu. Zmagala je ekipa iz Kozjega v okviru Meseca tehnike je dru- štvo Ljudske tehnike v Šmarju pri Jelšah priredilo ocenjevalno vožnjo s končnim ciljem v Statenbergu. Or- ganizator ocenjevalne vožnje je bi- lo Avto^moto društvo iz Bistrice ob Sotli. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe in sicer iz Šmarja, Bistrice in Kozjega. Tekmovali so z mopedi, motornimi kolesi in avtomobili. Prvi del vožnje je bil hitrostni s tremi iz- hodnimi točkami. Končni cilj pa je bil v Mestinju. Od tod naprej je po- tekala proga skozi Lemberg preko Pečice in Poljčan na Statenberg. Drugi del ni bil hitrostni, ampak so gledali izključno na pravilno vožnjo na cestno prometne predpise itd. V ekipnem ocenjevanju je zma- gala vrsta iz Kozjega, ki je s tem osvojila tudi prehodni pokal. Druga je bila Bistrica, tretji pa tekmoval- ci iz Šmarja pri Jelšah. Med posa- mezniki je bil v vožnji z avtomobi- li najboljši Jože Brilej iz Podčetrt- ka, med motoristi Anton Romih iz Bistrice, med mopedisti pa Zlatko Kunst iz Bistrice. Tekmovanje je sicer doseglo svoj namen. Navzlic temu pa so vozači ostali nekoliko razočarani, kajti tek- movalna komisija ni bila v stanju, da bi vsem udeležencem pojasnila, kje in zakaj so prejemali kazenske točke, torej, kje in zakaj ga je kdo pri vožnji polomil. LEP USPEH JUDOlSTOV OLIMPA Mlada ekipa judoislov Olimpa je v nedeljo sprejela v goste drugo moštvo Maribora. Celjski borci so ta dvoboj odločili v svojo korist 13:11. V prvem kolu so zmagali 8:4, v drugem pa izgubili 5:7. Najboljši med Celjani je bil inž. Reya, ki je zmagal v obeh borbah. Prav dobri pa so bili še Drozg, Kralj in novi- nec Medved. OBRAČUN DELA - STRELSKE DRU21NE »MALÜAJ« Minulo soboto je imela strelska družina »Malgaj« v Šentjurju red- ni letni občni zbor, ki je nadvse lepo uspel. Po poročilih, živahni ter plod- ni razpravi so podelili najboljšim članom diplome. Za predsednika družLne so tretjič zapored izvolili tovariša Franca Gumzeja. S. Z. Prvi mesti - že oddani Celjski rokometaši so v nedeljo končali svojo okrajno ligo. V zao- stanku sta sam.o dve tekmi in sicer Konjice — Šoštanj in Griže — Po- lule. Rezultata teh srečanj ne more- ta bistveno vplivati na končno raz- vrstitev v jesenskem delu tekmova- nja. Prvo mesto so tudi tokrat osvo- jili rokometaši železnlčarskega kluba Celje pred mlado ekipo Partizana Celje. Ostale ekipe so bile v jesen- skem delu za razred slabše. Zato pa je med njimi zanimiva borba za tretje mesto, katerega lahko zasede- jo igralci iz Polul, pa tudi Šoštanja. Prijetno so presenetili igralci iz Griž. Rezultati zadnjega kola: Polule — Celje 15:27, Rečica — Partizan Celje 9:17, Šoštanj — Velenje 25:21 in Griže — Konjice 17:8. Trenutno stanje na lestvici (brez dveh tekem) je naslednje: Celje 15, Partizan Celje 12, Polule 6, Rečica 6, Šoštanj, Velenje in Griže po 4 ter Konjice 2 točki. Mlada in agilna rokometna sekci- ja pri celjskem Partizanu bo za praznik dneva republike pripravila že drugič tradicionalni turnir naj- boljših slovenskih rokometašev-mla- dincev. Lani so na tem turnirju zma- gali 'prireditelji pred Rudarjem, Ma- riborom in Polulami. ZAKAJ TAKO? Napori Olimpa za vstop v slo- vensko consko ligo so bili združeni ne samo z izredno prizadevnostjo nogometašev in njihovega vodstva, temveč tudi s precejšnjimi finanč- nimi sredstvi. Treba je bilo urediti igrišče, postaviti garderobe z ust- reznimi sanitarijami, postaviti o- grajo in še in še. V društvu močno štedijo s skromnimi sredstvi. Vsak dinar dvakrat obrnejo, samo, da bi ga najbolje naložili. To so prizadevanja amaterskih delavcev, ki bi morali dobiti javno priznanje od vseh, pa tudi od ti- stih nekaj desetin in morda tudi sto ljubiteljev nogometa, ki nede- ljo za nedeljo izrabljajo Golovec in raje s hribčka opazujejo do- godke na igrišču, namesto, da bi segli v žep in plačali .skromno vstopnino. Ali vas ni sram?! Prire- ditelj ima z organizacijo nogometne tekme visoke izdatke, dohodki pa niso takšni, da bi krili vse potre- be. Ali bi vam bilo res prehudo, če bi z Golovca stopili na igrišče, na prostor, ki je urejen za gledalce in če bi pri vstopu plačali odškod- nino zato, da boste poldrugo uro uživali v pravem športnem raz- položenju? S tem boste podprli pri- zadevanje kluba in mu pomagali, da bo laže reševal svoje naloge. In teh ni malo. verjemite, da jih ni. Samo vprašajte društvene funk- cionarje, s kakšnimi težavami se borijo, da tudi vam pripravijo vsa- ko nedeljo uro ali dve razvedrila. Zaradi takih zastonjkarjev, ki raje od daleč, z Golovca opazujejo tek- mo, je močno prikrajšana društ- vena blagajna. Novo življenje OBISK PRI KEGUACIH INORADA Z ustanovitvijo novega kegljaške-\ ga kluba pri železničarskem šport- nem društvu Celje je od doslej naj- močnejšega kegljaškega moštva In- grad odšlo nekaj najboljših tekmo- valcev. S tem je Ingrad izgubil, vsaj zaenkrat primat v kvalitetnem pogledu kegljaškega športa, ni pa izgubil svojega zaledja, še manj pa perspektive. Te in podobne misli so nas vodile, ko smo se zapletli v pogovor s to- varišema Jerasom in Vitancem o gle- danju vodstva in članov sindikalne- ga športnega društva Ingrad na nov premik v celjskem športnem življe- nju. — Odhod nekaterih članov iz na- šega kegljaškega kluba je bil logi- čen. Naše športno društvo je usta- novila sindikalna organizacija pod- jetja in je zato zaprtega tipa. To pomeni, da smo ga v prvi vrsti usta- novili zato, da nudimo članom svo- jega kolektiva največje možnosti za športno udejstvovanje v prostem ča- su. Pri izvajanju tega osnovnega programa, nas čakajo velike nalo- ge. Treba ie namreč vedeti, da ima- mo v našem podjetju blizu osem sto mladih ljudi, katerim bi morali in jim tudi bomo posvetili še več po- zornosti za aktivno sodelovanje v športnih sekcijah. Ze ta številka go- vori, da ima naše sindikalno šport- no društvo dovolj močno zaledje, kateremu se mora posvetiti, saj je zato bilo tudi ustanovljeno. Ne gle- de na te osnovne poglede, pa smo v kegljaško sekcijo sprejeli tudi ne- kaj tekmovalcev, ki niso bili člani našega kolektiva. V glavnem so bili to tudi najboljši kegijači. Razumlji- vo je, da je tako nastala kvalitetna ekipa, ki je dosegla tudi nekaj vr- hunskih uspehov. Zal. pa ta kvali- teta ni potegnila za seboj še več igralcev, ki bi lahko sčasoma po- stali prav tako dobri tekmovalci. Namesto, da bi to moštvo, ki so ga v glavnem sestavljali nečlani naše- ga gradbenega kolektiva, vplivalo kot magnet na ostale manj izkušene ke gl jače, pa se je zgodilo ravno na- sprotno. Med kvalitetno ekipo in ostalimi je nastal velik prepad; mnogi člani našega kolektiva so ce- lo zapustili kegljaški šport, ker ni- so videli perspektive, da bi se lahko kmalu uveljavili v vrsto najboljših. K vsemu temu se je pridružil še ob- čutek sramu, češ kaj bom jaz v pri- meri z asi... Spričo takšnega sta- nja in ker ni bilo kvalitetne selek- cije iz množične osnove, so tudi v prvem moštvu nastale nekatere vr- zeli. Tem notranjim nesorazmerjem, za katere pa seveda\ie moremo ob- dolževati tekmovalce, so sledili še prigovori s strani kolektiva, češ za- kaj trošimo naša sredstva za tekmo- valce, ki niso člani našega kolekti- va. Zaradi vsega tega je prišlo tudi do odločitve o prestopu nekaterih tekmovalcev iz našega v nov klub. — Kako pa je zdaj v vašem klu- bu? — Imamo občutek, da bo zaživel povsem novo in plodno življenje. Vanj so se že prve dni po odhodu prej omenjenih kegljačev prijavili številni mladi člani kole'ktiva. Z njimi bomo delali, skušali bomo do- seči množično udejstvovanje, ude- leževali se bomo vseh možnih tek- movanj ... in tako izpolnjevali os- novne smernice našega delovnega programa. Sicer pa nas čakajo velike naloge še na ostalih področjih športnega udejstvovanja in ne samo na keg-. Ijaškem. Zlasti si bomo prizadevali, da omogočimo stanovalcem naših naselij aktivno delo v malem roko- metu, odbojki, streljanju, namiznem tenisu itd. Zato bomo v vseh nase- ljih ur-ejevali primerna igrišča in skrbeli za zares množično športno udejstvovanje članov našega delov- nega kolektiva. —mb KMETIJSKA ZADRUGA LESICNO JE 2E NA POTI NAPREDKA Kmetijska zadruga v Lesičnem se je v zadnjih letih močno razvila. Z lastnimi sredstvi so zgradili lep zadružni dom, kjer so razen zadruž- nih prostorov tudi prostori za dru- žabno življenje. Imajo tudi lepo dvo- rano za kino predstave. Lani pa so kupili tudi stanovanjsko poslopje, kjer stanujejo deh-vci in uslužbenci zadruge. Velika pridobitev je tudi obnovlje- na sadna sušilnica, ki je brez dvo- ma za +^ kozjanski predel izredno pomembna. Uporabljajo jo tudi za- družniki iz sosednih kmetijskih za- drug. Začeli so graditi velik hlev. kjer bodo redili okoli 200 glav ži- vine. Kmetijska zadruga v Lesičnem pa je že doslej razvijala svojo lastno proizvodnjo. Doslej so imeli okoli 20 hektarjev rodovitne zemlje v na- jemu. Toda, pravijo, to je le začetek — na tem bodo gradili in razvijali lastno proizvodnjo v naslednjih le- tih. L. J. KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V LAŠKI OBČINI Pri vseh krajevnih organizacijah SZDL tečejo zadnje priprave za iz- vedbo letnih konferenc. Tako so or- ganizacije, ki obsegajo večje pod- ročje, že izvolile podružnične od- bore in delegate, ki bodo zastopali člane s področja podružnic na kra- jevnih konferencah. Vse krajevne organizacije bodo imele krajevne konference v nedeljo. Poleg politič- nih vprašanj bodo na njih obravna- vali tudi splošna gospodarska vpra- šanja kraja in občine, hkrati pa iz- volili delegate za občinsko konfe- renco SZDL, ki bo v začetku decem- bra. Kronika nesreč NESREČA PRI DELU Antonu Ivankoviču iz Pečovnika je pri delu padel na nogo hlod in mu jo po- škodoval. Ristu Markovski, ki je. zapo- slen v steklarni Rogaška Slatina, je pa- del drobec .,'.ekla v oko. Zdravi se v bol- nišnici. Z MOTORJEM je padel Franc Cretnik iz Velike Pire- šice. Zlomil si je ključnico. PRETEP V pretepu je bil poškodovan Alojz Sardinšek iz Prebolda. NESREČA PRI ZAG.\NJU DRV Stanku Zupancu iz Primoža pri Šent- jurju je cirkularka poškodovala levo roko PAZITE NA OTROKE Enoletna Darja Matko iz Zabukovce se je polila z vročo vodo in se močno opekla. S KOLESOM STA PADLA Ivan Beričnik iz Brezja pri Mozirju in Stanko Trn s Tomšičevega trga. Oba sta si pri padcu poškodovala glavo, Berič- nik pa je obležal na cesti nezavesten. Gibanje preliivalstva V času od 5. do 12. novembra 1960 je b;lo rojenih 29 dečkov in 32 deklic. Poročili so se: Karel Macuh, metalurški mojster iz Zgornje Hudinje in Alojzija Lubej. uslužbenka iz Celja. Jožef Tratnik, zidar iz Pddgrada in Rozalija Balon, kuharska pomočnica iz Celja. Umrli so: Anton Sfojnšek. preužitkar iz Stojnega sela, star "3 let. Jožef Sternad, mehanik iz Braslovč, star 22 let. Janez Ramšak. delavec iz Gorice pri Smartnem, star 29 let. Viljem Volaj. kopač iz Turjega, star 44 let. Rozalija Lednik. upokojenka iz Creta, stara 86 let. Ferdinand Pri- stovnik, posestnik iz Blata, star 76 iet. Milena Krampušek, otrok iz Strmca, sta- ra 1 dan. Jožef Zabukovnik, polkvalifi- rani monter iz Hrastovca, star 37 let. Alojz Teršek, posestnik iz Radovelj, star 64 let. CEU SKI TEDNIK STEV. 46-18. novembra 1960 Gasilci v Žalcu dobro delajo 2alsk! gasilci so izvedli veliko gasilsko in reševalno vajo v tovarni Juteks Prostovoljno gasilsko društvo v Žalcu je v občinskem merilu uvr- ščeno v skupino A in je tako prvo podeželsko na 'območju celjskega okraja, ki je uvedlo stalno dežurno službo. Le-io opravljajo izmenoma štirje poklicni gasilci, ki istočasno popravljajo raz'lična gasilska orodja za domača, pa tudi za ostala dru- štva v občini. Društvo je samo letos gasilo enajst požarov in s tem- obvarovalo za več desetih milijonov Ijudslkega premoženja. V društvu dela tudi ženska dese- tina, nadalje sanitetna ekipa ier mladinski in pionirski oddelek. Za izvežbanost ' članstva in oddelkov skrbi neumorni poveljnik Jože Salej. Žalski gasilci s'o se s svojim de- lom že nešitetokrat izkazali. Vse med letom opravljene gasilske vaje in predavanja, katerih so se gasilci redno udeleževali, niso ostala brez uspehov. Tako se je dru'štvo udele- žilo običnskega "tekmovanja z dve- ma desetinama ter zasedio prvo me- sto in s tem pogoj, da sodeluje na cikrajnem tekmovanju. Trgovsko podjetje »Agropromet« Celje, Bežigrajska cesta št. 13 razpisuje naslednji delovni mesti: 1. PRODAJALCA v poslovalnici »Povrtnina« 2alec, 2. PRODAJALCA v poslovalnici »Češnja«, Celje. Pogoji: kvalificiran delavec v trgovini. Plača po tarifmem pra- vilniku, oz. po učinku. Nastop službe je možen takoj, ali po do- govoru. — Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela jc treba poslati upravi podjetja v roku 15 dni od dneva objave. Na Šmarskem PREDVSEM ŽIVINOREJA Komaj sem ujel veterinarja tov. Andrenška, ki vodi veterinarsko službo v šmarski občini. Venomer dirja z mopedom ali »fičotom« po razsežni občini, da ga je težko do- biti v občinski pisarni. V hitri sapi mi je skoraj telegrafsko nanizal ne- kaj osnovnih misli o vprašanju ži- vinoreje in veterinarske službe na Smarskem. »Kadra? Da, štirje smo; kar do- volj nas je zaenkrat. Seveda, obči- na je velika, toda z bencinskimi ko- njiči jo kar dobro prekrižarimo in smo kos boleznim, ki se tu in tam pojavljajo. Imeli pa smo že vse na grbi. Pojavljale so se skoraj vse kla- sične živinske bolezni, res: vranlč- ni in šumeči prisad, goveja tuber- kuloza, pa še svinjska kuga. Zaščit- ne akcije smo povsod izvedli, pre- ventivno cepljenje, mislim, in po- dobno. . Stanje? Ne bi se mogel pritože- vati. Ljudje na Kozjanskem in v Obsotelju so zelo dovzetni za so- dobne ukrepe: sprejeli so osemenje- vanje, vršijo selekcijo, sodelujejo z zadrugam. Povedati pa moram- — pa kar odkrito — da so najbolj za- ostali pri živinoreji okrog Rogatca, v Tlakah in Stojnem selu. Tam se ne zanimajo za pasemsko selekcijo, imajo sorodstveno izrojeno živino in še podhranjeno povrhu. Nič ne po- maga: potrebno je misliti na višjo proizvodnj'0 krme. Nasprotno pa so prav prizadevni po km.etljskih za- drugah v Mestinju, Pristavi, Šmar- ju, Rogaški Slatini, v svlnjereji pa predvsem v Zibiki. Na splošno je stalež živine v zad- njih letih porasel za 20 odstotkov, vendar so še velike skrite možnosti za nadaljnji razvoj. Ogromno pre- hranbenih rezerv je skritih zaradi manj intenzivnega obdelovanja. Re- či pa mioram, da so pitališča, koli- kor jih je trenutno v občini za mla- do govedo, že polna. Samo jelšin- grajsko gospodarstvo jih pita okrog 80 glav, pri zadrugah pa preko 500. »No, pa še to! Seveda, za mleč- nost tudii skrbimo. Posebno nepo- sredno kontrolo imamo na posestvu. Drži pa stara modrost: krava pri gobcu molze!« Široko se je nasme- jal in poskočno zajezdil moped ter odbrzel nekam proti Obsotelju. 2i- vi'noreja pa je na Smarskem osnov- na, saj ima dobre pogoje za razvoj, posebno še, ko bodo dokončno od- krili velike rezerve z izsušitvijo Imenskega polja ter ravnine ob Me- stinjščioi in Bistrici. S. KAKO SE HRANIJO ABONENTI? Posebna komisija Ijudskeíía odbora v Celju je pregledala abonentske obroke v nekaterih gostiščih v Celju. Ugotovili so, da so obroki kalorično zadostni le za lažje delavce. iHkrati pa so ugotovili tudi nekatere pomanj- kljivosti pri pripravljanju hrane za alwnentc. STRELSKO TEKMOVANJE V CELJU IN 2ALCU V počastitev dneva republike sta ob- činska strelska odbora v Celju in 2alcu izvedla minulo nedeljo množično tek- movanje v streljanju z zračno puško. V Celju so dosegli naslednje rezul- tate: MOŠKE EKIPE - 1. Tempo 727, 2. SD Branko Ivanuš I 713, 3. SD Branko Ivanuš II 694, 4. Avtoobnova 678. POSA- MEZNIKI - Mlakar 189, Tržan C. 185, Klopčič 184, Jager 183, Zurbi 181 itd. 2ENSKE EKIPE - SD Branko Ivanuš 663, Tempo 326. POSAMEZNICE - 2elj 180, Trebičnik 175, Hočevar 168, Škod- aik 16? itd. v 2b1cu pa so se odrezali takole,-: EKIPE — SD Slavko Slander (Šempeter) 1 694, SD Slavko Slander 11 655, SD Slav- ko Slander m 600, Liboje 574. POSA- MEZNIKI - Korun 185, Cretnik 175, Ko- j run Yl. 175, Herceg 171, Škodnik (vsi j Šempeter) Í69 itd. i STANOVANJA ENOSOBNO stenovanie v centru zame- nfam za večje nroti visoki nagradi. Na<5lnv v upravi lista. VZ.^MEM na stanovanje (tudi hrano), na- mežčenko ali dijakinjo. Naslov v upra- vi lista. SOBO- dobita dva dijaka. Oddam tudi garajo. Naslov v upravi lista. IŠi^EM prazno sobo v centru ali v bli- žini. Naslov v upravi lista. SLUŽBE .ABSOLVENTKA gostinske šolo /. znanjem angleščine in francoščine išče primer- no zaposlitev. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO tovarišico staro 20-25 let za sodelovanje pri artističnih nasto- pih v inozemstvu. Pismene ponudbe s sliko ali osebno na naslov: Hleb Ivan, Velenje. Kidričeva 94. UPOKOJENEC administrativne stroke želi sprejeti honorarno službo 4—6 ur dnevno. Ponud!>e na upravo lista pod »Hfvnorarnn«. SiOLSKA kuhinja H. osnovne šole v Celju sprejme dekle za pomoč v kuhinji. RAZîiQ ROČNO uro izgubljeno dne 15. tega me- seca zvečer v Zavodili—Gaberje vrniti proti dobri nagradi. Dečkova cesta 5. Oset. CKSPLJEVA IN SLIVOVA DREVESCA, razna sadna drevesca za vrt in sadov- njak ter nizke vrtnice oddaja Anton Jelen, Šentilj pri Velenju. PREKLIC Preklicojem neresnično izjavo napram ■sinžbencu Krajevnega urada Vojnik in se zahvaljujem za odstop od tožbe. Kveder Ivan, Vojnik POPRAVEK K preklicu lov. Cernuša Jožeta, v štev. 45 našega lista je bil napačno objav- ljen datum objave članka. Pravilno se mora glasiti: dne 2. julija Ì959 in ne 2. novembra 19M. KU Pi M AVTO DKW Junior ali sličnega kupim. Ponudbe pod »NOV«. Urednižtvo: Celje, Titov trj 5 — poitni predal 16 — telefon 0-đB in 24-23 - uprava: CeJje, Trg T. kongresa 3 — po^ni predal 153 — telefon 25-75 ie 2C 89 — Tekoéi ra¿un pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 29*. iertrtletna 125 din — posamema številka 15 din — rokopisov ве Traiamo. PARCELO pri Kmetijski šoli ob glavni cesti in gradbeni material prodam. Vprašati popoldne. Naslov v upravi li- sta. MOTORNO kolo »Jawa 48. v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO spalnico - trdi les pro- dam. Naslov v upravi lista. PLETILNI stroj — ročni 80-7, znamke Papiden, dobro ohranjen prodam za- radi gradnje. Ogled od 14. do 15. ure. Krajne, Cesta na Dobravo 11. LOKAL z veliko vseljivo sobo, primerno za obrtnika v industrijskem kraju bli- zu Celja prodam. Naslov v upravi lista. POCENI prodam dobro ohranjen moped. Gorjup Stanko, Štore 132. PO UGODNI ceni prodam srednje ve- liko posestvo ob glavni cesti Vrbno 7, Šentjur pri Celju. Pojasnila in ogled pri Matildi .Arzenšek - istotam. KLAVIRSKO harmoniko 4 glasno 120 ba- sov 2 registra in kompletno črpalko »Mostar« za tlačenje in sejanje ugodno prodam. Naslov v upravi lista. KRZNEN plašč za srednjo postavo iz dobro ohranjene prave ameriške piž- movke za 60.000 din prodam. Prezelj, Ipavčeva 16. NOV električni bojler »Ignis« ugodno prodam. Plečnikova 29/1. VSELJIVO enodružinsko hišo v bližini mesta prodam. Ogled po 15. uri. Na- slov v upravi lista. KLAVIRSKO harmoniki. »Hohner« 32 ba- sov, pisalni stroj — kovček »Groma«, smučarske gojzerice 40 — prodam po- ceni. Strupeh. Kersnikova 11. Celje. ŠTEDILNK, električni kuhalnik, razteg- ljivo mizo, 2 fotelja, 4 stole, 2 tro- delni okni. fotoaparat, 2 ročni nri pro- dam. Vprašati: Jenkova 1, Celje. 4 REX fotelje in otroško posteljico pro- dam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. POSESTVO 6 ha ob avtobusni postaji v bližini Strmca pri Celju ugodno pro- i dam. Mlin — žaga. Informacije v Kra- jevnem uradu Strmec. MOTORNO kolo moped prodam. V ra- j čun vzamem klavirsko harmoniko »Me- • lodija« 52 basov, ali dober šivalni j stroj. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO spalnico in kuhinjsko kre- denco prodam ugodno. Celje. Šlandrov trg 6/11-desno. Ogled od 10. do 14. ure. Kolodvorska restavracija Celje proda naslednja osnovna sredstva: 1 dobro ohranjen točilni pult iz hra- stovega lesa z dvema priključkoma za točenje vode, 1 hladilnik znamke »Bosch« vsebina 150 I v dobrem stanju. Interesenti dobe podrobnejša pojas- nila v upravi podjetja Titov trg 3/II. Kolodvorska restavracija Celje POSREDNIŠKA PISARNA V CELJU nudi v prodajo naslednje predmete: Za privatni sektor: Več avtomobilov »FIAT- 600. novejši let- niki 1 avtomobil ».MOSKVIC« skoraj nov Več avtomobilov »OPEL OLYMPIJA« v dobrem stanjn 1 avtomobil »FIAT« 1400 2 avtomobila »VOLKSWAGEN dost. voz. letnik 1954 1958 Razni motorji »HOREKS*. TRIUMPF«, ter «DKW. Za družbeni sektor razpolagamo z raznimi osebnimi avtomobili, tovornjaki, traktorji s priključki, ter raznimi stroji. 2 kom transportna traka dolž. 8 m, do- pustna težina 500 kg. Posrcdujema nakup in prodajo vseh vrst strojev, avtomobilov, hiš. parcel fid. KOMUNALNO PODJETJE .OBNOVA«, CELJE ZIDANŠKOVA 18 proda naslednje predmete: škropilnico za sadje - na kolesih, škro- pilnico za sadje hrbtno, dvigalo (vin- to), stiskalnico, upogibni stroj, vrtalni stroj, obrobni stroj, stroj za varjenje, škarje stoječe, fotoaparat, pralni stroj HIMO F-06, centrifuge za ožemanje pe- rila, loščilce za parket, bojlerje — elek- trične, straniščne školjke — cementne, školjke za suha stranišča, školjke — bidé, umivalne školjke iz litine. Državne in zadružne organizacije va- bimo, da si zaradi nabave čimpreje ogle- A^i? £ÎS^I^S^ P'* upravi podjetja. ^ RAZPISI RAZPIS UPRAVA ZA CESTE LRS razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE pri Tehnični sekciji Celje. Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Prednost imajo prosilci s prakso. Sprej- memo tudi pripravnika. Informacije daje in prošnje sprejema Uprava za ceste LRS. Tehnična sekcija Celje. Lava 42. RAZPISI »IVANČICA. Zanatsko poduzeće za proizvodnjo kon- fekcije i kišobrana — A'araždin razpisuje za svojo novo prodajalno v Celju, Pre- šernova ulica štev. 6 naslednja delovna mesta: 1. POSLOVODJA PRODAJALNE 2. TRGOVSKEGA POMOČNIKA Nastop službe za poslovodjo je takojšen, z« trgovskega pomočnika s 1. I. 1961. Interesenti morajo izpolnjevati pogoje za poslovanje v trgovski stroki. Prošnje pošljite do 20. 11. 1960 na upravo podjetja — Varaždin. GBVLSTl LA OBVESTILO Vse člane ribiške družine Celje opo- zarjamo, da morajo poravnati organiza- cijske pristojbi ne za leto 1961 najkas- neje do 30. novembra 1960, ker sicer prenehajo biti člani družine. Ostale in- formacije v ribiški pisarni ali na oglasni deski. Odbor ribiške družine Celje OBVESTILO N« Vajenski šoli Borisa Kidriča v Celju se bo sporazumno z Okrajno obrt- no zbornico pričel 1. 12. 1960 s pričet- kom ob 18 uri tečaj za pripravo moj- strskih izpitov iz oblačilne stroke. Ob- segal bo prikrojevanje in pouk o {sploš- nih predmetih. Tisti, ki ne bi polagali mojstrskega izpita, lahko prisostvujejo samo prikrojevalnemu pouku. Prav tako bo tečaj za nekvalificirane delavce iz oblačilne stroke, če bo do- voljno prijav. Prijave za tečaje sprejema Vajenska šola Borisa Kidriča v Celju. OBVESTILO Otroški dispanzer Celje obvešča star- še, da dela ambulanta neprekinjeno vsak dan od 8. do 15.30 ure, v sobotah pa od 8. do 13. ure. Posvetovalnice za dojenčke in male otroke vršijo preglede od 14. do 18. ure in to: v Celju vsako sredo in petek, v Gaberjn vsak torek, v škofji vasi vsak ponedeljek, v Zagradu vsak drugi četrtek v mesecu. Posvetovalnica v Babnem je prenehala z delovanjem zaradi odpovedi prostorov. Istočasno obveščamo starše, da od 21. novembra 1960 dalje specialisti za otro- ške bolezni ponovno vršijo preglede in zdravljenje bolnih otrok na domu. Zdravstveni dom Celje Otroški dispanzer GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 20. nov. ob 10. uri — Gray: Lepota in zver. Mladinska igra. Pre- miera. Izven. Vstopnice so v prodaji, ob 15.30 uri — Gray: Lepota in zver. Mladinska igra. Izven. Vstopnice so v prodaji. Ponedeljek, 21. nov. ob 20. uri — Brecht: Galileo Galilei. Gostovanje v Šoštanju. Torek, 22. nov. ob 20. uri — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje v Velenju. Sreda, 23. nov. ob 20. uri - Brecht: Ga- lileo Galilei. Gostovanje v Mozirju. Četrtek, 24. nov. ob 15.30 uri — Gray: Lepota in zver. Zaključena predstava za I. osnovno šolo. ob 20. uri — Mihalkov-IIieng: Robin- zoni in dekleti. Gostovanje v Vojniku. Petek, 25. nov. ob 15.30 uri — Gray: Lepote in zver. Zaključena predstava za II. osnovno šolo. ob 20. uri: — Mihalkov-HJeng: Ro- binzoni in dekleti. Gostovanje na Po- nikvi. Sobota, 26. nov. ob 15.30 nri — Gray: Lepota in zver. Izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 27. nov. ob 15. uri — Brecht: Galileo Galilei. Gostovanje v Zrečah. KINO KINO METROPOL Od 19.-22. 11. 19*0 »VESELICA., jugoslovanski film Od 23.-26. 11. 1960 »NE POZABI ME«. italijanski barvni film KINO UNION Od 17.-20. 11. 1960 »AVTOBUS JE ZA- BREDEL«, ameriški film Od 21.-24. 11. 19160 »TI STRUP«, francoski film VV DPD »SVOBODA. MLADINSKI KINO CELJE Dne 19. in 20. 11. 1960 »NENAVADNA BAJKA., ruski film ŠOLSKI KINO GIMNAZIJE CELJE Dne 19. in 20. 11. 1960 »TATA, MAMA, 2ENA IN JAZ«, francoski film Predstave so vsako soboto ob 16. nri in vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. Cena enotna 20 din. KINO »SVOBODA. ŠEMPETER Dne 19. ia ä». 11. 1W# »Г NEVEST ZA 7 BRATOV«, ameriški barvni film Csc Dne 23. 11. 196« »CELKAS«, ruski film Dne 24. 11. 1960 ^.MONTPARNASSE 19«. francoski film KOMUNALNO PODJETJE »OBNOVA« CELJE Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij raz- pisuje naslednja delovna mesta: 1 SEKRETARJA — srednja šolska izobrazba z najmanj 5 let prakse v sekretarskih in personalnih pos'lih 1 GRADB. TEHNIKA — srednja gradbena tehnična šola z nekaj prakse 1 OBRATOVODJO KOVINSKEGA OBRATA — visoko kvalificiran vodovodno inštalaterske aH ključavničarske stroke 2 VODOVODNA INSTALATERJA - kvalificirana 2 KLEPARJA — kvalificiraina 2 ELEKTROINSTALATERJA — kvalificirana 1 MIZARJA — kvalificiran VEC ZIDARJEV — kvalificiranih VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV - težakov Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po tarifnem J pravilniku. Ponudbe pismeno ali osebno na naslov: Komunalnol podjetje »Obnova« Celje, Zidanškova 18/1. Razpis velja, dokler^ ne bodo vsa razpisana delovna mesta zasedena. I OBVESTILO Dne 23. II. 1960 ob 10. uri bo v pisarni Hidrotehne Celje JAVNA LICITACIJA za prodajo 7 gradbenih lesenih barak in 1 nad&trešnice. Ogled objektov je vsak dan na gradbišču. »Hidrotehna« Regulacija Savinje — Celje KMETIJSKO GOSPODARSTVO ARJA VAS — PETROVCE sprejme FINANČNEGA KNJIGOVODJO Pogoj: srednješolska izobra'zba, al: nižja z večletno prakso v knjigovodstvu na kmetijskih gospodarstvih. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. Pismene ponudbe sprejemamo do 27. novembra 1960. SPLOŠNA BOLNIŠNICA V CELJU sprejme takoj v službo 3 KVALIFICIRANE KUHARICE ALI KUHARJE Nastop službe takoj. Bolnišnica bo omogočila nadaljnje stro- kovno izpopolnjevanje v dietni prehrani. Plača po uredbi, posebni dodatek po pravilniku do 50% na osnovno plačo. Prošnje z življenjepisom je treba na:sloviti na upravo bolnišnice. OBVESTILO Uprava za ceste LRS-IS Celje, vodstvo gradbišča za mo- dernizacijo ceste Sentrupert—Nazarje poziva vse svoje dobavi- telje, da dûst.-n'ijo eventualne še nepredložene račune v porav- na\j najkasneje do 18. novembra 1960 na naslov: Uprava za ceste LRS - - Tehnična sekcija Celje, Lava št. 42. Po tem roku podjetje dcspeiih računov ne bo upoštevalo. RAZPIS Občinski ljudski odbor Žalec razpisuje na podlagi 42. člena te- meljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) delovna mesta v Zavodu za zaposlovanje delavcev v Zalcu in sicer: 1. DIREKTORJA Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ali srednja izobrazba z vsaj 5-letino prakso. 2. RAČUNOVODJE Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba, po možnosti do- vršena ekonomska srednja šola z vsaj 2-letno prakso v računo- vodstvu samostojnih ustanov ali gospodarskih organizacij. 3. REFERENTA ZA ZAPOSLOVANJE Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba in po možnosti praksa v upravni službi. Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati Občinskemu Iju-d- skemu odboru Žalec najkasneje do 30. 11. 1960. RAZPIS Komisija za siklepamje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »MESNINE CELJE« razpisuje DELOVNO MESTO KOMERCIALISTA Pogoji: 1. Srednja ESS z najmanj 5 letno prakso v komercialni službi. 2. Mesarsfei mojster z najmanj 5 letno prakso v ikomerci- alni službi. 3. Nepopolna srednja šola z najmanj 10 letno praikso v ko- mercialni slг^žbi. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. Manastir visoki dečani, turistično središče Metohija, v kateri danes prevla- duje šiptarski žive!j. je polna dra- gocenih spomenikov srednjeveške Srbije. Tu je Prizren. sedež carja Dušana Silnega s starodavnimi cer- kvami z bogatimi freskami (cerkev Djevice Ljeviške s freskami Nema- njičev in drug'imi je posebna pri- vlačnost), pri Peči patriarhija srb- ske pravoslavne cerkve, v Visok h Dečanih pa sloviti manastir, zaduž- bina kralja Stefana Dečanskega. Cerkev in samostanska poslopja so zgrajena v dolinici pod visokim'i gorami. Položna vzpetina na levi je obrasla z borovim gozdom, edinim daleč naokrog. Manastir Visoki De- cani je gradil Stefan Dečanski v le- tih 1327 do 1335 po načrtih arhitek- ta Vita iz Kotora. Cerkev je grajena v mešanem romanskem bizantina skem slogu. Glavna privlačnost manastira so bogate in odlično ohranjene freske ki jih je okrog 5000. Druga zname- nita posebnost je bogata riznica (zakladnica), v katero pa navadni turisti nimajo dostopa. Ko je to riz- nico hotela videt' avstrijska Mari- ja Terezija, so napravili v zidu po- sebno luknjo, ker kot ženska ni sme- la skozi oltarski prostor. V riznici so še danes mnoge dragocenosti. Sredi cerkve visi velik polijelej, podoben lestencu. Pravijo, da so ta polijelej skovali iz orožja kosovskih junakov in ga obesili v manastir. Ob oltarju sta še danes dve ogrom- ni sveči, ki jih je darovala manasti- ru vdova carja Lazara, carica Mili- ca z željo, da jih prižge tisti junak, ki bo maščeval Kosovo (poraz na Kosovem polju). O odličnih freskah in drugih zgodovinskih predmetih bi lahko napisali celo knjigo. V ma- nastiru je zaposlen kustos, ki turi- stom razlaga znamenitosti. 2al niso imeli tokrat nobenih prospektov ali brošur. Ker obiskuje manastir Visoki De- cani vsak dan mnogo domačih in tujih turistov, se razvija tu živahna turistična postojanka. V borovem gozdiču je polno zaposlena lična restavracija, okrog nje pa se mno- žijo weekend hišice. Tu so tudi stal- ni campingi. Iz Peči drži proti De- čanom dobra asfaltirana cesta, ki jo letos gradijo naprej proti Djakovlci in Prizrenu. J. V. Reak'ivnî hidrogliserji \ ■ i Veliko pozornost med ljubitelji športnih stav je bila dirka hidrogli- serjev z reaktivnimi motorji. Ti mali motorji so opremljeni z izredno moč- nimi m^otorji, ki so jih poganjali po mirni gladini z brzino preko 150 ki- lometrov na uro. Edino pravilo, ki pri teh dirkah velja, je enak tip mo- torja in čolna. Tako so stave silno zanimive. Saj nihče ne more z go- tovostjo predvideti zmagovalca. Od- loča pravilna priprava motorja, kdo ga je najbolje pripravil, pa ugoto- vijo udeleženci stave šele na koncu dirke. Tekmovanje pa je zanimivo tudi za gledalce, ki ne računajo na srečo. Upanje na dobitek namreč ni bila edina privlačnost. Čolni so dr- veli s silno brzino, za sabo pa so puščali pravo vodno zaveso, ki sta jo dvigala oba izpuha reaktivnega motorja. Baje so te dirke velik dan tudi za foto-amaterje. »Srce« nove elektronske naprave, ki bo sprejemala radijske signale z zvezd in vsemirskih raket, je sin- tetični rubin (na sliki desno), ba- kreni del (levo) in trajni magnet (spodaj). Ves mehanizem, izvzemši anteno, tehta 12 kilogramov in je spravljen v prenosni omari velikosti televizijske škatle. Naprava lahko sprejema signale, ki prihajajo iz od- daljenosti nekaj milijonov kilo- metrov. Pričakujejo, da bodo z njo prispevali k miroljubnemu razisko- vanju oddaljenih planetov, kakor tudi, da bodo lahko spremljali giba- nje satelitov in vsemirskih ladij. Nesporazum in zadrega Tajnica, ki je šele pred kratkim prišla v službo, je prosila šefa, če lahko skoči v trgovino in si kupi ne- kaj najpotrebnejših reči. — Oh, to ni potrebno, ji je od- vrnil šef. V našem skladišču imamo vse, kar potrebujete. Vzemite samo listič papirja in napišite nanj svoje želje in potrebe, skladiščnik vam jih bo takoj izpolnil. Nekaj minut zatem je skladiščnik dobil naslednjo zahtevnico: stekle- ničico laka (temnordečega), tubo kreme za roke, zavitek roza papir- natih prtičkov, pincelo (pazite na to, da se konca dobro zapirata). Bili so v zadregi. Teh »pisarni- ških« pripomočkov res niso imeli rui zalogi. PUNČKA V ATELJEJU Moj prijatelj-slikar je imel hčer- kico. Oba z ženo sta jo skrbno ču- vala, zlasti še, da bi ne prišla v ate- lje, kadar je slikal ženski akt. Nekoč pa se je vendarle pripetilo, da je mala punčka smuknila v ate- lje. Ko je gola ženska, ki je tedaj pozirala njenemu očetu, videla de- kletce, je brž stekla za zaveso. Oče in mati sta obstala kot prikovana, presenečena in v pričakovanju, kaj bo zdaj. Toda, zgodilo se je to, kar nista pričakovala. Punčka je stekla k mamici in energično vprašala: — Zakaj pa lahko ta tukaj bosa teka naokrog, jaz pa ne smem? HVALA... Avtobus je bil poln žensk. Med- tem, ko se je spuščal po strmi in vi- jugasti gorski cesti navzdol, je vljudni voznik opozarjal potnice na lepote okolice. Nenadoma je prišlo strašno ne- urje. Močan veter, nato pa še dež. Lilo je kakor iz škafa. Avtobus je začelo nevarno zanašati, vidljivost je postajala minimalna, ceste se sko- raj ni več videlo. Ko se je šofer zazrl v zrcalce, ki je bilo obrnjeno oroti sedežem, je vi- del, da jc potnice prevzel silen strah. Vse so se krčevito oprijemale svojih sedežev, kakor da bi hotele obdržati vozilo na cesti. Tako nenadoma, kot je nevihta prišla je tudi minila. Izza oblakov je spet posijalo sonce. Prav tako pa je zasijal šoferjev obraz. Žen- skam, ki so se vidno oddahnile, pa je dejal: — Topla hvala. Brez vas bi ne bil zmogel te vožnjel GASILCI ŠPORTNIKI Na reviji so nastopili gasilci z novim športom — brizgalnim va- terpolom. Kratka karakteristika nove igre: Dve moštvi kot pri vsaki športni igri, igrišče enako kot pri vaterpo- lu. Sest igralcev — brez vratarja. Zmaga moštvo, ki s curki iz gasil- skih brizgalk spravi žogo večkrat v nasprotnikova vrata. Duhovito, ne? Samo eno slabost ima ta igra. Nam- reč, da so gledalci do kože mokri. Beli golobček Ta beli ptič, ki je silno podoben golobu, vsaj kar se njego- vega razšopirjenega repa tiče, je eden od favoritov v prvih de- setih letih razvoja našega letalstva. S tem letalom je v Budim- pešti nastopal naš pionir letalstva Mihailo Merčep, najboljši to- variš prvega letečega Jugoslovana Edvarda Rusijana. Ko dandanes gledamo vitka aerodinamična letala, ki s stra- hovito hitrostjo režejo nebo, se nam zdi čudno, da je takle okor- než sploh lahko zapustil trdna tla, zlasti še, če pomislimo, da takratni letalski motorji niso bili močnejši od avtomobilskih. Ko primerjamo ta silovit razvoj tehnike do današnjih dni, ne mo- remo mimo takih pionirskih začetkov. Sicer pa, ali ni to letalo, tudi po svoji podobi miroljubnega izgleda v nasprotju z današnjimi težkimi, bobnečimi in oboro- ženimi »ptiči«, ki kot grabežljive roparice krožijo nad zemljo in čakajo, kdaj se bodo lahko pognali nad svoje žrtve? c. k. Otroški, ženski in moški kožulii vseli vrst in v najnovejšili krojili stalno v zalogi Iz himalajskega dnevnika CIRIL DEBELJAK DNEVNIKA OBHAJAMO STANETOV ROJSTNI DAN. URA JE POLNOČ, TEMPE- RATURA 34" — MILIJON MUH, TO JE PRVI VERNI DOTIK Z AZIJO 8. 4. Zjutraj podelitev dovoljenj za ogled mesta. Preden smo zlezli pod most, je dobil naš novinar obisk, ki je pozneje bivanje oziroma prelet pakistanske presiolnice obrnil po- vsem v drugo smer. na srečo z do- brim izidom za nas in naše žepe. V osebi, ki jo je Zoran predstavil kot svojo sestrično, sem spoznal nekda- njo Odredovo tekmovalko, atletinjo Sentjurčevo. Sprejela nas je kot svoje goste. Natrpani v dva taksija smo zakrižarili po našem prvem ju- trovskem mestu Karachi se je po- vzpel v 12. letih od 350.C00 prebi- va.cev na skoraj 3 milijone. S tem ni rečeno, da je mesto dvignilo v istem sievilu tudi stanovanjs'Ki fond, saj odvisen prirastek predstavlja večno pntiklino ulice, in si urejuje življenje vsak po svoje, oziroma tisti meier površine, ki ga čez noč zase- da. Pred dežjem ni strahu, saj do- seže temperaturo 35 stopinj, najhuj- ši mraz pa -I- 15 stopinj. Edini obla- ki, ki pokrivajo vroče sonce, so roji komarjev in muh. Središče mesta. Iti je podobno evropskim, je zelo majh- no, vendar pestro, eno samo mrav- ljišče trgujočih, vpijočih in do skrajnosti vsiljivih prodajalcev, po- sreun.Kov in podobno. M,lijon v tem mestu jih trguje, ostala dva se pa ukvarjata z najbolj nemogočimi po- klici in opravili. Mesto je v pogledu tuberkuloze brez dvoma prvo na svetu, saj je registriranih 750.000 bolnikov. Za te ljudi je življenjski prostor obstojen in nujen samo ta- ko daleč, dokler mu seže vsakdanja potreba, bodočnost mu je kos kru- ha, preteklosti ne pozna. Toda tisti kos kruha bo njegov, pa naj ga ku- pi, prisluži ali ukrade, do njega ču- ti pravico, ne glede na sredstvo in pot, po kateri ga doseže. Kljub bedi, in prosjačenju ne kažejo obupa, na-: sprotno, s smehom kot da je poslan od boga stopi na pot tujcu in s sme- hom se nato obrne k drugemu, če- prav ostane praznih rok. — Najprej so si pogledali njen dom, lepo vilo v predmestju, pravo razkošje polno cvetlic, zelene trave z bazenom za kopanje. Se kratek obisk na naši ambasadi, nato pa ogled trgovskega dela mesta, ki je za evropsko trgo- vinsko poslovale praktično nemo- goč. Vse, z obrtnimi deli vred se od- vija na ulicah, to je dobesedno, de- la kar vsak na svojem domu. Pro- met je silno živ z neverjetnimi kon- trasti, saj v koloni med najmoder- nejšimi limuzinami vidiš kamelo, osla in svete krave. Pozno popoldne smo srečno prestali prvo srečanje z Vzhodom in trudni na smrt poiskali svoje kabine. 9. 4. Ob 5. smo izpluli iz Karachija. Prvič na naši poti leži na morju go- sta megla, v akcijo stopa radar. Pri- pravljamo stvari, peremo, na dan pridejo obleke in kravate. Glede klo- buka nimam več skrbi, odneslo ga je čez ograjo v Rdeče morje. Traktorist na kombajnu ? Dobro si oglejte to sliko. Cemu je najbolj podobna ta reč? Možak ves zavit v usnje sedi na sedežu, v rokah drži volan, pod njim pa se trese neka čudna naprava. Mar ni še najbolj podobno velikemu kom- bajnu, ki žanje prostrana žitna po- lja? Kaj še. To je letalo, ki ga vodi njegov konstruktor Mihajlo Merčep e;den od prvih letalcev Jugoslova- nov in vnet konstruktor letal. Nje- gov delež za razvoj jugoslovanske- ga letalstva, ki letos slavi 50-letmco obstoja, je med najpomembnejšimi C. K. n. 4. Torej smo v Bombayu. S tem ps se naša prava pot šele začenja. Vsa- ka odprava do danes je zamudila z indijsko carino najmanj teden dni. Ker smo prijateljska država, smo upali, da kljub slabim obetom opra- vimo posle s carino vsaj v polovič- nem času. Ne samo to, zgodil se je čudež, naslednji dan popoldne so bile po zaslugi našega kozulata ter trgovskega predstavnika Dularja vse carinske formalnosti opravljene. Torej prvi rekord. Ob 8. zjutraj so prišli pod ladjo indijski pristaniški delavci, se počasi zbirali do 10, ob 11 so pa srečno začeli z delom. Ob pogledu na več sto glavo leno druž- bo se nisem več čudil, da Indija po- časi odpravlja svojo zaostalost. K sreči so prvi priromali z ladijskega skladišča naši zaboji, vendar so de- lavci z njimi počenjali tako, da so pred carinsko postajo ostala od njih samo šklepetajoča rebra. Uslužbenci carine so se najbolj zanimali za na- še šotore, saj predstavljajo v Indi- ji udobno družinsko stanovanje in so vsakega posebej zaplombirali. Se huje je bilo, ko so prišli na dan naši radijski primopredajniki, ki so jih oni proglasili za aparate »volki-tol- ki« in jih skoraj nismo mogli pre- pričati, da imajo akcijski radine omejen na 10 milj. Bali so se, da bi prisluškovali njihovim vojaškim postajam v obmejnem pasu. Sele do- bra beseda Dularjeve žene je rešila situacijo v naš prid. Silno žejo med pregledom smo si hodili gasit na konzulat s coca-colo in tam smo tu- di prvič spoznali najnujnejšo iz- najdbo za indijske prilike, to je elek- trični »air-konditione«, zračno kli- matsko napravo, ki znižuje nevzdrž- no indijsko vročino na skoraj evrop- ske razmere ter obenem urejuje od» stotek vlage. Zvečer ogled mesta. Podoben je Karachiju, le da je večji, s širšimi ulicami in skoraj neprebavljivim prometom. Na vseh križiščih smo čakali po nekaj minut na prost pre- hod, ves čas smo vozili v četverni koloni in ob vsakem srečanju z dru- gim vozilom zamižali, ker je promet po levi strani. Sredi vsega bleste- čega in skoraj evropskega pa sreču- ješ na vsakem koraku bedo in po- manjkanje. V Bom/bayu spi na cestL skoraj 2 milijona ljudi in je prehod i po pločnikih od 9 zvečer naprej ne-j mogoč, ker moraš pohoditi nehote, nekaj na pol nagih Indijcev in pri tem lahko izgubiš celo glavo. Vsaj ; tisoč jih vsak dan obleži tam, kjer; so zvečer legli, nihče ne žaluje za i njimi in nihče ne registrira to smrt. Požre jih krematorij, edina higien- ska ustanova, ki skrbi zanje. Glavnic vzroki: podhranjenost, bolezni, vro- činska kap in prometne nesreče. Zadnje nI čudno, saj ima Bombay 75.000 avtomobilov Drobnelšportne^norostl Ta čas, ko se pri nas ubadamo z dežjem, ko pozabljamo dežnike in si sušimo obleke; ko postaja dnevnica vse manj privlačna, se v krajih, ki so bliže ekvatorju, še vedno brez- skrbno kopajo, z užitkom koristijo dopust v obmorskih letoviščih in po- dobno. Torej še en vzrok več, da se lahko na vreme jezimo. Po dolgem poletju je zlasti znana- Florida. Pravi raj je za ljubitelje vodnih športov. Za one, ki se ukvar- jajo s klasičnimi vodnimi športi — jadranje, plavanje in podobno; a tu- di za posebneže, ki s senzacijami skušajo pritegniti pozornost mena- žerjev nase. Tako so pred kratkim prikazali pravo revijo športnih км- rioznosti v vodnem miljeju. Vodno smullanje brez smuik Medtem ko so »oblečeni« klovm zabavali gledalce med odmorom, s* člani nekega kluba pokazali, da je pri velikih brzinah možno drseti p* vodi s podplati. Pri maksimalni hi- trosti čolna vlačilca so vodni smu- čarji odmetavali smuči, namest* njih pa so drseli po podplatih. Ne- koliko navzgor zavihani prsti so na- domeščali krivino smučk. Pravij», da je edina nerodnost tega športi padec, kadar čoln zmanjša hitrost po končani vožnji.