V? Kozolci so edina popestritev s snegom prekrite in le navidezno enolične zimske pokrajine — Foto: F. Perdan Leto XXX. Številka 98 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja C P Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA STIČNE Z Kranj, petek, 23. 12. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj — Veliko priznanje za enoto Momčila Marjanca. Odlikovanje pred sednika republike Josipa Broza-Tita je komandantu enote, kije bila lani prva na področju ljubljanskega armadnega območja, letos pa je druga, podelil generalmajor Drago Rakočevič. Slovesnosti so se udeležili tudi mnogi gostje. Smučarsko tekmovanje v Kranjski gori — Kranjskogorci so v sredo, 21. decembra, in včeraj, 22. decembra, pripravili mednarodno smučarsko tekmovanje za Pokal Vitranc. Na tekmovanju je sodelovalo 90 tekmovalcev iz desetih držav Evrope, Amerike in Japonske. Danes se bodo smučarji preselili na Soriško planino, kjer bo mednarodni slalom. Več o tekmovanju v Kranjski gori preberite na športni strani, (jk) —Foto: F. Perdan ■□I PRIMERNA NOVOLETNA 1 Kokrta, 30 LET DARILA za nase najbližje Tudi v blagovnici t i n a Kranj smo s primernimi novoletnimi darili dobro založeni, posebno s toplimi konfekcijskimi oblačili za otroke, ženske in moške, z opremo za dojenčke, s kozmetičnimi in z usnjenimi izdelki, s perilom in pleteninami. V g i O b u s u igrače vseh vrst oprema za dojenčke zimska športna oprema zlatnina in usnjeni izdelki dekorativno in metrsko blago perilo in pletenine kozmetika in zares pestra izbira konfekcije za otroke, ženske in moške M Kranj — Prihod fantov z borbeno zastavo, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade Veliko slavje v enoti Momčila Marjanca Kranj — Enota Momčila Marjanca v teh dneh ponovno slavi. Pripadniki enote, ki nadaljujejo tradicije slavne Prešernove brigade, so bili lani prvi na ljubljanskem armadnem območju, letos pa so drugi, zmagala je namreč enota z Vrhnike, so v četrtek, 22. decembra ob dnevu JLA prejeli še eno veliko priznanje. Predsednik SFR Jugoslavije, ZK Jugoslavije in naših oboroženih sil Josip Broz-Tito je Mar-jančevo enoto namreč odlikoval z odlikovanjem za vojne zasluge z veliko zvezdo. Komandantu enote Momčilu Marjancu ga je predal generalmajor Drago Rakočevič. Slovesnost v Marjančevi enoti, prisostvovali so ji mnogi gostje, se je začela s prihodom borbene zastave. S strumnim korakom so jo pred postrojene enote Momčila Marjanca prinesli fantje Marjančeve planinske enote. »Zelo smo presenečeni, da smo dobili to veliko odlikovanje,« je nato dejal Momčilo Marjanac. »La- ni smo dobili veliko odličje in že takrat smo bili trdno odločeni, da bomo z nadim delom nadaljevali tako tudi vnaprej. V tekmovanju na ljubljanskem armadnem območju smo letos drugi, vendar menimo, da so Vrhničani zasluženo prvi. Zato jim tudi iskreno čestitamo.« Nato se je komandant iskreno zahvalil vsem vojakom in sterešinam za nesebično delo. »Obisk predsednika Tita v naši enoti nam je dal še posebno moč za naše nadaljnje delo,« je nato poudaril Momčilo Marjanac. »Pred dnevi smo mu izročili plaketo, enote, ki nadaljuje slavne tradicije Prešernove brigade. Lahko vam sporočim radostno sporočilo. Komandant oboroženih sil vam je sporočil prek mene pozdrave, zdaj jih vam tudi prenašam, iskrene čestitke in veliko želja za srečo v novem letu.« V imenu družbenopolitičnih organizacij na gorenjskem področju je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Pripadnikom JLA je iskreno čestital ob prazniku. Nato pa so Prešernovi enoti, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, podelili v spomin skulpturo slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Le-ta bo krasila prostore čudovito urejenega muzeja v kranjski vojašnici. Potlej se je seveda v vojašnici nadaljevalo prijateljsko srečanje. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan H XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977 KRANJ Naročnik: r Še vedno kritičen položaj V sredo ob pol dveh so 275-megavatni blok šoštanjske termoelektrarne priključili na omrežje. Odpravljanje okvare se je zavleklo za nekaj ur. Ko bo v ponedeljek nadaljevala s pokusnim obratovanjem še TE 4, bodo dnevno proizvedli štirinajst do petnajst milijonov kilo-vatnih ur električne energije. Dispečerska služba elektrogospodarstva Slovenije kljub temu še vedno opozarja na skrajno kritičen položaj. Položaj je kritičen zaradi izredno nizke vode v vseh naših rekah in zaradi zmanjšane možnosti uvoza električne energije. Čeprav termoelektrarne delajo z največjo močjo, je ponovno zmanjšana dobava energije vsem železarnam, Tovarni dušika Ruše in drugim velikim odjemalcem. Elektrogospodarstvo zato prosi vse odjemalce, da tako na delovnem mestu kot doma s povečanim varčevanjem zmanjšajo porabo vsaj za desetino. Prepovedana pa je uporaba električne energije za dodatno ogrevanje poslovnih in družbenih prostorov. Mednarodno priznanje za sestre Na sedežu Rdečega križa Jugoslavije je bila v sredo nevsakdanja slovesnost. Trem jugoslovanskim medicinskim sestram, narodni heroini Saši Javorini iz Srbije, Neži Jar-novič iz Slovenije in Mihaeli Terzič iz Hrvatske so podelili visoko mednarodno priznanje — medaljo »Florence Nightin-gale«. Mednarodni rdeči križ podeljuje to priznanje že od leta 1912, v Jugoslaviji pa ga je doslej prejelo 21 medicinskih in prostovoljnih sester. Dnevi solidarnosti V Jugoslaviji vsako leto potekajo solidarnostne akcije z osvobodilnimi gibanji. Akcije imajo vzgojno-informativni namen in seznanjajo mladino s položajem, delovanjem in cilji osvobodilnih gibanj. V Sloveniji so med solidarnostno akcijo, ki je trajala od letošnjega marca do oktobra in so bili v njej posebno aktivni pionirji in klubi OZN, zbrali pomoč v vrednosti 1,6 milijona dinarjev in jo tudi že odposlali. Oktobra se je v okviru pionirske organizacije, mladine in sindikatov začela nova solidarnostna akcija za zbiranje pomoči, ki je prav sedaj dosegla vrh. Od 12. do 19. decembra je trajal pionirski solidarnostni teden, sedaj pa poteka splošni teden solidarnosti. Celotna akcija solidarnosti se bo marca končala z mladinskim tednom solidarnosti. Predvidevajo, da bodo do konca akcije zbrali za okoli 3 milijone dinarjev pomoči. Centrala za Titovo U žice Monterji kranjske Iskre so vključili v javni promet novo tranzitno avtomatsko telefonsko centralo v Titovih Užicah z zmogljivostjo nekaj nad 8 tisoč priključkov. To je že enajsta tranzitna ATC izdelana po elektronskem sistemu meta-conta. Celotni komutacijski in napajalni del užiške tranzitne centrale z izjemo akumulatorjev kot energijske rezerve — je Iskra izdelala sama v tovarni na Laborah. Uvožena sta le elektronska računalnika, ki izmenično krmilita in kontrolirata centralo in odkrivata morebitne napake. Izšel Almanah 78 Časopisno grafično podjetje Delo je izdalo Slovenski almanah 78, ki je letos izšel v trdi vezavi, v knjižni obliki in nakladi 15.000 izvodov. Razen oblikovnih ima almanah tudi precej vsebinskih sprememb; to velja predvsem za zadnji del, kjer so izpuščeni literarni prispevki, namesto njih pa so objavljeni humoristični spisi pod naslovom Zgodovina človeške umetnosti. Objavljeno je tudi obširno navodilo o uporabi akupresure. Novost je tudi grafični prikaz OF in NOV Slovenije, posebej zanimivi prispevki Lpa so opisi slovenskih kulturnih spomenikov. Škof)a Loka — Prebivalci krajevne skupnosti Škofja Loka so slovesno proslavili svoj krajevni praznik. — Foto: F. Perdan Slovesno ob škofjeloškem krajevnem prazniku x Škofja Loka — Letošnji krajevni praznik, drugič so ga tokrat praznovali, so prebivalci krajevne skupnosti Škofja Loka proslavili izredno slovesno. Proslavili so ga ob velikih delovnih zmagah. Spomnili pa so se tudi dogodkov pred šestintridesetimi leti, ko se je tudi na tem področju začela močna oborožena vstaja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Škofja Loka Milan Osovnikar je spregovoril o težkih dneh, ki so jih prebivalci s tega področja preživljali med zadnjo vojno vihro. Nato pa je spregovoril tudi o velikih uspehih, ki so jih prebivalci tega področja dosegli v povojnem obdobju in še posebno v letošnjem letu. »Dosegli smo veliko,« je dejal Milan Osovnikar. »Marsikaj smo že uredili. Zdaj je naša skrb, da si ustvarimo še več možnosti za rekreacijo delovnega človeka, za družbene prostore, za to, da se bodo imeli naši delovni ljudje kje sestajati, da bodo vsi postali kot eno in ne samo zaprti v svoj družinski krog. Da bodo poznali problematiko svoje krajevne skupnosti. S samoprispevkom, ki so ga naši ljudje izglasovali na referendumu, bomo lahko marsikaj uredili. Mislim, da so naši ljudje, občani največje krajevne skupnosti v škofjeloški občini doumeli svoje potrebe.« Nato je Milan Osovnikar spregovoril o veliki solidarnosti ljudi na škofjeloškem področju. »Binkelj, Crngrob, Stara Loka in Hrastnica so najlepši primeri sodelovanja občanov,« je dejal. »Prebivalci s teh področij, prav danes smo imeli veliko slavje, ko so nove asfaltne ceste dobili prebivalci Stare Loke, Binklja, Virloga in Moškrinja, je pa to tudi pridobitev za ljudi s Križne gore, so bili izredno požrtvovalni. Imamo veliko krajevno skupnost. Vendar menim naj taka tudi ostane, saj so naši problemi skupni.« Potem sta predsednik skupščine delegatov Jože Hauptman in predsednik krajevne konference SZDL Škofja Loka Matevž Dagarin podelila zlate znake krajevne skupnosti Škofja Loka. Prejeli so jih krajevna skupnost Smederev8ka Palanka v SR Srbiji, krajevna skupiost Kočevje, gasilsko društvo, Škofja Loka, planinsko društvo Škofja Loka, škofjeloško Muzejsko društvo, zdravstveni dom Škofja Loka, SGP »Tehnik« — TOZD komunalne službe ter tajnik krajevne skupnosti Škofja Loka Peter Panjan. J. Govekar KRANJ V torek, 20. decembra, je bila v Kranju 13. seja predsedstva skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o financiranju občinskih ustanov in o predlogu finančnega načrta skupščine gorenjskih občin za prihodnje leto. Na razširjeni seji predsedstva medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko so v torek, 20. decembra, sklenili, da je treba sistemsko urediti financiranje časnika Glas. A. Z. RADOVLJICA V torek, 27. decembra, opoldne se bo v Radovljici na 16. redni seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Obravnavali bodo osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje od 1976. do 1980. leta v letu 1978 in stališča ter sklepe predsedstva republiške konference socialistične zveze o telesni kulturi v Sloveniji. Ocenili bodo tudi stanje v občini. Nazadnje pa bodo razpravljali še o samoupravnih aktih lokalne radijske postaje Triglav Jesenice. ŠKOFJA LOKA Žiri - Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v Zireh je odlično uspel. Tako bodo prebivalci krajevne skupnosti Ziri lahko v prihodnjih letih uredili šolske prostore, dom TVD Partizan preuredili v družbeni center, uredili pa tudi dostop do pokopališča na Dobračevi in parkirišče ob njem. Udeležba na referendumu je bila zares odlična. V kratkem bodo imenovani tudi odbori za izvedbo posameznih del. -jg Korak iz negotovosti Zveza klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko in tudi vsi klubi kot člani Zveze so zaradi neurejenega pravnega položaja v zadnjih dveh letih delovali z večjimi ali manjšimi težavami. Strokovnost, prizadevanje in kvaliteta dela na tako občutljivem področju, kot je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, je bila v mnogočem prizadeta, kar je tudi v nasprotju z načeli naše družbene skupnosti. Tak je bil uvod za sejo izvršnega odbora Zveze klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko v Kranju, na kateri so delegati klubov zdravljenih alkoholikov ugotovili, da se je vendarle vprašanje registracije njihovih klubov premaknilo z mrtve točke. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in pred njim že nekatere občinske konference SZDL namreč soglašajo z registracijo klubov zdravljenih alkoholikov kot društev; tako so v Kranju že registrirani kot društva štirje klubi, v Škofji Loki pa eden, drugi pa je tik pred tem. Na ureditev pravnega položaja se pripravljajo tudi v drugih občinah, v Radovljici pa je že nekaj časa registriran klub zadovoljnih abstinentov. Dejavnost klubov zdravljenih alkoholikov je po več letih uspešnega dela prišla v težave pred dvema letoma, ko bi se po zakonu klubi morali registrirati kot društva, vendar zaradi neurejenih odnosov v širšem slovenskem prostoru na področju zdravljenja alkoholizma do tega ni prišlo. Klubi naj bi se, kot je odločil izvršni odbor republiške konference SZDL, vključevali v osnovno zdravstveno mrežo, ne pa da delujejo kot pravne osebe. Vendar pa v tem obdobju tudi-po občnem zboru slovenskega zdravniškega društva, ki je podprlo povezovanje klubov z osnovno zdravstveno mrežo, do te povezave ni prišlo. Takšna negotovost se je v nekaterih klubih v Sloveniji odrazila na ta način, da so ponekod klubi povsem prenehali obstajati. No, na Gorenjskem pa so klubi vztrajno čakali priložnost, da uresničijo želje svojih članov. Z že opravljeno registracijo petih klubov zdravljenih alkoholikov je dana tudi možnost za registracijo Zveze klubov za Gorenjsko ter za obnovo njene povezovalske vloge na organizacijskem in strokovnem področju: program nadaljnjega dela pa bo Zveza sprejela na svoji skupščini v februarju prihodnjega leta. L. M. Izraelski obisk v Egiptu KAIRO — Egipt s predsednikom Sadatom na ćelu ne opušča svojega načina reševanja krise na Bližnjem vzhodu, V ta sklop brez dvoma sodita S ada to v obisk v Izraelu in obisk izraelskega predsednika Begina v Združenih državah Amerike. Izraelec je ponovno potrdil pripravljenost Izraela umakniti se z zasedenih ozemelj na Sinaju in voljo pogovarjati se o miru z vsako arabsko državo posebej, medtem ko izraelska država ostaja gluha za zahtevo po umiku z vseh zasedenih ozemelj in za enakopravno zastopstvo Palestincev v pogajanjih. Kot blisk pa se je po svetu razširila novica, da sta se v egiptovskem letalskem oporišču Džanaklis seila izraelski obrambni minister Ezar Wizman in egiptovski minister za vojsko Mohamed el Gamasi. O čem sta se obrambna ministra pogovarjala, nihče ne ve. Menda je bil obisk že dogovorjen med S ada to vi m nepričakovanim potovanjem v Izrael. Poznavalci razmer v tem delu sveta pa sodijo, da je srečanje obrambnih ministrov del priprav na obisk izraelskega premiera Begina v Egiptu. Zanesljivo pa lahko tudi trdimo, da sta se ministra za vojsko dogovarjala tudi o umiku Izraelcev z zasedenih ozemelj. POSREDOVANJE GENERALNEGA SEKRETARJA NEW YORK - Generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt VValdheim je včeraj iz ženeve odpotoval v Alžir, kjer mu bodo izročili francoske talce, ki so jih ujeli pripadniki fronte za osvoboditev zahodne Sahare Polisario. Talce bodo izročili na nevtralnem ozemlju. To bo najverjetneje sedež organizacije za razvoj v Alžiru. Sicer pa postajajo boji v Zahodni Sahari vedno boli srditi. V borbo posegajo tudi francoska letala, ki puščajo za seboj prava opustošenja, saj po besedah predstavnikov Polisaria uporabljajo tudi napalmske in druge strupene bombe. Posredovanje Francozov potrjuje, meni Polisario, da maroški in mavretanski armadi ni uspelo streti odpora osvobodilne fronte in je bila zato nujna pomoč Francozev. NEMIRNI PAKISTAN RAVALPINDI - Pakistanske oblasti so sporočile, da so v nekaterih delih države ujeli okrog 60 pripadnikov ljudske stranke strmoglavljenoga predsednika Ali Buta. Ob tej priložnosti so oblasti tudi sporočile, da ne bodo v državi dovolile nobene prepovedane politične dejavnosti. Za pakistansko stvarnost so zadnje čase značilne nemirne politične razmere. Pojavljajo se demonstracije v prid odstavljenemu predsedniku Ali Butuju in zoper nezakonite posege nove vojaške oblasti. Nekdanji premier Ali Buto je pred vojaškim sodiščem v Lahoreju. Obtožnica ga bremeni fizične likvidacije nekaterih političnih nasprotnikov in poneverb volilnih rezultatov. Obtožnica pa škodljiva politična dejanja očita tudi predsednikovi ženi in hčerki. J. Kolnjek JESENICE V ponedeljek, 26. decembra, bo redna seja skupščine izobraževalne skupnosti Jesenice, na kateri bodo razpravljali o poročilu o vzgojnoizobraževalnih dejavnostih v občini in sicer za osnovno šolstvo in usmerjeno izobraževanje, o poročilu o realizaciji programa izobraževalne skupnosti Jesenice za leto 1977, o osnutku programa izobraževalne skupnosti in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela v izobraževalni skupnosti Jesenice v letu 1978 ter o nekaterih drugih vprašanjih. V torek, 27. decembra, bo seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice, v četrtek, 29. decembra, pa bosta ločeni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Na sejah bodo razpravljali o poročilu o vzgojnoizobraževalnem delu v občini, o osnutku družbenega načrta občine za leto 1978, o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem tromesečju prihodnjega leta ter o več predlogih odlokov in osnutkih odlokov. D. S. Borba koroških Slovencev za svoje osnovne narodnostne pravice še vedno traja. Pri tem morajo biti v prvih vrstah borcev za izpolnitev člena 7 državne pogodbe prav koroški borci, so poudarili udeleženci sestanka na Jezerskem. Sprejet načrt za delo v letu 1978 Obnoviti spomenike padlim partizanom na Koroškem — Ustanoviti Koroški partizanski pevski zbor — Spominske plakete koroškim borcem — Dokončati nemški prevod knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika-Gašperja — Osemdnevni izlet po Jugoslaviji. Vse to in še marsikaj v programu dela obeh odborov koroških partizanov Jezersko - Na skupni seji Glavnega odbora Zveze koroških partizanov iz Celovca in izvršilnega odbora Koroških partizanov iz Ljubljane, ki jo je 16. decembra vodil koroški partizan, borec za slovenske pravice na Koroškem, pisatelj in publicist Karel Prušnik-Gašper, ie bil sprejet program dela obeh odborov za leto 1978. Koroška in Slovenci na Koroškem bodo v naslednjem letu praznovali nekaj pomembnih obletnic, ki imajo pomembno in odločilno mesto v zgodovini antifašističnega boja vseh naprednih sil na Koroškem in še posebej boja slovenskega naroda za svoj obstoj. Partizani so ponesli protifašistični b6j na celotno področje južne Koroške in s tem postavili mejnike preporoda narodnostnega boja koroških Slovencev ter demokratičnega in antifašističnega boja na ozemlje tretjega rajha! Na teh tradicijah se danes ta boj nadaljuje, z njimi se navdihuje mladi rod koroških Slovencev za nenehen in težak boj za izpolnitev člena 7 državne pogodbe z Avstrijo. Da bi dostojno počastili .'{5-oblet-nico organiziranega upora na Koroškem in spomin na p*^le botre In preganjane Slovence, zaprte in mučene aktiviste, sta oba odbora sklenila skupno organizirati tovariška srečanja, proslave pomembnih dogodkov, izlete po Koroški in po Jugoslaviji, obnoviti spomenike padlim borcem, zbrati nadaljnja gradiva iz zgodovine partizanskega boja na Koroškem. Vsi koroški partizani bodo dobili lične spominske plakete, ki jim jih bodo podelili na pomembnejših proslavah prihodnje leto. Spominska plaketa je namenjena tudi vsem aktivistom-ilegalcem, kurirjem, obveščevalcem, tehnikom bolničarjem in bolničarkam ter vsem aktivistom koroških okrožij. Člani obeh odborov koroških partizanov so na koncu svojega skupnega sestanka sprejeli resolucijo, v kateri ogorčeno protestirajo proti nameram avstrijskih oblasti, ki iz popolnoma prozornih političnih razlogov nasprotujejo oddajanje našemu TV pretvorniku na Peči. V resoluciji zahtevajo od republiške konference SZDL, da pokrene vse potrebno, da bi koroški Slovenci lahko v najkrajšem času gledali program RTV Ljubljana preko tega pretvornika. I. S. Odbor hranilno-kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Kranj , razpisuje kredite za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev in za razvoj kmečkega turizma. Pravico do kreditov imajo proailci: — lastniki gozdov — kmetje — biti morajo vlagatelji in hranijo sredstva pri hranilno-kreditni službi Gozdnega gospodarstva Kranj — da trajno gospodarsko sodelujejo z Gozdnim gospodarstvom Kranj — imeti morajo izdelane investicijske usmeritvene programe — da ao kreditno sposobni — biti morajo kooperanti kmetijskih zadrug — da imajo urejeno lokacijsko dokumentacijo, katero predložijo k prošnji za kredit — da bodo imeli pred koriščenjem kredita za gradbene objekte pridobljena gradbena dovoljenja ali soglasja Krediti ae dajejo za naslednje namene: — za govedorejo — hlevi za krave in mlado iivino — nakup plemenake živine — za ostale kmetijske stroje — za kmečki turizem Obrestna mera je od 3 do 8-odstotna, doba kreditiranja 5 do 12 let, kar je določeno s samoupravnim sporazumom o kreditiranju. Vloge sprejemajo blagajniki hranilno-kreditnih služb na TOZD Gozdarstvo v Skofji Loki, Tržiču in Preddvoru. Rok za predlaganje prošenj je 15. januar 1978. Istočasno obveščamo, da urejanje kreditnih zadev opravljajo blagajne na TOZD Gozdarstvo Skorja Loka, Tržič, Preddvor ter v Skupnih službah v Kranju vsak ponedeljek od 6. do 12. ure, vlaganje in dviganje denarja pa vsak delovnik od 8. do 12. ure, razen sobote. Odbor za medsebojna razmerja Podjetja za PTT promet Kranj, Poštna ul. 4 objavlja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA MEDKRAJEVNA KABELSKA OMREŽJA — diplomiran elektro inženir — šibki tok 2. SEKRETARJA SIS ZA PTT PROMET — diplomiran pravnik 3. KADROVSKO-SOCIALNEGA DELAVCA — socialni delavec 4. REFERENTA ZA SAMOUPRAVNE PREDPISE — diplomiran pravnik 5. SKLADIŠČNIKA Za vsa objavljena delovna mesta je predvideno 3-mesečno poskusno delo. Vloge s priloženimi dokazili naj pošljejo kandidati na splošno službo podjetja najkasneje do 31. decembra 1977. Jedro in človek Osnova obrambe naše domovine je človek. Cim mlajši je, tem večji je njegov elan in polet. Med NOB je večino partizanske vojske sestavljala mladina. Preživljali so mladost brez topline in brezskrbnosti v trdni veri, da ustvarjajo lepši svet — svet miru in svobode. Zato je razumljivo,* "da si prizadevamo, da se v priprave na splošni ljudski odpor vključi čim več mladih ljudi. Vzgoja se začne že v tretjem razredu in se nadaljuje do konca drugega letnika srednje šole, ko učenci že poznajo osnovne oblike oboroženega in neoboroženega odpora in se vzgajajo v ljubezni do domovine. Prav ta vzgoja je velikega pomena v naši obrambi. Človek, v katerem gori želja po svobodni in neodvisni domovini, lahko z navadno puško naredi več, kot nekdo drug z najmodernejšim orožjem. Ena od oblik vzgoje so tudi obrambni krožki in pohodne enote. M.Cerne Premalo prostora za pouk Pouk obrambe in zaščite je uveden v prve in druge letnike srednjih šol. V kranjski občini' predavajo rezervni in upokojeni vojaški starešine. Denar za učne pripomočke je na razpolago, pač pa na vseh šolah primanjkuje prostorov, kamor bi učila shranili. Prav tako tudi ni kabinetov za pouk tega predmeta. Zato je premalo praktičnega pouka. Častna izjema pri tem je kranjska gimnazija. Vsaka šola ima enkrat v letu tudi obrambni dan. Zal pa je še nekaj šol, ko ta dan organizirajo tekmovanje v streljanju in so prepričani, da so s tem zadostili programu. Obrambni dan pripravljajo učenci od 3. razreda osnovne šole dalje skupaj z učitelji in vojaki najbližje garnizije, enotami SLO in teritorialne obrambe. Izkazalo se je, da so obrambni dnevi bolje zaživeli po osnovnih kot v srednjih šolah. Poleg tega naj bi v okviru priprav na obrambni dan v 8. razredu osnovne šole pripravili tečaje prve pomoči. L. Grmek KŽK Kranj TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! 25 V trgovini na Koroški c v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje in kosilnice Tomo Vinković 1 5 KM - 30 KM IMT 533 URSUS C-330 UTB - UNIVERSAL BCS, akumulatorje, snežne verige, gume. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. Tradicionalno srečanje novinarjev ob dnevu JLA »ELGO« Lesce vabi: nudimo vam čudovito aranžirana novoletna darila. Ljubljana — »V letu jubilejev predsednika Tita in naše partije smo dosegli izredno pomembne uspehe pri krepitvi borbene pripravljenosti posameznikov, poveljstev ter enot ljubljanskega armadnega območja,« je dejal na tradicionalnem srečanju novinarjev, ki ga je v ponedeljek, 19. decembra, v ljubljanskem domu JLA pripravil poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, načelnik štaba ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Jože Ožbolt zbranim reporterjem. »K temu so največ prispevali kakovostna vzgoja in izobraževanje, visoka moralnopolitična zavest, zares neverjetno odgovorno delo vojakov in starešin ter celotnih vojaških kolektivov ter tudi stalno seznanjanje z moderno vojno in drugo tehniko.« Nato je generalpodpolkovnik Jože Ožbolt s svojimi sodelavci, med njimi sta bila tudi sekretar komiteja konference ZK ljubljanskega armadnega območja generalmajor Miha Petrič ter pomočnik poveljnika ljubljanskega armadnega območja za politično pravni sektor Svetozar Oro, spregovoril o izredno razvejani dejavnosti pripadnikov JLA in naših oboroženih sil. Pripadniki JLA so tudi letos dali neprecenljiv prispevek pri gradnji objektov, ki so izrednega pomena za naše delovne ljudi, za naše občane. Samo enote ljubljanskega armadnega območja so letos zgradile 26 kilometrov novih cest, vrednost del znaša 640 tisoč dinarjev, 40,8 kilometra pa so jih popravile in obnovile. Vojaki so zgradili tudi tri mostove v dolžini 55 metrov in v različnih krajih Slovenije sodelovali pri gradnji vodovodov fV- lotna dolžina zgrajenih vodovodov znaša 42,8 kilometra, vrednost del pa je ocenjena na prek 7 milijonov din. Pri odstranjevanju posledic poplav v Vipavi je sodelovalo 600 vojakov in starešin, ki so opravili več kot 8 tisoč delovnih ur. Pri odpravi posledic elementarnih nesreč so sodelovale tudi inženirske enote. Več kot 1000 prostovoljnih delovnih ur je bilo potrebno za to. Omeniti je potrebno tudi pomoč pri spravilu letine ter pogozdovanju. Med prostovoljne krvodajalce se je letos vpisalo 6760 vojakov in starešin, ki so darovali 2532 litrov krvi. Ko opravijo svoje zahtevne naloge, vojaki in starešine sodelujejo tudi na mnogih kulturnih prireditvah in športnih tekmovanjih. Na prek 500 prireditvah so lani sodelovali, na blizu 50 kvizih, 30 fotografskih in likovnih razstavah, skoraj 1000 športnih tekmovanjih. Za svoje uspehe so prejeli mnoge pokale, diplome in priznanja. »Pri utrjevanju vseljudskega obrambnega sistema je najpomembnejši človek,« je poudaril generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. »Zato smo si prizadevali in si prizadevamo za iskreno medsebojne odnose, za zaupanje in tovarištvo.« Ob koncu tradicionalnega srečanja novinarjev ob dnevu JLA je predsednik izvršnega odbora sekcije novinarjev za obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri Društvu novinarjev Slovenije Boris Dolničar v imenu vseh zbranih novinarjev iskreno čestital pripadnikom JLA ob njihovem in obenem tudi našem prazniku. J. Govekar na vašo željo pa vam jih posebej pripravimo Radovljica — Ob dnevu JLA je bilo v teh dneh v radovljiški občini več proslav in prireditev, osrednja svečanost v občini pa je bila v sredo, 21. decembra, zvečer v dvorani kina v Radovljici. Na svečanosti je govoril sekretar izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Radovljica Drago Rozman, kije poudaril, da 22. decemer ne pomeni le praznika Jugoslovanske ljudske armade, marveč, da si je treba prizadevati tudi za podružabljanje ljudske obrambe nasploh. V kulturnem programu so nastopili Komorni moški. pevski zbor A. T. Linharta iz Radovljice, recitatorska skupina iz Podnarta in predstavniki JLA. Podelili so tudi srebrne in bronaste plakete ZRVS, republiška ter občinska priznanja za delo na področju ljudske obrambe in prebrali napredovanje. - A. Ž. — Foto: F. Perdan Mladi ljudje — vojska revolucije V začetku decembra so se pri komandantu štaba za teritorialno obrambo Gorenjske Ljubu Kržišniku in njegovih sodelavcih zbrali mladi iz gorenjskih srednjih šol. Pogovarjali so se o praznovanju dneva jugoslovanske ljudske armade, ki naj bi postal državni praznik in praznik mladine in o učnem programu obrambe in zaščite, s katero se seznanjajo učenci prvih in drugih letnikov srednjih šol. O pogovoru so nam pisali nekateri udeleženci. Povzemamo nekaj najboljših prispevkov. Praznik JLA naj postane praznik mladine Organizacija splošnega ljudskega odpora zajema vse oblike oboroženega in neoboroženega odpora. V pripravah na SLO sodeluje tudi približno 14 odstotkov mladincev, vendar je to premalo. V enotah teritorialne obrambe bi jih moralo biti vsaj četrtina. Kje so vzroki? Najbrž bo potrebno spodbuditi delo mladinske organizacije, ki bi morala posvečati več pozornosti tudi splošnemu ljudskemu odporu. Veliko pa se lahko naredi tudi z vzgojo v šolah, zato je predmet obramba in zaščita zelo pomemben. Prav zato, ker je naša vojska mlada in naj bi tudi v teritorialnih enotah bilo vedno več mladine, naj bi praznik JLA postal praznik vse jugoslovanske mladine. A. Narat Kranj — Pred dnevom JLA, 22. decembrom, so Gorenjsko obiskali tudi postavni fantje v modrih uniformah, pripadniki naše vojne mornarice. Mladi iz tekstilnega šolskega centra v Kranju so namreč z mornarji iz Pule navezali prijateljske stike že pred tremi leti. Kranjčani obiskujejo mornarje, mornarji pa prihajajo na Gorenjsko. Tako prijateljsko srečanje v Kranju je bilo tudi v teh dneh. Mladi iz Tekstilnega centra so s profesorji pripravili prijateljska srečanja, svoje goste pa so popeljali tudi v Dražgoše, v Begunje in na Bled. (jg) - Foto: F. Perdan Kranj — Komandant Momčilo Marjanac je ob dnevu JLA, 22. decembru, v domu JLA v Kranju pripravil sprejem za pionirje. Srečanje je bilo zares prisrčno. Pionirji pa so pripravili bogat kulturni program, (jg) - Foto: F. Perdan Kranj — V sredo, 21. decembra, so v mali dvorani kranjskega doma JLA v počastitev dneva JLA odprli razstavo likovnih del pionirjev, učencev kranjskih šol, na temo življenja in dela naše armade. Razstava bo odprta teden dni. (jg) - Foto: J. Zaplotnik Hmurke LESCE Investicije v tržiški občini Vlaganja še vedno bremene Delež posojil pri vlaganjih v osnovna sredstva tržiškega gospodarstva se manjša, narašča pa udeležba denarja združenega dela — Gorenjska pri investicijah na splošno še vedno prednjači pred tržiško občino TRŽIČ - Na Gorenjskem je bilo za investicije v letošnjih devetih mesecih porabljenega za 24 odstotkov več denarja kot v enakem lanskem obdobju, v tržiški občini pa za 26 odstotkov več denarja. Vendar je tržiški odstotek v precejšnji meri relativen, saj so cene naraščale prek predvidevanj. Prav tako statistiko ugotavlja, da je bilo na Gorenjskem na zaposlenega za investicije v devetih mesecih porabljenega dvakrat več denarja kot v tržiški občini. Tudi delež investicij v družbenem Eroizvodu je v tržiški občini manjši ot na Gorenjskem. Razen tega se pri vlaganjih v osnovna sredstva tržiškega gospodarstva delež bančnih posojil manjša, veča pa udeležba v združenem delu ustvarjenega denarja, kar je za marsikateri delovni kolektiv breme. Razmerja v gospodarstvu drugih gorenjskih občin so v precejšnji meri obratna. Tržičani predvsem vlagajo v osnovna sredstva, ki so zaradi značaja industrije iztrošena. Takšna je tudi dolgoročna usmeritev s ciljem kar najbolje izpopolniti fizično delo. Za letos so planirali vlaganja v višini 50,968.000 dinarjev, kar je za 23 odstotkov manj kot lani. Banka naj bi pomagala s pičlimi 20 odstotki sredstev, več kot 51 odstotkov je bilo voljno dati gospodarstvo samo, ostanek pa naj bi prišel iz drugih virov. Do konca septembra je bilo uresničenih za 27,873.000 dinarjev investicij, kar je precej daleč od sprejetega programa. Kljub temu pa letošnjih vlaganj ne kaže podcenjevati ali jih ocenjevati s prevelikim pesimizmom. V Tovarni kos in srpov je najpomembnejša investicija padalno kladivo, v Združeni lesni industriji prevladujejo vlaganja v zabojarno, paletarno, sušilnico in energetiko, v Bombažni predilnici in tkalnici so nakupili predilne in predpredilne stroje, uredili montažno industrijsko halo in popravili poslopje v predilniškem parku. Tovarna obutve Peko uresničuje program nakupa opreme, razen tega pa samoupravna skupnost skupnih služb investira v novo poslovno in upravno zgradbo. Trio začenja graditi na Mlaki tretjo etapo proizvodnih prostorov, Lepenka pa popravlja kotlarno in gradi skladišče vnetljivih snovi. Pomembna so prizadevanja Komunalnega podjetja pri urejevanju vodovoda in komunalnega opremljanja zemljišča v Pristavi. Neomenjeni del tržiškega združenega dela pa skrbi letos predvsem za novo opremo, kar je z izjemo Peka in Tria ter deloma Lepenke značilno tudi za vlaganje v naštetih delovnih kolektivih. J. Košnjek Gorenjska kmetijska zadruga TZE »Sloga« Kranj vabi kmečke žene na demonstracijo o uporabi ekonom lonca in pripravi enolončnic Demonstracija bo v Zadružnem domu na Primskovem (mala dvorana) v sredo, 28. decembra 1977, ob 15. uri in na upravi TZE »Sloga« v Stra-žišču v četrtek, 29. decembra 1977, ob 15. uri. in o delovanju molznega stroja v Stražišču, v petek, 6. januarja 1978, ob 15. uri. Gorenjska kmetijska zadruga TZE »Sloga« Kranj KŽK Kranj TOZD Agromehanika telefon 24-786 V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju vam nudimo veliko izbiro avtogum z brezplačno montažo, akumulatorjev vseh vrst in snežnih verig. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. Dogovor o bistriškem telefonu Bistrica pri Tržiču — Kadar v tržiški občini razpravljajo o izgrajevanju telefonskega omrežja, ne morejo mimo urejevanja telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču, ki združuje za zdaj že več kot 3000 krajanov. O izgradnji telefonskega omrežja v Bistrici so se že večkrat pogovarjali in ugotavljali, da je to ena od prednostnih nalog pri urejevanju telefonske napeljave v občini, vendar investicija še ni bila del letošnjega družbenega plana tržiške občine. Marsikaj bi bilo namreč treba še Novi prostori Ljubljanske banke v Železnikih Novoletne ffy jelke vseh i. \\ velikosti LESCE •■■**■ m u rli m Vu/ LESCE Železniki - Novi prostori Ljubljanske banke v Železnikih - Foto: F. Perdan Železniki - V ponedeljek, 19. decembra, so v Železnikih, v stavbi, ki sta ju skupno zgradila trgovsko podjetje ABC, Veletrgovina Loka iz Škofje Loke ter Ljubljanska banka odprli novo ekspozituro Ljubljanske banke. Ljubljanska banka je sicer že tudi doslej imela v Železnikih svoje prostore, vendar so bili le-ti mnogo Mercator Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič je za vas pripravila v času od 20. novembra do 31. decembra 1977 ugoden Eraznični nakup 17 vrst pre-rambenega blaga v vseh prehrambenih prodajalnah Mer-catorja. Potrošniki! Obiščite prodajalne Mercatorja, prepričajte se o kvaliteti, ceni in izbiri blaga prazničnega nakupa. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih ponuja Mercator v svojih dobro založenih prehrambenih prodajalnah. Za praznike in novoletno razpoloženje pa vam na vašo željo in izbiro pripravimo in aranžiramo re;na darila, ki jih potrebujete za obdaritev vaših najbližjih. Za obisk in nakup pri Mercatorju se priporočamo! premajhni. Slavnostni govornik, predstavnica Ljubljanske banke Zorka Cujovič, je najprej pozdravila goste. Med njimi so bili tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jože Stanonik, predsednik sveta krajevne skupnosti Železniki Niko Sedej, direktor Ljubljanske banke — podružnice Kranj Tone Kern, predsednik poslovnega odbora Ljubljanske banke, poslovne enote Škofja Loka, Roman Teržan, predstavniki delovnih organizacij Selške doline ter predstavniki delovne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Ljubljanske banke. »Danes odpiramo novo ekspozituro v Železnikih,« je dejala Zorka Cujovič. »Ekspozituro, ki smo jo predvideli v našem srednjeročnem programu. To je za nas velik uspeh in velika pridobitev.« Novi prostori Ljubljanske banke v Železnikih merijo po površini 80 kvadratnih metrov, gradbena dela in njihova ureditev pa je veljala milijon 400.000 dinarjev. »V Selški dolini smo našo ekspozituro odprli že maja leta 1971,« je dejala Zorka Cujovič. »V njej sta delali dve delavki, površina prostorov pa je znašala le 24 kvadratnih metrov. Kmalu se je pokazalo, da so prostori mnogo premajhni. Kajti zdaj prejema osebne dohodke tule v Železnikih na hranilno knjižico prek 2200 delavcev. Za stanovanja pa varčuje najmanj 600 občanov.« Pohvaliti je treba tudi pionirsko hranilnico v Železnikih. Ker 850 otrok varčuje. Vodja ene najuspešnejših pionirskih hranilnic na Gorenjskem Franc Benedik je letos prejel tudi Vošnjakovo nagrado. Objekt v Železnikih je projektiral, obenem pa tudi opremil bančne prostore, inž. arhitekt Miloševič, gradbena dela pa je izvajalo SGP »Tehnik« iz Škofje Loke J. Govekar razširiti, predvsem pa realno ugotoviti, kakšno je resnično zanimanje za telefonske priključke v Bistrici. To je ena od prvih nalog krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Draga in zahtevna investicija je bistriški telefon. Terjala bo po sedanjih izračunih okrog 8 milijonov dinarjev. Položitev primarnega kabla je voljno financirati podjetje za PTT promet Kranj, financiranje sekundarnega voda in priključkov pa je dolžnost občinske skupščine, krajevne skupnosti in uporabnikov telefonskih priključkov. Pošta ponuja več inačic cen telefonskega priključka, ki je odvisna od števila naročnikov in se giblje med 8000 in 20.000 dinarji. -jk m Planika industrijski kombinat Kranj razpisuje licitacijo ZA PRODAJO KARAMBO-LIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 101, letnik 1976, s 40.000 km, za izklicno ceno 20.000 din. Licitacija bo v ponedeljek, 26. decembra 1977, ob 10. uri v prostorih avtogaraž podjetja. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. oglaša po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Komercialni servis Kranj 1. prodajalke živil 2. vodje malorpodaje za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof 3. dveb delavcev za priučitev v proizvodnji 4. transportnega delavca za DS Skupnih služb v Kranju 5. bilancista poslovnega uspeha za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem in rednem dopustu (ponovni oglas) 6. referenta za kadre 7. referenta za obračun in evidenco obveznosti 8. internega kontrolorja I. 9. luknjačice Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.1 KV prodajalka živilske stroke ali priučena prodajalka s 6-me-sečnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje, discipliniranost in odločnost, zdravstvena sposobnost za delo z živili, nastop dela je določen za dne 21. 2.1978; pod 2.: višja ali srednja šola ekonomske, agronomske ali organizacijske smeri z 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, poznavanje uzanc za blagovni promet, izpit iz varstva pri delu, organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje, kooperativnost in sposobnost presojanja lastnih odločitev; pod 3.: nepriučen delavec z dokončano osnovno šolo in odsluženim kadrovskim rokom, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 4.: priučen transportni delavec ali nepriučen delavec z odsluženim kadrovskim rokom; pod 5. ekonomist ali ekonomski tehnik z najmanj 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu; pod 6.: inženir organizacije dela, socialni delavec, organizator kadrovskega poslovanja z 2- oziroma s 4-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje z ljudmi, zaupanje za čuvanje poslovne tajnosti, odgovornost in vestnost pri delu; pod 7.: ekonomski tehnik ali administrator z 2- oziroma s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za obračunavanje in razporejanje, vztrajnost pri delu; pod 8.: ekonomist ali pravnik z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje z ljudmi, kooperativnost, vztrajnost pri odkrivanju pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, ustrezne moralne kvalitete, čuvanje poslovne tajnosti, objektivnost in nepristranskost, občasno terensko delo; pod 9.: administrator ali strojepiska s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, natančnost pri delu, dvoizmensko delo. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev. Nastop dela razen pod točko 1. je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2,10 dni po objavi. Prizor s predstave Kralj v časopisu v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA Škofja Loka — Drevi ob 20. uri bo v avli osnovne šole Podlubnik koncert pihalnega orkestra Škofja Loka. Prirejajo ga v okviru Titovih jubilejev in ob 50-letnici delovanja pihalnega orkestra. Pokrovitelj prireditve so Loške tovarne hladilnikov. L. B. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji iste stavbe pa si lahko do 21. 12. 1977 ogledate razstavo Jenko inVajevci. V četrtek, 22. decembra bo ob dnevu JLA odprta razstava plastik in risb iz zapuščine kiparja Lojzeta Dolinarja. V galeriji Mestne hiše razstavlja kiparska in grafična dela akad. kipar Janez Boljka. Razstava bo odprta do vključno 25. decembra. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. Akademski komorni zbor se bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 20.15 v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju predstavil poslušalcem z novoletnim koncertom slovenskih narodnih pesmi. Koncert bo povezoval gledališki igralec Jože Vunšek. Poljane — V Poljanah v Poljanski dolini so ob krajevnem prazniku *v nedeljo, 18. decembra, odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Iveta Subica. Razstavo si je v prostorih kulturnega doma ogledalo izredno veliko število obiskovalcev, (-jg) — Foto: J. Zaplotnik Nočni portir za filmsko gledališče Danes je v filmskem gledališču na sporedu italijanski film režiserke Liliane Ca-vanni Nočni portir. Film govori o prvih povojnih letih na Dunaju, kjer še vedno obstojajo skupine vojnih zločincev. Član ene takih skupin je nočni portir v nekem hotelu in po naključju sreča svojo bivšo jetnico. Med njima pride do nenavadnega razmerja, ki je posledica preteklosti in usodno za prihodnost Za film je značilno, da iz njega ne veje značilni italijanski temperament, ampak severnjaška hladnost. Cavannijeva se je zgledovala po severnjaški mitologiji, verjetno pa tudi po filmih Ingmarja Bergma-na. B. Grlj Revija pevskih zborov bo januarja Kranj — Druga letošnja Občinska revija pevskih zborov bi morala biti drevi ob 19. uri na Kokrici ob 30-letnici Zveze svobod in v organizaciji Zveze kulturnih organizacij ter Strokovnega centra iz Kranja. Na tej reviji naj bi sodelovali pevski zbori iz Kranja, Predoselj, Bele, Dupelj, Cerkelj in domači moški pevski zbor kulturno-umetniškega društva Storžič. Čeprav je bilo za revijo domenjeno že več kot mesec dni, je do prestavitve prišlo zaradi dveh novoletnih predstav, ki bosta danes na Kokrici. Tako bi dvorana s tako kvalitetno kulturno prireditvijo ostala prazna, nam je v pogovoru Eo ved al Janez Eržen, sekretar ZKO [ranj. Na 26. redni seji Izvršnega odbora ZKO Kranj, ki je bila v torek, so se dogovorili, da bosta januarja in februarja prihodnje leto zato dve reviji in sicer 14. januarja na Kokrici ter meseca februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Kranju. J. Kuhar Izmenjava predstav V letošnji sezoni sta dve slovenski gledališki hiši uprizorili nagrajeni tekst Matije Logarja: Kralj v časopisu. Otroško komedijo je krstilo Prešernovo gledališče, v svoj repertoar pa jo je uvrstilo tudi Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Obe gledališki hiši v teh dneh s predstavo uspešno zapolnjujeta vrzel v pomanjkanju predstav za otroke in mladino. Kralj bo v obeh gledališčih doživel preko 70 ponovitev. Plodno sodelovanje lanskoletne sezone med obema gledališčema se nadaljuje tudi letos. Potem, ko so v lanski sezoni kranjčani gostovali s Potrčevimi Krefli, so Šentjakobčani vrnili obisk z Goldonijevim Lažnikom. Delovno sodelovanje pa se bo še bolj potrdilo z izmenjavo Kralja v časopisu. V soboto, 24. decembra bosta gledališči izmenjali popoldanske predstave. Prešernovo gledališče bo najmlajšim v Ljubljani prikazalo svojo upodobitev otroške komedije, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane pa bo z gostovanjem pri nas popestrilo gledališko podobo predprazničnih dni. M. L. Iskra TOZD Delavska restavracija Kranj Restavracija Iskra Labore priredi SILVESTROVANJE Igra kvintet MRAK - ARGONAVTI Vstopnice dobite v predprodaji v upravi Restavracije, telefon 21 245 2IVII-A KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU razen drugega vam nudimo darilne zavitke z bogato vsebino ali pa jih pripravimo po vaši želji Posebna novost na sejmu pa je pokušnja priznanih Slovinovih vin Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj *♦ **♦»**#«*«*>• *»«« A?* * * ?»*«■*•* * ♦ * x »»*♦«>■> • ***** »««.*>»». <***<*« m mm m Z Gostinsko podjetje Zelenica Tržič želi v letu 1978 poslovnim prijateljem, gostom in vsem delovnim ljudem in občanom, mnogo delovnih uspehov, sreče, zdravja in zadovoljstva v zasebnem življenju in vabi na redne sobotne družabno-plesne prireditve in silvestrovanja: — v restavracijo nad avtobusno postajo — v dom TVD Partizan Tržič — v diskoteko v dvorani restavracije Pošta Informacije na tel. 50-691 Se priporočamo! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — lamelni — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! ŠIPAD vas vabi v paviljon v hali A na XVIII. novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra 1 97 7, kjer boste lahko kupili. spalnice regale klubske garniture jedilnice predsobne stene in razno kosovno pohištvo SEJEMSKI POPUST PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP — konkurenčne cene — kredit do 50.000 din — dostava na dom — pestra izbira Šipad-Comerc, prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) KOŽA koteks tobus In zbiralnice kmetijskih zadrug odkupujejo svinjske kože po ugodnejši ceni kot preji nja leta (Ej) ELEKTRONSKA INDUSTRIJA - NIŠ DELOVNA ORGANIZACIJA GOSPODINJSKIH APARATOV S PRALNIMI STROJI El NIŠ JE PRANJE VEČ KOT ZADOVOLJSTVO Ko praznuje letos Ei* Niš tridesetletnico, ima zaposlenih 25.000 delavcev, 7500 tehnikov in 2000 inženirjev. Za njimi je trideset let izkušenj na področju elektronike. Danes vas želimo seznaniti z značilnostmi njihovih pralnih strojev. Ustavimo se le pri nekaterih: S-75 Bio, K 707 Bio in S 1001. Vprašali smo se, kaj je javnosti neznanega o pralnih strojih Ei Niš. In kaj jim daje evropsko kvaliteto in jih dviguje iznad klasičnih strojev? Odkrili smo izvor nekaterih od teh prednosti. Pralni stroj S 1001 Pralni stroj Supermatik S-75 Bio Najprej si oglejmo pralni stroj S-75 Bio. — -Ima 19 programov, od tega 14 klasičnih, 4 dodatne Bio programe in 1 posebni program za volno. — Mirno delovanje stroja omogoča 4 vzmeti in 4 hidravlična amortizerja, ki nosijo boben in protiutež iz litega železa, ki ne vpija vlage. S tem se preprečijo motnje pri razmeščanju centrifugalnih sil. Videli smo da je cigareta med centrifugiranjem stala mirno pokonci. — Ei pralni stroji so edini, ki imajo kad za kuhanje perila narejeno iz enega kosa pločevine, kar preprečuje rjavenje. Kar ni varov, ne more niti najmanjša pora ostati nezaščitena. Ne more rjaveti. Je praktično trajen. Pralni stroji Ei čuvajo dobo trajanja tkanin, kot jo predvidi proizvajalec, ker pri pranju tkanine ne doživljajo kaljenja (temperaturnih šokov). To so dosegli s postopnim razhlaje-vanjem z dodajanjem mrzle vode. Ko je kuhanje pri 95 stopinjah Celzija končano, stroj ne izprazni vse količine vode naenkrat, ampak le del. Manjkajočo vodo nadomesti s hladno. Ta postopek traja, dokler stroj ne zamenja vrele vode s hladno. Stroj ima dva nivoja vode. Nižji za kuhanje, ker s tem prihranimo elektriko. Višji nivo pa je pri izpiranju zaradi popolne odstranitve pralnega praška. Na ta način je izključena možnost alergičnih obolenj zaradi pralnega praška. S-75 Bio zagotavlja kvalitetno pranje perila tudi s tem, da zanesljivo segreva vodo na izbrano temperaturo ne glede na trenutno napetost električnega toka in temperaturo vhodne vode. Programator se premika temperaturno, ne pa časovno, kar pomeni, da se S-75 Bio prilagaja zunanjim vplivom. Vsi gumijasti deli so pričvršćeni mehansko in niso lepljeni. Zamenjava je enostavna in jo lahko opravi lastnik sam. Motor ima vedno potrebno stalno hitrost obratov ne glede na obremenitev in jakost toka, ker je 18-polni (18/2). Zoper pregorevanje je motor zavarovan s toplotno varovalko. Lastnike pralnih strojev moti para, ki izhaja pri kuhanju perila Ne samo da je to neprijeten pojav, je tudi škodljiv zdravju. Da bi vse to preprečili, so konstruktorji Ei skonstruirali NOV PRALNI STROJ K 707 Bio, ki je že na tržišču. Pralni stroj K 707 Bio je torej stroj sanj številnih gospodinj. Ne izpušča več pare in neprijetnih vonjev. Ne vlaži sten, pohištva in samega sebe. Ni več zdravju škodljivih pojavov. Postavimo ga lahko v vsak prostor, ker KONDENZATOR PARE paro utekočinja in jo vrača v boben. Naj še dodamo, da stroj K 707 Bio izredno kvalitetno pere in varuje zdravje celotne družine. če je Ei s kvalitetno konstrukcijo že omogočila montažo strojev izven kopalnice, je smatrala za svojo dolžnost in obveznost, da ponudi tržišču stroj kar najlepše oblike. To so uresničili s pralnim strojem S 1001, ki bo na tržišču že v začetku leta 1978. Ta stroj je na beograjskem sejmu prejel diplomo za najlepši design. Vsi tehnični prijemi so pri tem pralnem stroju v primerjavi z evropsko kvaliteto še izboljšani. Zato smo prepričani, da bo pralni stroj S 1001 ne samo izvrstno pral, ampak bo tudi okras v stanovanju. Za pralne stroje daje Ei 24 mesecev garancije, kar je še en dokaz kakovosti. če se boste odločili za nakup pralnih strojev Ei, obiščite najbližjo trgovino z belo tehniko ali pa prodajalno Ei v Ljubljani, Gregorčičeva 13, telefon (061) 24-988. EPS DL Pralni stroj Supermatik K 707 Bio KLOVŽAR mmmmmm mki gorenjski kraji in ljudje nadaljevanka s šolskih Zajedena v blegoško podnožje se dolina Kopačnice med mogočnimi kamnitimi plastmi vzporedno zloženimi in pošev postavljenimi ovija okoli Slajke. Tanka snežna odeja jo prekriva, drevje je ovito v srež. Iz domačij, redko so nasejane, diha tiha zimska spokojnost. Še Kopaška voda, ujeta v zaledeneli breg, teče tiho in mirno pod številnimi mostovi, mostički in brvicami. Žleb nekdanjega mlina je ves podrpt z ledenimi svečami. Vse je kot izumrlo, zimski mir in tišino moti le ropot avtomobila, ki pobira kilometre po cesti navzgor. Sredi mostička čez Kopaško grapo, tam, kjer se dolina nekoliko razširi in je nekaj več prostora za polje, dohitimo Klovžar-ja (Andreja Primožiča). Oblečen v toplo zimsko obleko, a brez rokavic, čeprav je precej pod ničlo, se odpravlja v gozd. Osemdeset let bo izpolnil še to zimo, vendar se ne da. Trden je kot drenovi zobje, kot drenov les, ki ga je v tej grapi na pretek. Zato pa so smreke in drugo drevje redkost. In tudi zemlja je pusta, apnenčasta, nerodovitna in hudo kruta in skopa do domačinov, ki jo obdelujejo. Klovžar jo maha sredi zimskega dopoldneva v gozd. Ne more brez svoje zemlje, brez gozda in dela, prevelik del njegovega življenja je v tistih apnenčastih tleh in drenovih gozdovih. Velik del življenja mu je pobrala tudi Kopaška grapa. Svojo hudourniško strugo je lepo speljala od brega do brega doline, razkosala njive in travnike in jih rada poplavljala. Ko je okrog leta 1930 Klovžar kupil te njive in travnike, se je odločil, da jo ukroti. »Dvanajst let,« pravi in s pogledom objame polje, ki ga sedaj -seka le še cesta, »dvanajst let sva delala z bratom, da sva izkopala novo strugo in jo potisnila pod breg. Pa nobene ,flase' nisva spila zraven. Sicer pa nikdar nisem pil, če sem delal.« »Pravzaprav,« se zasmeje in oči se mu hudomušno zasvetijo, »kadar sem pil, nisem bil za delo.« Ni se lahko dala Kopaška voda. Komaj speljana po novi poti, je ob hudi uri zagrozila, da bo podkopala bregove, si ponovno sama ubrala pot. »Trda je bila,« ponovno oživijo spomini. »Trda za denar, zato sem žgal apnenice. Eno do dve sem skuhal letno in tudi po 80 ton kamenja sem navozil vanje. Kamenje pa sem pobiral po vodi. Težko delo je bilo, a bil sem mlad. Pred 12 leti sem prižgal zadnjo. Takrat sem bil še močan. Nobenega fanta se pri delu nisem ustrašil. Sedaj je drugače. Leta narede svoje ...« »Vesel moraš biti,« se smeje, ko pripoveduje o svojih dogodivščinah. »Življenje jemati takšno kot je. Delati toliko kot zmoreš, jesti kar ti ,paše'. Tobak sem zasovražil že leta 1917, ko sem bil vojak na Dunaju, piti pa le tedaj, ko ni dela,« modruje naprej in se muza, ko me gleda, kako se tresem od mraza. »Prekumrna si,« pravi, »zato te zebe.« »Nič,« se nenadoma odloči, »moram naprej. Delo čaka!« Onkraj mostu se še enkrat obrne kot bi hotel še nekaj povedati, potem pa z enakomernimi koraki odide proti gozdu. L. Bogataj Fotografije: J. Zaplotnik ji in ljudje nadaljevanka ki ka izbrali sn ta teden na t ASOVA I LOGA Elan Begunje: Sani dovolj, inc iiblem in še marsikaj drug *ski čkrat gorenjske zanimivosti reportaža problem in samo snega ni Foto: F. Perdan Dvanajst let mu je vzela Kopaška voda Božo Račič — devetdesetletnik Bilo je mrzlega zimskega jutra, ob zori dne 26. decembra 1887, ko so prijazne rojenice nasule v dečkovo zibelko obilje darov: veselje do učiteljskega poklica, zbi-rateljsko strast, hudomušno žilico duhovitosti, čvrsto zdravje in obljubo za dolgo, delovno življenje. In res: pot od mladega učitelja v obsavskih hribih, prek organizatorja domače, posebno tkalske, obrti v Beli krajini, do ravnatelja svetovno znanega Zavoda za žensko umetno in domačo obrt v Ljubljani (s celim nizom čipkar-sko-klekljarskih Sol in tečajev na podeželju) pa vse do muzealca in častnega člana Slovenskega etnografskega društva, res pot bogatega, tvornega življenja. Že teh udejstvovanj je bilo toliko, da bi napolnila več življenj — a še ni bilo dosti. — Kot nekoč Valentin Vodnik (ki je 1. 1799 izdal svoje Kuharske bukve), tako se je tudi Božo Račič lotil pisanja koristnih knjig za preproste ljudi. Kar pet njegovih »kuharic« je izšlo (kuharske bukve za »kmečke žene in dekleta« — Sto jedi za kmečke ljudi — Nova kuharska knjiga za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov — Ljudska kuharica — Mala ljudska kuharica). Kot dolgoletni šolski upravitelj v Adlešičih je zbral in v posebni mični knjižici objavil zbirko belokranjskih pesmi za mladino Račičevo delo pri plasiranju slovenskih klekljanih čipk v svetu je imelo začetke že pred 50 leti. Priznanja so se kar vrstila z razstav v Parizu, Lipskem, Barceloni, Clevelandu, Solunu, Bariju, Helsinkih, Milanu, Bukarešti, Pragi, Njujorku, Berlinu, Dunaju idr. Seveda pa bister Račičev duh še vedno snuje — kje je še stoletnica tega čebeljemarljivega moža. Z zdravico, ki mu jo je zapel pesnik Jože Dular, naj tudi mi nazdravimo: Res, kume, hvala Ti! Na krepko zdravje to čašo Tebi! In na srečne dni! Ne bo minilo, kar nam kume dalje, še dolgo Božo Račič naj živi! Pa še to velja omeniti: čestitlji-vi jubilant je bil sin Alojza Račiča, ki je vrsto let učiteljeval v Stražišču pri Kranju. Tu si je tudi izbral nevesto — poznejšo mater Boža Račiča — Marijo Strojevo. Po materi je naš slav-ljenec torej tudi Gorenjec! C. Z. Zapuičeni V DELU NOV TV FILM — V prvih dneh tega meseca je na ljubljanskem Barju steklo snemanje TV filma »Nori malar«. Scenarij je napisal Andrej Hieng, režiser je Matjaž Klopčič. Film bo pripovedoval o življenju in delu slovenskega slikarja Jožeta Petkovška, ntjenega 1861. leta na Verdu pri Vrhniki. Upodobil ga bo igralec Polde Bibič, v ostalih vlogah pa bodo nastopili še Radko Polič. Iva Zupančič, Angela Hlebce, Jožica Avbelj, Anton Petje, Jana Habjan in drugi. Kmečki turizem na področju Škofje Loke Kmalu bo minilo 10 let, odkar je skupščina SR Slovenije razpravljala o turizmu v Sloveniji in med drugim tudi o tem, da niso izkoriščene vse možnosti, ki jih ima turizem pri vključevanju zasebnih kmetijskih gospodarstev. V priporočilih za občinske skupščine je bilo omenjeno, da bi le-te z davčno politiko in drugimi ustreznimi ukrepi podprle vključevanje zasebnih kmetijskih gospodarstev, zlasti v gorskem svetu. Dejavnost kmečkega turizma je bila opredeljena v SRS s sprejetjem obrtnega zakona julija 1973. Vsebina členov od 113 do 118 je v bistvu uzakonitev takratnega obstoječega stanja. S 113. členom tega zakona je rečeno: občani lahko v svojih kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste ter dajejo gostom in abonentom hrano in pijačo. 1M Motiv iz Sorice — Foto: P. Pokorn Nosilec dejavnosti kmečkega turizma pa je v skladu s 4. členom zakona o kmetijskih zemljiščih lahko le kmet, to je občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, ki stalno živi v kraju, kjer je to kmetijsko zemljišče, in da s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja dohodek, ne glede na to, če. ima še druge vire dohodkov (npr. iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti itd.). Kmečki turizem je torej dodatna dejavnost na kmetiji, ki na eni strani dopolnjuje turistično ponudbo v ožjem smislu, na drugi strani pa dopolnjuje kmetijo v širšem smislu. To je dejavnost, ki zaradi turizma raste iz kmetije in je nekaj povsem naravnega, dialektičnega. . . Kmet je že od nekdaj sprejemal goste, meščane, ki so hodili na počitnice na deželo, ha kmete. Sprejemal jih je v glavnem tisti, ki je imel pogoje, predvsem pa veselje za to. JDanes pa je vse nekoliko druga**. V hribovitih, bolj odmaknjenih področjih, je kmetovanje mnogo težje kot, denimo, v ravninskem svetu. Cinibolj je področje zaprto, odmaknjeno, odrezano od glavnin prometnih žil, čim večja je nadmorska višina, tem težji so pogoji za življenje. Sama kmetijska dejavnost, pa še gozdarstvo zraven, sta premalo, da bi omogočala kmetu, kljub njegovi prihodnosti, iznajdljivosti in neverjetni vztrajnosti, človeku dostojno življenje. Zato je takim kmetijam treba dati še nekaj, kar bo letni proračun vsaj nekoliko dvignilo. Vendar pa je treba ves problem gledati bolj celovito. Razvijanje in pospeševanje kmečkega turizma je oprto predvsem na spoznanju, da je treba poseljeno kulturno pokrajino ohraniti živo, da se nekateri procesi, ki jih nujno prinaša s seboj urbanizacija, omilijo, ali vsaj kontrolirano usmerjajo. Temeljni cilj razvoja škofjeloške občine je namreč prav ta, da se depopulacija, razseljevanje in razkrajanje agrarnega prostora omeji. V nasprotnem pri mesa je nevarnost, da bo izpraznjena in razvrednotena pokrajina negativno vplivala na celoten razvoj občine. Seveda ni osnovni namen ohranjati vaško idiliko in romantiko, kot bi to radi naprtili kmečkemu nkl i'.nrr-n.);tkt "slala Nevo, ki me pri nas doma zmeraj mora ubogati, v klet po sekiro. Ko ni bilo nikogar, sva se izmuznili iz hiše. Neva je izbrala prav lepo smrečico, na katero sva se najprej obesili, jo gugali, nato pa začeli sekati. Dvakrat sem še padla zraven v mokro travo, ker se je nerodna Neva zvalila name. Potem je Neva rekla, da to smreko sekava lahko do polnoči, pa je ne bova odsekali in sva se raje spravili na drugo. S sekiro sva jo, čisto spodaj, uf, bilo je težko. Morali sva sekati kakšne tri ure, kajti bila je že noč, ko sva jo prelomili. Neva je bila taka plašljivka! Zanalašč sem jo strašila, da je moja mami prav tu zadnjič srečala medveda in lisico in še eno žival, kije bila najbrž povodni mož. Tako vneto sem ji opisovala srečanje, da je bilo nazadnje še mene strah. »O, za ves ljubi svet,« se je sesedla mami, ko sem ponosno stopila v kuhinjo s smrečico v rokah. Rekla je, da se smrečica kupi, da jih gozdar ne pusti sekati in da jo bodo zaradi mene zaprli. Mene ni ganilo, ker vem, da je gozdar prijazen mož in še nikoli ni nikogar zaprl, smrečic pa ima še polno gmajno. Ko je naslednjo nedeljo Neva spet prišla, ni rekla ničesar, kajti moja jelka v kotu je bila po mojem kar precej lepša od njene . . . Prvošolka Mateja Ata pripoveduje o 16. decembru 1941 »Ta dan za Dovje, Mojstrano in Belco ne bo nikoli pozabljen. Nemški okupatorji so že aprila zasedli Jugoslavijo. Nasilja in poniževanja je bilo vedno več. Po vsej Jugoslaviji so se začeli upirati nasilniku. Tako so se tudi prebivalci Dov-jega, Mojstrane in Belce začeli organizirano upirati. Zbrali so se za vasjo in si razdelili naloge. Najprej so razorožili orožnike na Dovjem. Potem so šli na glavno cesto. Na Belci so zažgali most. Na cesto so podrli drevje in s tem zaprli dohode v naš kraj. V Mojstrani so hoteli razorožiti nemške graničarje. Le-ti so bili na napad pripravljeni, zato se razorožitev ni posrečila. Padel je Alojz Rabič. Bil je prva žrtev boja za svobodo v našem kraju. Vse to se je zgodilo 16. decembra 1941 zvečer.« Moj ata je bil v skupini, ki je razorožila orožnike. Rad ga poslušam, ko mi pripoveduje o uporu ljudi v naših vaseh. Tudi on je bil med tistimi, ki so jih po uporu aretirali. Zaprli so ga v Begunje in od tam odpeljali v Zima Na oknu rožica cveti, zunaj pa sneži, sneži; ptički je hladno, hladno, meni v sobici toplo, toplo. Krmilnico bom naredila, zrnca drobna natrosila; ptičico bom povabila, naj se pogosti in spet zažvrgoli. Sergeja Malovrh, 2. r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Mauthausen. Spomini na taborišče pa so tako žalostni, da jih ne pripoveduje rad. Martin Pavlovčič, 2. r. osn. šole 16. december, Mojstrana Mentorica novinarskega krožka Vera Gartner pa je na koncu pripisala še tole: 16. decembra je krajevna skupnost Dovje — Mojstrana v spomin na vstajo praznovala krajevni praznik, naša šola pa je praznovala dan šole. Dedek Mraz prihaja Našo lepo pokrajino je pokrila bela odeja. Smreke so že bele, veje čisto gole, brez listja. Mraz pritiska in bliža se novo leto ter z njim dedek Mraz. Ob novem letu ima vsak kakšno željo, ki naj mu jo dedek Mraz izpolni. Prinesi nam smuči, da se bomo smučali, ko pa bo veselja na smučeh in sankah dovolj, nam prinesi toplote in sonca. Prinesi nam petič v šolo, kolikor moreš, poberi vse cveke, da si boš zakuril, če te bc zeblo. Poberi tudi vse kontrolne, vse učbenike, da se ne bo treba učiti. Navsezadnje pa lahko odneseš celo šolo, če ti je prav. Želja je mnogo, mnogo in še več kot dvakrat mnogo. Najbolj pa si želim, da bi se uresničila velika želja: odnesi šolo. Tina Demšar, 6. d r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki S" KOLEDAR ■Ji in ljudje nadaljevanka a Aolskin ljudje ASOVA »LOGA in že maratkuj dnj portal« problem in VESEUE NA SMUČ K AH — Čeprav v nižinah še ni snega, pa ga je ponekod više že dovolj za najbolj vnete smučarje. Na pokljuških belih poljanah se bodo lahko razvneli tudi najmlajši, saj so nekatera položna smučišča kot nalašč zanje. — Foto: J. Zaplotnik 23. decembra 1875 se je rodil slovenski pisatelj in zgodovinar dr. Ivan Prijatelj 1957 je umrl slovenski pisatelj Vladimir Levstik 24. decembra 1798 se je rodil poljski pesnik Adam Mickiewicz 1885 se je rodila slovenska pesnica Lili Novy ■ 25. decembra 1567 je umrl najbolj izobraženi slovenski protestantski pisatelj Sebast-jan Krelj 1938 je umrl češki pisatelj Karel Capek 27. decembra 1887 se je rodil slovenski pisatelj Ivan Matici« 1941 je bil ustreljen slovenski pisatelj Jože Kerenčič 28. decembra 1925 je umrl ruski pesnik Sergej Aleksandrovi« Jesenin 1945 je umrl ameriški pisatelj Theodor Dreiser 29. decembra 1890 je umrl srbski pisatelj Laza La-zarević 1926 je umrl nemški pesnik Rainer M ari a Rilke Ob 80. obletnici smrti pisatelja »Kmetskih slik« Razpadajoča Kersnikova domačija In po vojni? V nekdanjem gradu bi lahko uredili vsaj skromen prostor, kjer bi bila obiskovalcem na voljo Kersnikova zapuščina V prvih povojnih letih je splet najrazličnejših okoliščin preprečil takojšnje obnavljanje, čeprav bi verjetno takrat lahko še marsikaj restavrirali. Tedaj je bilo obzidje še tako ohranjeno, da so tudi najbolj malodušni ljudje upali na obnovo. To pa se ni zgodilo. Kasneje se je vendarle nekaj premaknilo. Že leta 1957 so pri odseku za Spomeniško varstvo OLO Ljubljana izdelali načrte za zavarovalna dela na gradu Brdo. Načrt je predvsem predvideval obnovitev zunanjih zidov, rekonstrukcijo baročnega Pot se je nenadoma začela strmo dvigovati. Že na prvem ovinku nad hišami v Lukovici se je odprl čudovit pogled' na bližnje hribe. Na vrhu hriba so nas pozdravili ostanki starodavnega gradu Brdo, znanega po bogati kulturni zgodovini, v bližini pa so lepo urejena cerkev, župnišče in na novo pozidana osnovna šola. Okolica je takšna, da bi se je razveselil vsak popotnik, najbolj pa slikar-krajinar, ki išče nenavadne motive za slikanje. Menda ni treba posebej opisovati, kakšne občutke zbuja pogled na lepo obdelana polja, s hišami v bližnji in daljni okolici. Sicer pa so polja enako ali pa še bolje obdelana v vsej ravnini, kjer leže Domžale z okoliškimi kraji: Dob, Šentvid in Lukovica. Ravninski kraji, dokaj industrializirani, nudijo zaslužek preneka tereni u domačinu, ki tako prislužene denarce nalaga v modernizacijo kmetije. V domžalski pa tudi v bližnji kamniški občini bi obiskovalec težko našel kmetijo, ki ne bi bila skrbno obdelana. Menda imajo za to največje zasluge ugodne prometne zveze, brez dvoma pa pridnost ljudi, ki si prizadevajo, da bi dohajali čas. Napredek je viden vsepovsod. In pogled na nekdanji grad? Morda zato toliko bolj presenetijo človeka razpadajoči ostanki nekdanjega mogočnega gradu. Kakšen je bil v preteklosti, lahko vidimo iz slik, ki nam jih kaže vnuk pisatelja Janka Kersnika. Nekdanje poslopje je bilo tako prostorno, da so pod njegovo streho lahko živeli davkarija, notarstvo ter sodišče, poleg grajskih ljudi, ki so stanovali v prvem nadstropju. V bližnji Lukovici, ki je bila znana kot tipično trško podeželsko središče sodnikov, adjunktov, notarjev, dav-karjev, kontrolorjev, učiteljev, poštarjev in pisarjev, so se ljudje med seboj poznali, pa tudi življenje graščinskih ljudi jim ni bilo tuje. Nič manj ni zbujalo zanimanja tudi veliko, lepo obdelano posestvo Kersnikovih. Pa se vrnimo v zgodovino, ki po navadi skriva marsikaj zanimivega tudi za današnje rodove. Grad Brdo je bil prvič pozidan leta 1552. Kasneje je preživel veliko sprememb. Starejši ljudje se nekaterih še dobro spominjajo. V 19. stoletju je prešel grad v last meščanske družine Kersnikovih. Pisatelj, ki je bil obenem notar, je snov za svoje zgodbe nabiral med kmetskim ljudstvom. Kmetje so bili tedaj še v večini. Kersnik je imel z njimi veliko stikov. V tistih časih ni bilo mnogo inteligence. Poleg vaškega župnika morda še sodnik, adjunkt in davkar. In vse te je Kersnik poleg kmetov opisoval v svojih delih. Janko Kersnik je imel poseben dar za opisovanje resničnega, vsakdanjega življenja, sredi katerega je živel, in ki mu je nudilo obilo snovi. Junakov sovjih zgodb ni bilo treba iti daleč iskat, saj jih je bilo dovolj na vsakem koraku. Pisateljeva kratka življenjska pot Življenje je šlo svojo pot. Konec preteklega stoletja je pisatelj 1. 1897 po kratki bolezni umrl. Pravijo, da ga je pobrala lastna neprevidnost, saj se ni začel zdraviti pravočasno. Kakorkoli že, grad je z njegovo smrtjo marsikaj izgubil. V spomin na umrlega pisatelja je bila že leta 1937 postavljena skromna spominska plošča, ki nam priča o življenju in delu slavnega domačina na Brdu nad Lukovico. Ob odkrivanju te plošče je bilo navzočih mnogo občudovalcev pisateljevih del, izobražencev in preprostega ljudstva. Vojna leta so gradu vtisnila svojevrsten pečat. Zal tudi njemu ni bilo prizaneseno. Tuji zavojevalci, sovražniki slovenskega naroda, so že kmalu po prihodu v Slovenijo vse pisateljeve sorodnike izselili v Srbijo. Kmalu so okupatorji grad uničili skoraj do tal, saj so ga zasedli in opustošili. Franc Capuder venca ter ohranitev stopničastega trakta. Kot dokument naj bi ohranili tudi del arkadnega dvorišča. Leta 1959 so izvedli rekonstrukcijo venca na najbolj vidnem obrambnem stolpu, kjer je vzidana spominska plošča Janku Kersniku. Delno so utrdili tudi venec na stranici ob cesti. Dela so bila za nekaj časa ustavljena, vendar ne za dolgo. V letu 1968 je Zavod za spomeniško varstvo v Kranju s pomočjo skupščine občine Domžale in lastnika gradu Brdo učvrstil jugovzhodni ogelni stolp. Z obokov so odstranili ruševine, ki so razrivale obodne stene in izdelali železobetonski venec. V naslednjem letu so nadaljevali kon-servatorska dela na vzhodni fasadi grajskih razvalin, da bi zavarovali zelo dragocen renesančni portal. V letih 1970 in 1971 so nadaljevali konservatorska dela na glavni grajski fasadi in delu razvalin vzhodnega trakta. Od leta 1969 do 1971 je sanacijska dela na glavni grajski fasadi pretežno omogočil Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Kljub naporom ustreznih služb, od Zavoda za spomeniško varstvo dalje, ki je nedvomno vložil veliko napora za ureditev razmer, stanje vsekakor ni zadovoljivo. Čeprav je res, da je v Sloveniji še mnogo gradov potrebnih prenove, bi vseeno lahko z večjo podporo širše slovenske javnosti našli prepotrebna sredstva. Domačini so sicer precejšnji dvomljivci, vendar v isti sapi trdijo, da bi lahko popolnoma obnovili vsaj del gradu, ostalo pa porušili. Obnovljeni del bi namenili ureditvi posebnih prostorov, kjer bi na vidnem mestu shranili Kersnikovo zapuščino. Pripovedujejo tudi, da si hodijo nekdanje grajsko poslopje ogledovat trume šolarjev iz vse Slovenije. Žalostno je, da lahko vidijo le razpadajoče zidovje. Će smo znali dostojno urediti Prešernovo zapuščino in tudi Finžgarjevo, bi na neki način lahko uredili tudi Kersnikov grad, ne pa da ga prepuščamo »Zobu časa« — propadanju. KINO Kranj CENTER 23. decembra amer. barv. vestem KONJENICA BREZ KONJ ob 16. in 18. uri, ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 20. uri za filmsko gledališče 24. decembra amer. barv. vestem KONJENICA BREZ KONJ ob 16.. 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. MAČEK DETEKTIV ob 22. uri 25. decembra amer. barv. risanka MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 10. uri — pred filmom bo otroke obiskal DEDEK MRAZ, amer. barv. vestem KONJENICA BREZ KONJ ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. erot. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST ob 21/uri 26. decembra franc. barv. krim. MAĆEK DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri 27. decembra franc. barv. krim. MAČEK DETEKTIV ob 16. in 20. uri 28. decembra premiera jug. barv. drame NE NAGIBAJ SE VEN ob 16., 18. in 20. uri 29. decembra jug. barv. drama NE NAGIBAJ SE VEN ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 24. decembra amer. barv. risani (celovečerni) ROBIN HOOD ob 16. uri, ital.-amer. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 18. in 20. uri 25. decembra slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 14. uri, ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 16. in 18. uri, premiera mehiš. barv. filma YESENIA ob 20. uri 26. decembra mehiški barv. YESE-NIA ob 18. uri in ob 20.15 27. decembra mehiški YESENIA ob 15.30,17.45 in 20. uri 28. decembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 16., 18. in 20. uri 29. decembra ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 24. decembra ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 16. uri, ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 18. in 20. uri 25. decembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 15. in 17. uri, ital barv krim. RIM, MESTO NASILJA ob 19. uri 26. decembra franc. barv. komed. NORA DIRKA ob 17. uri 27. decembra franc. barv. komed. NORA DIRKA ob 17. in 19. uri 28. decembra ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 19. uri 29. decembra amer. barv. vestem KONJENICA BREZ KONJ ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 24. decembra amer. barv. risanka MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 16. uri, hongkon. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTI ob 18. in 20. uri 25. decembra amer. komed. SINOVI PUŠČAVE (STAN IN OLIO) ob 15. uri, hongkon. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTI ob 17. in 19. uri 26. decembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 18. in 20. uri 28. decembra amer. barv. vestem KONJENICA BREZ KONJ ob 18. in 20. uri 29. decembra franc. barv. komed. NORA DIRKA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 23. decembra amer. barv. voj. NAJDALJŠI DAN ob 17. in 20. uri 24. decembra angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 18. in 20. uri 25. decembra angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 18. in 20. uri 26. decembra premiera slov. barv. komed. TO SO GADJE ob 20. uri 27. decembra amer. barv. risanka PINK PANTER ob 16. in 18. uri, franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 20. uri 28. decembra amer. barv. risanka PINK PANTER ob 16. uri, franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 18. in 20. uri 29. decembra amer. barv. risanka PINK PANTER ob 16. in 18. uri, franc. barv. drama PODIVJANA OVCA ob 20. uri Železniki OBZORJE 23. decembra angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 20. uri 24. decembra Šved. barv. komed. DEKLE IN NJEN FANT ob 20. uri 25. decembra amer. barv. voj. NAJDALJŠI DAN ob 17. in 20. uri 28. decembra amer. barv. vestem MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DAN-CING ob 20. uri Radovljica 23. decembra amer. barv. GOLI V SEDLU ob 20. uri 24. decembra amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 18. uri, ital.-špan. barv. krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 20. uri 25. decembra amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 16. uri, ital. špan. barv. krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 18. uri, amer. barv. GOLI V SEDLU ob 20. uri 26. decembra amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 20. uri 27. decembra ital.-špan. barv. krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 20. uri 28. decembra amer. barv. GOLI V SEDLU ob 20. uri 29. decembra ital. barv. vestem ŽIVI, ŠE RAJŠI MRTVI ob 20. uri Bled 23. decembra amer. barv. vestem ! VALDEZ MAŠČEVALEC ob 20. uri i 24. decembra amer. barv. vestem VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. uri, amer. barv. vestem ZANDIJEVA NEVESTA ob 20. uri 25. decembra jug. barv. mlad. HAJDUŠKI ČASI ob 16. uri, amer. barv. vestem ZANDIJEVA NEVESTA ob 18. uri, jug. barv. IZGANJALEC ob 20. uri 26. decembra amer. barv. GOLI V SEDLU ob 20. uri 27. decembra amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 20. uri 28. decembra ital.-špan. barv. krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 20. uri 29. decembra amer. barv. GOLI V SEDLU ob 20. uri Jesenice RADIO 23. decembra angl. barv. erot. EMILY ob 17. in 19. uri 24. decembra angl. barv. erot. EMILY ob 17. in 19. uri 25. decembra amer. barv. drama PREROKBA ob 17. in 19. uri 26. decembra amer. barv. drama PREROKBA ob 17. in 19. uri 27. decembra amer. barv. MAHA-GONY ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 23. decembra amer. barv. drama PREROKBA ob 18. in 20. uri 24. decembra amer. barv. drama PREROKBA ob 18. in 20. uri 25. decembra angl. barv. erot. EMILY ob 18. in 20. uri 26. decembra angl. barv. erot. EMILY ob 18. in 20. uri 27. decembra franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 24. decembra mehiški barv. akcij. DOLINA BEDNIH ob 19. uri 25. decembra jug. barv. vojni HAJKA ob 19. uri Kranjska gora 24. decembra jug. barv. voj. HAJKA ob 20. uri 25. decembra amer. melodrama ODRSKE LUCI ob 20. uri 28. decembra angl. barv. erot. EMILY ob 20. uri Dežurne trgovine V soboto, 24. decembra, bodo dežurne naslednje trgovine: JESENICE : Zarja - Kasta 4 na Plavžu KRANJ: Emona Merkur market Stražišče (od 7. do 20. ure) Podatke za ostale trgovine nam niso posredovali RADOVLJICA: Špecerija, Kranjska 11; Lesce: Murka, Alpska 31; Bled: Špecerija — samopostrežba, Prešernova 48, Živila — delikatesa, Ljubljanska 4; Gorje: Špecerija — market, Zg. Gorje 11 a; Bohinj: Ljubljanske mlekarne — Delikatesa, Boh. Bistrica, Triglavska 50, Ljubljanske mlekarne — market, Ribčev laz, GKZ — Prehrana, Stara Fužina 47, Ljubljanske mlekarne — samo postrežba Ukane ŠKOFJA LOKA: Samopostrežba in mesnica v Groharjevem naselju TRŽIČ: Poslovalnica Mercator, Trg svobode 16 ABC Bistrica mkl Kor«njiki kraji tn ljudje nadaljevank« • loltkib -inikt i^ajaj l^rajl in ljudj« nadaljevank« ■ki krat ftortn.) •1« problem U> Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 24. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Priprave za spomladansko zatiranje plevela v žitu 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo Plesni orkester RTV Ljubljana 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič . 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 List i iz albuma glasbene poezije 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - M. Hulat ovir: Iz kroga 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Jazz Set 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Znani skladatelji - sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 25. DEC Prvi program 4.30 8.07 9.05 10.05 11.00 11.15 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Veseli tobogan Se pomnite, tovariši Nedeljska panorama lahke glasbe Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Billy May Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — G. Jones: Dobrodošlica Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program J RT — studio Beograd Literarni nokturno — I.Slamnig: Pesmi Plesna glasba za vas Iz baletne glasbe Pop, ročk, beat Češe ne spite S pevci jazza Zvoki godal Plošča za ploščo Majhen nočni koncert Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Dva neprekošena klavirska veterana: Edwin Fischer in Arthur Schnabel 23.43 »Zazibavko« Friderika Chopina 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 26. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Možnosti prireje mleka z majhnimi količinami močnih krmil 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — B. Herman: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbrt« medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov — M. Lalič: Hajka 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Vgosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Presek skoz komorno glasbo Igorja Stuheca 20.15 Ekonomska politika 20.35 Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 .' v g-molu. op. 63 21.00 Literarni večer: Igre in pesmi 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Emil Adamič 23.20 Za vas muzicirajo '23.55 Iz slovenske poezije 127. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Koliko učne snovi pozabljamo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Razvoj gradenj gozdnih cest na novomeškem gozdnogospodarskem območju 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza: Pota sodobne medicine 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra — P. Albrechtsen: Povabljenca 21.18 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J RT 23.05 Literarni nokturno: Iz armenske poezije 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Collegium Singidunum 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 CharlesGounod: Faust, odlomki 20.00 Znanost in družba 20.15 Nova posnetka violončelista HeinrichaSchiffa 20.35 Koncert za besedo 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 S tujih koncertnih odrov 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 28. DEC Prvi 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05* 18.30 19.35 19.45 2().(K) 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 program Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Zapojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti: Pomembni vplivi na uspešnost osemenjevanja krav Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — J.Jurčič: Spomini starega Slovenca Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Utrinki iz svetovne zborovske glasbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom W eekend Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — M. Miron: Pesmi v prozi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Orkestrske miniature Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Iz romantične koncertantne literature Kaleidoskop zabavnih melodij Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 I z partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Koliko učne snovi pozabljamo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret: Bochumil Hrabal 22.00 15. festival sodobne komorne glasbe v Radencih 1977 22.55 »Kolokvij« in druge novejše slovenske skladbe do »Polnoči« 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 29. DEC Prvi 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 program Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Smrt in narava v Mannovi noveli Tristanll. Ljudsko izročilo v zborovski glasbi Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Pomen in uporaba cepilne smole Od vasi do vasi Priporočajo vam Koncert za mlade poslušalce Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Z opernih odrov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Latinos Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Literarni večer — Lord Tennvson: Maud Lepe melodije Čembalo v stari in novi češki glasbi Literarni nokturno — S.Jenko: Pesmi Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Pop, ročk, beat Koncert po polnoči Kaleidoskop zabavnih melodij Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru IZBRALI SMO ZA VAS Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 S sezonskih koncertov Radia Budimpešta 8. januarja 1976 20.00 Pet baročnih solističnih kantat 23.40 VV. A. Mozart: Adagio in fuga za godala v c-molu, :.546 23.55 Iz slovenske poezije 30. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — F. Bevk: Zlata voda 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkeetn in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: G ospodarjenje v živinorejski skupnosti 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Mali mišek Mokedaj 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.3/) Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Minute z Mozartom 1.30 Nočni znanci 2.03 Moistri iazza 2.30 Revija popevk 3.03 Romantična komorna glasba * 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 1 i .00 Radijska šola za nižjo stopnjo - F. Bevk: Zlata voda 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — I. Bachmann: Dobri bog z Manhattana 20.05 Nekaj razpoloženjskih melodij 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah — z jugoslovanskimi skladatelji 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Iz komorne literature starejših slovenskih skladateljev 23.55 Iz slovenske poezije Pri Murkinem ELGU v Lescah so tudi pripravili darilne zavitke. Največkrat se v njih skriva keramika, posoda, kristal, steklo, drobni gospodinjski aparati itd. Sicer vam bodo pa dekleta s pravo aran-žersko spretnostjo zavila vse, kar boste želeli. Cena: od 50 din naprej Če bi radi podarili za novo leto res nekaj lepega, naj bo to ročno delo. V Kokrini trgovini s spominki LIPA v kranjski stari mestni hiši smo poslikali tale ročno vezen prtič in usnjeno skrinjico, ki jo lahko uporabimo tudi za tobačnico in pepelnik. Cena: prtiček 146,80 din skrinjica 105,15 din pepelnik 69,31 din Na Kokrinem oddelku spominkov v Globusu boste za novoletna darila lahko izbirali med raznimi drobnimi spominki in praktičnimi darili: Na oddelku ur v KOKRI v raznimi indijskimi suvenirji, Globusu so dobdi japonske vazamit drobnimi figuricami, stenske ure, z datumom ali etuiji za 0čaia, šivalnim pri-brez, ki se navijejo le enkrat borom, skrinjicami za nakit na mesec. itci Cena: 2676,06 din Cena: do 40 do 210 din Če iščete zanjo kakšno boljšo kozmetično kolekcijo, poglejte še v ELITINO drogerijo na Titovem trgu v Kranju. Tu dobite odlično Yardley kozmetiko z dnevno in nočno kremo in tonikom ter mlekom za čiščenje kože. Imajo pa tudi že pripravljene razne darilne zavitke. Cena: kozmetična kolekcija 325,75 din zavitki od 99 do 173 din Darilne zavitke in košare, napolnjene z buteljkami odličnih vin in raznih sladkih dodatkov imajo za vas pripravljene tudi pri Centralu — v DELIKATESI na Maistrovem trgu v Kranju. Zavijajo tudi po željah. Cena: od 100 din naprej TRŽNI PREGLED JESENICE Solata- 12,50 din, cvetača 14,50 din, korenček 9 din, Česen 53,10 din, čebula 6 din, pesa 6,80 din, kumare 12 din, paradižnik 26,50 din, ohrovt 7,52 din, por 11,60 din, jabolka 10,10 do 12,30 din, hruške 20,23 din, grozdje 16,06 din, pomaranče 11,05 do 13,10 din, limone 15,40 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 18,75 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din sladko zelje 3 do 3,70 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 173,53 din, jajčka 1,70 do 2,60 din, krompir 3,65 din KRANJ Solata 25 do 30 din, špinača 25 din, cvetača 24 din, korenček 10 din, česen 50 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, slive 25 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 15 din, grozdje 18 din, radič 35 din, pomaranče 13 din, limone 26 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 67 din, smetana 28 din, skuta 18 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 150 din, jajčka 2,80 do 3 din, krompir 3 din, med 60 din Današnji Robinson (ni vic)! LOTERIJA I i 3 v Z 11 ■oo tn "O tj 91 "V PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 23. decembra, ob 15. uri za Zavarovalno skupnost Triglav Kranj in ob.17. uri za gimnazijo Kranj - J. Streda: PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA; ob lb. uri za GP Gorenjski tisk Kranj — M. Logar: KRALJ V ČASOPISU; SOBOTA, 24. decembra, ob 10. uri za Gorenjska oblačila, ob 11.30 za VŠOD, ob 14. uri na Jezerskem, ob 15.30 v Kokri, ob 16.30 v Preddvoru, ob 18. uri v Preddvoru - J. Streda: PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA; ob 14. uri v Mavčičah, ob 15.30 na Orehku, ob 17. uri na Joštu - E. Majaron: LUTKE STRICKA JURIJA; ob 10. uri za IKOS in ETP, ob 15. uri za Triglav konfekcijo, ob 17. uri za Savo Kranj — M. Logar: KRALJ V ČASOPISU. NEDELJA, 25. decembra, ob 9.30 na Golniku, ob 11. uri v Goricah, ob 14. in 16. uri na Beli — J. Streda: PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA; ob 10., 15. in 17. uri za tovarno Sava — M. Logar: KRALJ V ČASOPISU; PONEDELJEK, 26. decembra, ob 8.30 v Zalogu, ob 10. in 11. uri za VVZ Milan Majcen Šiška - J. Streda: PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA; ob 18. uri zaključna predstava za JLA — M. Bor: RAZTRGANCI; TOREK, 27. decembra, ob 15. uri v Bukovici, ob 16.30 v Tacnu, ob 18. uri v Dravljah - J. Streda: PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA, ob 15. uri za tovarno Iskra, ob 17. uri za TSC in ESŠ - M. Logar: KRALJ V ČASOPISU; SREDA, 28. decembra, ob 7.30 na Trati, ob 9. uri in ob 10.30 v Škof ji Loki, ob 15. uri v Lescah - J. Streda: PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA; ob 15. in 17. uri za tovarno Iskra — M. Logar: KRALJ V ČASOPISU; ČETRTEK, 29. decembra, ob 15. uri v Dupljah, ob 16.30 v Podbrezjah in ob 18. uri v Naklem - E. Majaron: LUTKE STRIČKA JURIJA; ob 15. in 17. uri za tovarno Iskra - M.Logar: KRALJ V ČASOPISU; PETEK, 30. decembra, ob 15. in 17. uri za tovarno Planika - M^ogar: KRALJ V ČASOPISU; vse predstave bo obiskal dedek Mraz. 20 30 5 20 50 30 42015 1000 40 50 96795 1000 041895 10000 103900 10000 464205 10000 231750 10000 452205 50000 277400 10000 456830 10000 46 30 7086 500 41 40 39756 2000 21 50 58826 5000 971 200 5961 400 27 40 462801 10000 6407 500 17867 1000 52 30 87587 1000 7? 50 03087 2000 242 80 22447 2000 6122 400 77337 2000 08612 1000 016647 10000 25322 1000 117117 10000 35812 1000 381897 10000 04822 5000 495037 10000 039982 10000 094437 10000 3 20 88 30 06813 1000 958 80 18543 1000 238 100 39453 1000 308 100 82423 1000 11598 5000 474493 10000 09 30 34 40 29 70 54 40 819 80 22954 1000 22319 1000 98294 1000 28369 1000 107494 10000 017099 10000 426404 100000 175029 10000 580464 400000 Sobota Sovjetski film CIGANI LETE V NEBO nas bo tokrat prvič seznanil z moldavsko kinematografijo. O tej deželi Zakrpa tja je malo slišati, film pa nam jo bo predstavil v vsej folklorni eksotičnosti. Nekoliko sentimentalna zgodba iz časov prve svetovne vojne, ko je bila Mol-davija avstroogrska, predstavlja tri tovariše, ki na ukradenih konjih zbeže pred avstroogrskimi stražarji. Razbežijo se vsak na svojo stran, novim pustolovščinam naproti. — Osrednjo vlogo lepe Rade sijajno igra Svetlana Toma, igralka ciganskega gledališča iz Kišenjeva. Nedelja Buster Keaton, komik večno resnega, negibnega obraza, junak številnih burlesk in nemih komedij, je podobno kot Chaplin prišel v filmsko zgodovino. O njem in njegovi komiki so bile napisane številne razprave; bolj kot vse pisanje pa je učinkovita ilustracija. v filmu zgodba o busterju kea-tonu bomo ob komentiranih odlomkih spoznali bistvo njegove smešnosti in zvedeli vrsto podrobnosti iz njegovega življenja. Scenarist Miljenko Smo-je, ki ga poznamo po števdnih televizijskih serijah (Naše malo misto) je tudi tokrat postavil dogajanje v splitski ambient. tv film Človek in arhitektura je komedija, ki obravnava nasprotje med življenjem sredi betonskih zgradb in življenjem v starem delu Splita. Kljub številnim komičnim situacijam pa nosi komedija vendarle grenko izpoved o odtujenosti človeka v z moderniziranem okolju in željo po vrnitvi k naravnemu, kar že izginja. Ponedeljek Drama MONA LIZA je ŽALOSTNA je bda prvič prikazana na mednarodnem TV festivalu v Monte Carlu spomladi letos. Prejela je eno najvišjih priznanj strokovne žirije in zbudila v pogovorih po projekciji številne pozitivne odmeve. Izhodišče drame: Pariz, Louvrski muzej. Eden od redarjev opazi neko noč, da se je zgodilo nekaj nenavadnega: M ona Liza je na znameniti sliki Leonarda da Vincija spremenila svoj izraz. Nanj je legla senca zagrenjenosti... Sreda Predstavljati filme Fre-derica Fellinija je pravzaprav silno težko. Pri njegovih filmih namreč »zgodbe* ni v pravem smislu. v silnem razkošju barv in vrsti nerealnih prikazni spremljama Fellini-jevo verzijo njegove mladosti sredi tridesetih let. To je čas fašističnih predstav, podeželske omejenosti. Sam Fellini pravi, da je fašizem neke vrste degeneracija na nivoju zgodovine, časa v razvoju posameznika, časa mladosti, ki se kvari in gnije ter nikakor ne uspe dozoreti. Tako sta fašizem in mladost prispodoba najglobljih kompleksov. Petek Rudi Klarič je na poti okoli sveta posnel tudi pet filmov, v katerih prevladujeta slika in glasba, ki pripovedujeta skorajda brez besed. Tem svojim filmom pravi glasbene reportaže in predstavljajo zaključni del skupine triindvajsetih filmov serije Človek brez meja. sobota 24. dec. tv Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar — risanka 8.10 K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob 8.25 Potovanje okrog sveta 8.40 M. Belina: Igrajmo se gledališče 9.05 Morda vas zanima: Niko Grafenauer 9.35 Varstvo pri delu: Sevanje 9.45 Kiparske tehnike: Odlivanje v kovino 10.15 Katera bo prva kolo popeljala 11.00 J. Mitchell: Jennie — nadaljevanka 16.30 Z. Majdak: Nočni brod — drama TV Beograd 17.25 Obzornik 17.45 Kekec — slovenski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Cigani lete v nebo — sovjetski film 21.40 TV dnevnik 22.00 625 22.40 Intervju: Marjetka Falk Oddajniki II. tv mreže 16.50 18.45 19.30 20.00 20.30 21.30 21.35 21.40 22.40 Balkansko košarkarsko prvenstvo za ženske — prenos srečanja Jugoslavija : Romunija Zabavno glasbena oddaja TV dnevnik Vrhunski šport — feljton Zvoki časa — prenos 24 ur Kratek film Svet neuvrščenih: Butan Športna sobota T V Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor (Bg) 11.05 TV v šoli: Računalniki, Dubrovniški vrtovi, Etnografski muzej (Zg) 12.05 T V v šoli: Moderni izraz v umetnosti (Sa) 16.20 TV dnevnik 16.35 Jan Lindgrem se boji — otroška predstava 17.45 Praznik pionirske organizacije 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Klavnica pet — celovečerni film '22.05 TV dnevnik 22.20 Zabavno glasbena oddaja nedelja 25. DEC. t v Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 8.55 625 9.35 Užiška republika - nadaljevanka 10.25 Ostržek — serija 10.55 Karino — serija 11.30 Kmetijska oddaja (Zg) 12.30 Poročila 15.15 Križem kražem 15.30 Zakoni divjine — serija 15.55 Okrogli svet 16.10 Zgodba o Busterju Keatonu — ameriški film 17.40 Poročila 17.45 Risanka 17.50 Košarka Metalac (Valjevo): Partizan - prenos (Bg-Zg) 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 M. Smoje- B. Dvornik: Človek in arhitektura — drama 21.25 Šola, ki jo je treba ohraniti — dok. oddaja 21.55 Športni pregled (Bg) 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. tv mreže 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Revija popevk 20.50 24 ur 21.10 Billy Kid - celovečerni film tv Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Šalajko - otroška oddaja 10.30 Norčije Maje Skovvron 11.00 Beograjski festival narodne glasbe 11.30 Kmetijska oddaja 13.00 Gledalci in TV 13.30 Skrivnost čudežnega vrta — mlad. film 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 A. Popovič: Črni petek — drama 21.05 Karavana: Ilok 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled ponedeljek 26. DEC. T V Ljubljana 9.05 TV v šoli: Računstvo, Živi svet Primorja, J. Gotovac: Ero z onega sveta (Zg) 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis (Bg) 15.05 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.15 Glasbena pravljica: Rokec na drugem koncu sveta 17.25 Zakoni divjine — serija 17.50 Obzornik 18.05 Raziskovalna ladja 18.15 Varstvo pri delu: Notranji transport 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade (Sk) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Mercero: M ona Lisa je žalostna — TV drama 20.50 Kulturne diagonale 21.35 Mozaik kratkega filma: Tito v Sloveniji 22.00 TV dnevnik 22.15 Glasbena medigra 22.35 Šahovski komentar (Bg) Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Slikanice iz NOB 18.00 Mali šlager 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Majakovski se smeje — celovečerni film T V Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 2. Kozinc: Pravica vasi Brezje — drama 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Kultura v objektivu 21.55 Sporazumevanje — dok. film 22.20 TV dnevnik 22.35 Šahovski komentar torek 27. DEC. tv Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Pod snežno odejo. Rastlinstvo, Novoletna pravljica, Kultura govorjenja (Zg) 10.00 TV v šoli: Glasbena vzgoja, Risanka, Dan pionirjev, Prirodoslovje (Bg) 14.30 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Avstralija 16.55 Najboljši športnik Slovenije leta 1977 17.25 Znamenita raketa - film 17.50 Obzornik 18.05 Muppet show 18.35 Jugoslovanska trimska televizija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 G. E.Clancier: Črni kruh — nadaljevanka 21.50 Glasbeni magazin 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. tv mreže 16.30 TV dnevnik 16.50 TV koledar 17.00 Nevarni poklici 17.30 Solisti popolarne glasbe 18.00 35 let USAOJ 19.30 TV dnevnik 20.00 DonnaRuma v napadu - drama 21.35 24 ur 21.55 Beograjski festival jazza 22.25 V znamenju znanosti T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz oči v oči 20.50 Akcije: Zvišan krvni pritisk 21.00 Z — celovečerni film 23.00 TV dnevnik sreda 28. DEC. T V Ljubljana 8.50 TV v šoli: SFRJ po drugi svetovni vojni, Od Nove Gorice do Portoroža, Enej v Kartagini (Zg) TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Film(Bg) Košarka Borac (Čačak) : Jugoplastika — prenos (Bg-Zg) f Obzornik K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob 18.45 Ne prezrite: Srečne ure ob glasbi Risanka TV dnevnik Film tedna: Spominjam se — italijanski film TV dnevnik Glasbena medigra Šahovski komentar (Bg) 10.00 16.35 18.10 18.25 19.15 19.30 20.00 22.15 22.30 22.45 Oddajniki II. T V mreže 18.15 Matematika v starih kulturah 18.35 Ali ste vedeli 18.45 Tuje-folklorne skupine 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.30 TV dnevnik 22.45 Šahovski komentar T V Zagreb — I. program 15.35 TV dnevnik 15.55 TV koledar 16.05 Daljnogled 16.35 Košarka Borac : Jugoplastika 18.15 naprej isto kot na odd. II. TV mreže četrtek 29. DEC. TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Zlom osi Rim —Berlin, Potujemo po ČSSR, Morje in človek (Zg) 10.00 TV v šoli: Francoščina,. Risanka, Kemija (Bg) Šolska TV: Avstralija Profesor Baltazar — risanka Obzornik Krilati farmacevti: Pr opol is 18.40 M. Belina: Igrajmo se gledališče Risanka TV dnevnik Na zvezi Boccaccio-Vuga: O študentu in gospe (Dekameron) 15.00 17.25 17.35 17.50 19.15 19.30 20.00 20.35 21.15 Mednarodna obzorja: Novosti ' v sovjetski novi ustavi 22.05 TV dnevnik 22.20 Od glave do pete Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Šalajko - otroška oddaja 18.15 Česa ne vemo o znanih zdravilih 18.45 Vprašajmo, vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 Koliko je ura - film 20.55 Svet danes: Ameriški jug 21.25 24 ur 21.40 Vdihovanje smrti — dok. oddaja T V Zagreb — I. program 15.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.15 do 20.50 isto kotna odd. II. T V mreže 20.50 Kapelski kresovi 22.05 TV dnevnik 22.20 Glasbena oddaja 30. DEC. petek TV Ljubljana 8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Ruščina, Novoletna oddaja, Obiščite z nami (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 15.20 Smučarski skoki — posnetek iz Oberstdorfa 17.20 Pisani svet 17.55 Obzornik 18.10 Človek brez meja: O tem pa pesmi ne poj o 18.45 Kiparske tehnike: Konstrukcije in montaža 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 J. Mitchell: Jennie — nadaljevanka 21.00 Razgledi: Kondorjeve višave 21.35 Spencerjevi piloti — serija 22.25 Šahovski komentar (Bg) 22.55 TV dnevnik 23.10 625 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Odprava zelenega zmaja 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Izzivi 22.00 24 ur 22.15 Beethovnove sonate T V Zagreb — I. program 15.00 TV v šoli (Zg) 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.50 Bronk — serijski film 21.40 Človek in čas — dok. oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Šahovski komentar TE DNI PO SVETU URAN V NAMIBIJI V Namibiji je toliko urana, da bit z njim lahko krili precejšen del sve- j tovnih potreb v prihodnjem desetlet-l ju, je rečeno v poročilu OZN. Oce-\ njujejo, da se bodo tuje naložbe v\ razvoj namibijskega rudnika v Ros-\ singu povzpele na 750 milijonov fun-l tov šterlingov. 70 odstotkov delnici rudnika nadzorujejo Britanci in\ delno Kanadčani, preostalih 30 od-' stotkov pa je v rokah dveh družb iz Južnoafriške republike in ene iz Francije. Po neuradnih podatkih I leži v tem rudniku okoli 100.0001 metrskih ton nizkokvalitetnega ura- \ na, kar ga uvršča med največje na svetu. DRAGO PLAČANI SAMOUPRAVNI AKTI V Zavodu za transfuzijo krvi SR Hrvatske v Zagrebu menda nimajo dovolj strokovno usposobljenega delavca, ki bi bil sposoben izdelati nove samoupravne akte zavoda, tako kot zahteva zakon o združenem delu. Izdelavo osnutkov so zato poverili nekemu pravniku in sklenili z njim pogodbo o »avtorskem delu« (napraviti bi moral 14 osnutkov — za dva tozda in delovno skupnost) za nič manj kot 160.000 dinarjev. — No, da le rok ne bo zamujen! MRAZ IN VROČINA V nedeljo so v severni Sibiriji zabeležili temperaturo 60 stopinj Celzija pod ničlo. Tak mraz normalno zaznamujejo šele sredi januarja, navaja agencija TASS. Nasprotno pa je v Avstraliji zaradi dolgega sušnega obdobja in hude vročine v zadnjih dneh prišlo do velikih gozdnih požarov tik pred južnimi in zahodnimi predmestji trimi-lijonskega Sidneya. PROTI NEPISMENOSTI V Vietnamu so se z vsemi silami vrgli v akcijo za odpravo nepismenosti. Tako skoraj v nobeni od pokrajin in mest na jugu države ni več človeka, starega pod 50 let, ki bi bil nepismen. Akcijo so razširili tudi na druge dele Vietnama. NEKDANJI ESESOVEC ODLIKOVAN Pred kratkim je dobil eno od naj-i višjih odlikovanj, ki jih podeljuje druga avstrijska republika za posebne zasluge, tudi predsednik, avstrijske svobodnjaške stranke, Friedrich Peter. Zanimivo je, da je Peter začel svojo politično • kariero-potem, ko je končal vojaško; le-to pa; je zaključil kot pripadnik prve esej sovske pehotne brigade, ki je imela\ v letih 1941 in 1942 posebne zadol- ] žitve na območju Ukrajine in Belo-1 rusije. V ITALIJI NAPOVEDUJEJO STAVKO Tri italijanske sindikalne centrale — komunistično-sociali-stična, demokrščanska in socialno - demokratsko -republikanska so najavile splošno stavko v januarju (datum bodo še določili) v znak protesta proti sedanji vladni ekonomski politiki. Sindikati sodijo, da se demokrščanski kabinet Guilia Andreottija že dolgo izogiba nujnih ukrepov in zavlačuje krizo, katere breme najbolj prizadeva delavce. ' i VERIŽNO TRČENJE Na poledeneli avtomobilski cesti proti Miinchnu je v megli trčilo 70 avtomobilov. Šestnajst ljudi je bilo ranjenih, med njimi nekateri huje. V POŽARU UMRLO 32 LJUDI V požaru, ki je izbruhnil konec prejšnjega tedna v bolnišnici za duševno bolne v Manili, je bilo mrtvih 32 ljudi, 7 pa ranjenih« Domnevajo, da so požar povzročile pomanjkljive instalacije pod stropom ene od bolniških sob. Takrat je bilo v zgradbi več kot 1200 ljudi. mkl i'or.n.|akl ' 9100vei FIAT 750, letnik 1965, prodam poLe, ugodni ceni. Hrastje 29, tel. 24-026 ] 9101ke) Prodam R 10 po delih in zimskeRr GUME za Fiat 850. Draksler Dušan, ] Cegelnica 39, Naklo 9102lfj( AMI 6, vozen, registriran do julijat)r 1978, zelo poceni prodam zaradikri odhoda v JNA. Telefon 064-75-078. j Jensterle Marko, Gradnikova 9b,i9' Radovljica 910~3ig Prodam ZASTAVO 750, letnikfto* 1975, registriran do decembra 1978. ] Pot v Bitnje 1, Kranj 9104pa Kupim ZASTAVO 750, dobrogf ohranjeno. Telefon 064-26-791 9105] Prodam tri ZIMSKE GUME. ] 520 X 12 s snežnimi verigami in pla-fr tišče za NSU 1000. Telefon 26-905' 91061 Prodam ZASTAVO 750, letniki 1970. Trboje 51 910 Dobro ohranjen PEUGEOT 404* letnik 1969, prodam za 27.000 dinL Voglje 85, Šenčur 910$& Prodam zelo dobro ohranjeno ZA-i STAVO 750. Praše 44, Kranj 9109L_ Prodam ZASTAVO 101. Voglje 87,h* Šenčur, telefon 064-49-148 911(T Prodam KOMBI IMV 1600 in ene-b ga po delih. Strahinj 7, Naklo 911 lr1 Prodam športno ŠKODO 110R,.fi letnik 1977, registriran do l.junijat. 1978. Grilc Franc, Kidričeva 14, Je-£ senice 91121 Prodam FIAT 750, starejši letnik. ■ Kurirska 6, Primskovo 9113 ] Prodam FIAT 1300, letnik 1968. ,0 Informacije tel. 25-018 9114^ Prodam dobro ohranjeno ŠKODO! \ Š 100, letnik 1970. Čimžar Peteri Sp. Duplje 60 9115LC Prodam ZASTAVO 750 S, letni avgust 1976. Ogled v večernih urah Sr. vas 8, Golnik 91l6fc Prodam ZASTAVO 750, letnikF 1972 in VW 1200, letnik 1966. Beton Britofl35 91l7| Prodam NSU 1200. Vidic Alojz, Zg. Besnica 113 911« Ugodno prodam ŠKODO 110 L letnik 1974, registrirano do novem bra 1978. Informacije na tel. 69-322 dopoldan in od 20. ure dalje. 9119 MERCEDES 200 D, letnik 1968, dobro ohranjen, prodam. Janhaf Anton, Hraše 35 a, Smlednik, tele_ fon 061-71-084 912C Prodam ZASTAVO 750 de lux Zonta Martin, Moša Pijade 6, Kran 9091 ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega moža, očeta, dedka, brata in strica Petra Frantarja upokojenca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Martin-čiču in dr. Rusu za zdravljenje. Posebno zahvalo izrekamo pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za obred, kolektivu Mercator, OOS UO SO Tržič, sosedom, ter vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Peter in Tone z družinama, sestre Francka, Tončka, Julka ter ostalo sorodstvo. Tržič, 19. decembra 1977 ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame Francke Žnidaršič ki smo jo pokopali 18. decembra 1977, se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji prinesli cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebej se želimo iz srca zahvaliti sosedom in vaščanom Broda in Savice za nesebično in neprecenljivo pomoč. Najlepša hvala vsem pevcem za občutene žalostinke in bistriškemu župniku za tople besede. V tolažbo nam je zavest, da ste njeno neizmerno dobroto, skromnost in toplino spoštovali in jo imeli radi. Njeni: mož Pavel, sin Mitja in hčerka Tanja z družinama. Brod pri Bohinjski Bistrici, Nova Gorica, Sisak 21. decembra 1977 ZAHVALA Ob smrti naše sestre, tete in sestrične Angelce Potočnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom; predvsem Drinovčevim in Pintarjevim za nesebično pomoč, kakor tudi vsem njenim prijateljem in prijateljicam, ki so jo med njeno dolgo boleznijo obiskovali. Zahvaljujemo se dr. Juliju Maverju za dolgoletno skrbno zdravljenje in dr. Stanetu Novaku za njegovo skrb v zadnjem letu njenega življenja ter g. župniku za tolažilne besede in opravljen obred in pevcem za zapete pesmi doma in ob grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sestra Marija, brata Karel in Franc z družino, nečakinja Ančka z družino, Banovi in ostali sorodniki. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Vodovodni stolp Kranj sporočajo krajanom in občanom žalostno vest, da je nenadoma umrl dipl. ing. Ivo Šemrl prizadeven družbenopolitični delavec Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 23. 12. 1977, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Podbrezje, Dvorje, Kranj, 19. decembra 1977 Ugodno prodam ZASTAVO 101 LUXE, letnik oktober 1976, zljaražirana, dobro ohranjena in dodatno opremljena. Boris Oseli, Med-JNe 1 9121 ! ZASTAVO 750, letnik 1973, prevoženih 50.000 km, registracija do ^'Ivgusta 78, ugodno prodam. Polica ?'12, Naklo 9122 b, BMW 2002, letnik 1971/72 z "odatno opremo, prodam. Naslov Jff oglasnem oddelku. 9123 n Prodam FIAT 750, letnik 1965, agaražiran, registriran do konca leta »81977 9089 v Kupim ZASTAVO 750 od letnika rcl975 dalje. Nudim potrošniško posodilo. Božnar Jože, Prilesje 2, Gorenja i-^as nad Skofjo Loko 9090 )■ Prodam ZASTAVO 750, letnik >5hovember 1973, registriran do novembra 1978. Berlogar, Alpska 54, »°Lesce 9091 '6, Prodam ZIMSKE' GUME (ježevce) 5,5 X 12. Pogačar, Stošičeva 2, teKranj 9092 n< Prodam dobro ohranjeno ŠKODO )2JpO L, letnik 1970. Cena 18.500 din. l*PrŽanič Zlatko, Golniška 147, Ko-J'*rica ali UJV, telefon 21-171 int. 265 ° Prodam ZASTAVO 101, letnik ^977. Informacije popoldne od 17. do S* ure. Kranj, Vrečkova 5/II, Sta-'Khoiev Aco 9094 Prodam NSU 1100, letnik 1967. ^Pgled v soboto. Ferčič Franc, Z g. ^itnje 143 p Poceni prodam ZIMSKE GUME 1 obroči za PRINCA 1200. Šmidova stanovanja J#, Kranj 9156 [Jj Prodam VW 1200, letnik 1967, • Jtaramboliran po delih. Velesovska 4, '78enčur 9157 ,4 Prodam VW 1200, letnik 1968, t generalnim popravilom v letoš-nflj)jem letu. Informacije po telefonu 2*64-22-868 9158 0« Prodam FIAT 750, letnik 1963, ^aramboliran, za 3500 din. Petric 1(jPvetka, Cesta na Klanec 46, Kranj e Prodam ZASTAVO 750 LUX. Zg. nBrnik 69, Cerklje 9160 R Prodam OPEL KADETT, letnik ji969 in FIAT 126 P, letnik 1977. e Kranj, Smledniška 23 9161 l| ikJ !^ Iščem ogrevano SOBO v Skofji , 2-oki ali neposredni bližini. Ponudbe Iflod »Uslužbenec« 9162 er V okolici Bleda išče zakonski par l§ otrokom SOBO za daljši čas. Nudi-lik^o pomoč v gospodinjstvu in pla-IJJIfo. Ponudbe po tel. 77-306 9126 K lik m 17 l4 M L 122 19 88, iar le 2C U* an 09 Prodam enosobno STANOVANJE v Groharjevem naselju, Škofja Loka. Vseljivo čez eno leto. Naslov v oglasnem oddelku. 8906 Mlad par išče GARSONJERO ali SOBO na področju Gorenjske. Ponudbe pod »Nujno« 9125 Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pošljite pod šifro »20 M takoj« 9127 ZDOMCI! Veliko, sončno, dvosobno STANOVANJE z lepim vrtom prodamo v Kranju. Ponudbe pod »Lepa prilika« 9128* Oddam prostore primerne za pisarne. Ponudbe pod: »CENTER KRANJA« Servisno službo za montažo in popravila termoakumu-lacijskih peči ELIND Valje-vo opravlja: M ALEJ ANTON, elektroinstalater-ski mojster, Jesenice, Stra-žišarjeva 47, tel. 82-770. posesti Prodam nedograjeno HIŠO v Kranju. Informacije v oglasnem oddelku. 9129 Zamenjam družinsko HIŠO z vrtom (voda, elektrika) pri Ljubljani z enakovredno med Naklonvin Krizami. Medno 33, Alojz Bečan 9130 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 9131 Zakonca srednjih let, resna in zanesljiva, z lastnimi prostori, iščeta kakršnokoli delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 8993 KV KLJUČAVNIČARJA in NK DELAVCA sprejmem. Ključaničar-stvo Peklaj, Puštal 46 a, Škofja Loka (delavnica) 9132 Dekle dobi takoj HONORARNO ZAPOSLITEV. Gostilna Marinšek, Naklo 2 9133 prireditve GASILSKO DRUŠTVO ŠENČUR prireja SILVESTROVANJE 31. decembra ob 20. uri v domu KO-KRŠKE ČETE. Igra ansambel PO-LJANŠEK. Prodaja vstopnic je v trgovini Živila v Šenčurju 8928 SKUPINA SELEKCIJA obvešča, da bo vse sobote v januarju 1978 nastopala v Ljubnem s pričetkom ob 20. uri. 9136 cembra ob 20. uri v zadružnem domu v Ribnem. Igra ansambel SAVSKI TRIO. Prodaja vstopnic pri hišnici doma. Vsem občanom in gostom srečno in veselo novo leto 1978. OO ZSMS KOKRICA prireja vsako nedeljo PLES s pričetkom ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! obvestila ROLETE in ŽALUZIJE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 8002 CANDY SERVIS, Rajko KnifV Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak P. P. 157, Kranj Cenjene stranke obveščam, da bo od 1. 1.1978 naprej delavnica ZAPRTA. Stanislav Hafner, AVTO-KLEPARSTVO, Rupa 38, Kranj čestitke Andi na njeni novi življenjski poti Iskrene čestitke. Njeni sodelavci Glasa skem domu Kranj. Prosim osebo, ki je plašč zamenjala, naj se javi v nedeljo na naslov: Ovsenik Neža, Pivka 24, Naklo 9143 19. decembra 1977 sem v Kranju, med porodnišnico in lekarno izgubila URO. Ura nima visoke denarne vrednosti, a mi je drag spomin. Zato prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne. Čebašek Marija, Zg. Bitnje 165, Zabnica_9144 zahvale Gasilskemu društvu Besnica pod vodstvom Avguština Udirja in poklicni gasilski četi iz Kranja in vsem sosedom in sovaščanom se pri gašenju požara najiskreneje zahvaljujemo za nesebično pomoč. Okorn Janez, Sp. Besnica 180 9146 Zahvaljujem se upokojencem Srednje vasi in Britofa za spominsko darilo. Voščim vsem članom DU Šenčur srečno in zdravo novo leto in jim želim mnogo veselih izletov. Pajer-ieva. 9147 zaposlitve Službo dobi mlad fant, vojaščine prost, zaželen je domačin iz okolice Lesc, ki ima veselje do dela pri predelavi mesa. Delo je za nedoločen čas. Dohodek po dogovoru. Interesenti naj se osebno zglasijo pri: Mlinaric Jože, Lesce, Železniška 1 9134 NOVA Kemična ekspresna čistilnica inž. B. Zoreč Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5 Čistimo ves tekstil, usnje, zavese in drugo izgubljeno 12. decembra se je izgubil NEMŠKI OVČAR - ASTOR - črno-rjav, velik, usnjen pas. Pošteni najditelj dobi nagrado. Zargar, Hafnerjeva 19, Kranj 9142 16. decembra mi je bil zamenjan rjav PLAŠČ na proslavi v Delav- ostalo LAJIČU OSTOJU iz Kranja se javno opravičujem za osebno žalitev. Jože Sepin, Jezerska 118, Kranj 9148 Za silvestrovo dam v najem PEVSKO OZVOČENJE »STEELPHO-NE« 100 VV. Telefon 064-26-210 9145 Iščem TAPETNIKA, ki bi izdelal vložek (jogi) za kavč po meri. Telefon 064-76-146 9163 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. KK ZSMS JELOVICA prireja v soboto, 24.12.1977, PLES v TVD PARTIZAN s pričetkom ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 9137 VELIKO SILVESTROVANJE na Kokrici. Zabavala vas bo skupina SELEKCIJA. Karte so že v pred-prodaji pri skupini! 9138 GASILSKO DRUŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO priredi veliko SILVESTROVANJE v prostorih Zadružnega doma na Primskovem s pričetkom ob 20. uri. Za PLES in razvedrilo igra ansambel TRGOVCI. Predprodaja vstopnic v samopostrežni trgovini zadružnega doma in v samopostrežni trgovini na Klancu ter 1 uro pred pričetkom. Vabijo gasilci! 9139 ŠPORTNO DRUŠTVO RIBNO prireja SILVESTROVANJE 31.de- ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta Maksa Vrhovnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala ZZB Vodovodni stolp in kolektivu Planike za lepe poslovilne besede, pevcem DU Kranj in PKM Creina za darovane vence. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Slavko in ostalo sorodstvo. Kranj, 20. decembra 1977 Nepričakovano nas je zapustil Ivo Šemrl dipl. gradbeni inženir — vodja tehničnega sektorja Pogreb pokojnika bo 23.12.1977 ob 15. uri na kranjskem pokopališču Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. Splošno gradbeno podjetje Gradbinec Kranj z družbenopolitičnimi organizacijami. Kranj, 23. decembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega atija Francija Urbanča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja 10 sindikata SPIZ — podružnice Kranj, vsem sodelavkam in sodelavcem, RZS Kranj, podjetju Obrtnik Škofja Loka — posebno sodelavcem steklarjem, sorodnikom, prijateljem, sosedom, župniku in vsem ostalim. Prav lepa hvala za podarjeno cvetje, nudeno materialno pomoč in izrečeno sožalje. Neutolažljiva žena Milka, hčerki Andrejka in Marjetka ter ostalo sorodstvo. Kranj, 19. decembra 1977 SLOVENSKI PLES V CELOVCU V petek, 6. januarja 1978, ob 20 uri bo v dvorani koroške Delavske zbornice v Celovcu že 27 SLOVENSKI PLES. Za glasbo bosta poskrbela plesni orkester RTV Ljubljana s pevko Marjano Deržaj in narodno zabavni ansambel Štirje kovači. Vstopnina je 50 šilingov. Prijave za avtobusni prevoz iz Kranja sprejema turistična poslovalnica Alpetour v hotelu Creina do 4. januarja Cena avtobusnega prevoza znaša 100 din. Odhod avtobusa bo ob 16. uri izpred hotela Creina v Kranju, povratek iz Celovca ob 4. uri zjutraj. Svojo življenjsko pot je končal naš mož in oče Albin Igličar Pogreb bo v soboto, 24. decembra 1977, ob 15. uri izpred domače hiše. Žalujoči: žena Francka, otroka Meta in Bine z družinama, sestra, bratje in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 22. decembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega Alojza Pičulina upokojenca — aktivista NOV se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ali kako drugače počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se tudi za sočustvovanje in številne izraze sožalja. Posebno zahvalo dolgujemo govorniku organizacije ZB NOV Jožetu Trilerju, zdravniku dr. Bajžlju Janezu za skrb in nesebično pomoč ob težki bolezni, organizaciji ZB NOV Stražišče za organizacijo pogreba, godbi na pihala Kranj, pevcem in praporščakom. Žalujoča Žena Veronika in sin Oto v imenu sorodstva. Kranj, 23. decembra 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Lipovca Svedrarjevega ata z Jesenic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, TOZD Klavnici Jesenice in poslovalnici 3 za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu Kompareju ter g. župniku s Koroške Bele, pevcem in g. Markešu za poslovilne besede. Iskrena hvala! Vsi njegovi. Jesenice, 21. decembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi in mnogo prerani smrti našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, hrata in strica Rudija Prevodnika inv. upokojenca iz Dupelj Svojo hvaležnost izražamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem tovarne Iskra za darovano cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za požrtvovalno in vsestransko pomoč. Iskrena hvala pevskemu zboru, častiti duhovščini in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Mira, hčerki Mira, in Martina z družinama, bratje in sestre. Duplje, 20. decembra 1977 O. Razpisna komisija delavskega sveta SŽ Tovarne verig Lesce, TOZD Industrijska oprema, Lesce razpisuje na podlagi ustreznih določil statuta TOZD Inudstrrj-ske opreme naslednje delovno mesto vodje sektorja tehnične kontrole Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom ter samoupravnimi splošnimi akti mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: —• da ima visoko ali višje šolsko izobrazbo strojne smeri s 5-letnimi ustreznimi izkušnjami v stroki, od tega najmanj 2 leti na vodilnem oziroma vodstvenem delovnem mestu, — da ima moralno etične in družbenopolitične kvalitete, — da ima organizacijske sposobnosti, — da je pripravljen prevzeti obvezo za uresničevanje ciljev in nalog, ki jih zahteva dejavnost delovnega mesta Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Izbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Poleg navedenega delovnega mesta, na podlagi sklepa Komisije za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu TOZD Orodjarne in Odbora za medsebojna razmerja TOZD Industrijske opreme objavljamo naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Industrijsko opremo, Lesce 5 KV ključavničarjev 5 KV strugarjev 2 KV rezkalcev 2 K V orodjarjev za TOZD Orodjarno, Lesce 2 KV brusilcev K V strugar j a 10 KV rezkalcev Za zasedbo navedenih delovnih mest se poleg splošnih pogojev zahteva poklicna šola ustrezne smeri in uspešno opravljen preizkus psihofizičnih sposobnosti. Prijave sprejema 15 dni po objavi Kadrovska služba SŽ Tovarne verig Lesce, Alpska c. 43. Odbor za medsebojna delovna razmerja Centra za socialno delo Kranj razpisuje prosto delovno mesto psihologa (za nedoločen čas) Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori še posebni pogoj: — da ima visoko strokovno izobrazbo — dokončano II. stopnjo filozofske fakultete — oddelek za psihologijo Kandidati naj pošljejo pismene vloge na Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, s prilogami o izobrazbi in delovnih izkušnjah. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Tovarna obutve Peko Tržič, n. sol. o., samoupravna skupnost skupnih služb sprejme pravnika za opravljanje delovnih nalog vodje pravnega oddelka Ustrezate pogojem za sprejem, če — ste diplomirani pravnik s tremi leti delovnih izkušenj — ste uspešno opravili pravosodni izpit — hočete kreativno in uspešno voditi delo — znate s pravim občutkom pristopiti k sodelavcu in stranki — ste družbenopolitično napredno usmerjeni in voljni ustvarjati za samoupravno življenje. Pravnice in pravniki, premislite! Združili boste delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Veliko boste prispevali s svojim delom k dinamičnemu razvoju priznanega kolektiva. Nudimo 3-sobno družinsko stanovanje. Vašo prijavo in obisk pričakujemo do vključno 7. januarja 1978. O podrobnostih prostega delovnega mesta boste izvedeli po telefonu, če boste zavrteli številko (064) 50-260 in zahtevali vodjo kadrovskega oddelka. ' XVII. pokal Vitranc D Bernardi skupni zmagovalec Dva prva rjauro Bernardi, najboljši v dveh rfte/t na Vitrancu t Kranjska gora, 22. decembra - Ptoinji XVII. pokal Vitranc je v rokah Ita-jJana Maura Bernardija. Čeprav ni dobil **Oašnjega slaloma - bil je drugi - je 'endar končni zmagovalec. Oba slaloma — na startu se je zbralo 92 Kmovalcev iz desetih držav — sta bila canimiva pa tudi selektivna, saj je od-> v prvem kot v drugem precej zve-ti imen. Med njimi je bil tudi naš oljši Bojan Križaj, ki je bil po prvi ji na odličnem 3. mestu le za 84 nk za vodilnim Bernardijem. Bojan je agi vožnji že pri tretjih vraticah nali napako in tako je bil ob svojo drugo vitransko uvrstitev. Iser pa je bil današnji zmagovalec rijec Steiner po prvem slalomu na em mestu, z izrednim drugim slalo-; pa je dobil tudi vse. Od naših je na i in ledeni progi najbolje uvrščen Ijančan Miio Magusar, ki je na nem 8. mestu, izredno pa je presenetil mladi Tržičan Janez Zibler z 12. me-u iZULTATI: 1. Steiner (Avstrija) 108,47, lernardi (Italija) 108,38, 3. Brunner »9, 4. Enn (oba Avstrija) 108,10, 6. •guchi (Japonska) 108,22, 6. Magusar oslarija) 108,49, 7. Bachleda (Poljska) 12, 8. Amplatz (Italija) 108,78, 9. chmayer (Avstrija) 108,83, 10. Ichimu-,Japonska) 109,21, 11. Woerndl (ZRN) »10,31,12. Zibler (Jugoslavija) 110,87. i Miio Maguiar je po končanem tekmo-[«nju dejal: »TO JE DRUGI MOJ LETOS- jji največji uspeh. v prvi vožnji em napravil nekaj napak, ki sem 1h skušal v drugi popraviti, [endar mi je to le delno uspelo, (ljub temu pa sem izredno zadovoljen 8 tem u8pehom.« ftSo Magusar je prijetno presenetil slalomu ^stryec Anton Steiner je zmagal v ^rajinjem slalomu KRANJSKA GORA, 21. DECEMBRA -Prvi dan tekmovanja na mednarodni FIS tekmi v veleslalomu za XVII. pokal Vitranc imamo na stari FIS progi na Bukovniku dva zmagovalca. To sta Italijan Mauro Bernardi in Avstrijec Hans Enn. Na odličnem 3. mestu je nas Bojan Križaj, na dobrem 8. pa Ločan Jože Kuralt. Sicer se je v Kranjski gori zbralo 90 tekmovalcev iz osmih evropskih držav ter Japonske in ZDA. Vse je pozdravilo lepo sončno, toda mrzlo vreme. Pravi ton obeh veleslalomov pa sta dajali tudi izvrstno pripravljeni, trdi in dokaj zahtevni progi. Sreda je prinesla dva zmagovalca, ki sta že po prvem veleslalomu imela glavno besedo. Čeprav z visoko startno številko (24), je vodstvo prevzel Bernardi, tretji pa je bil s 20. Enn. Križaj je bil z napakami peti, Kuralt sedmi in Strel trinajsti. Kako izvrstne so bile proge, pove že podatek, da je tekmovalcem iz prve jakostne skupine uspelo, da jih je bila le peterica med prvimi desetimi. Pri teh pa sta že kmalu po startu prva odpadla favorita Avstrijec Hinterseer in Italijan Noeckler. Bojan Križaj je bil v veleslalomu tretji, včeraj pa mu sreča ni bila naklonjena Prava bitka za najboljša mesta se je nato vnela v drugi vožnji. Vsi os začeli napadalno, saj niso štedili z močmi. 2e prvi na startu, ker je bila to FIS tekma, je prva jakostna skupina začela s IS. številko, je Burger iz ZRN postavil dober čas. Križaj je progo presmučal brez napake in dosegel 3. najboljši čas, ki mu je tudi v končni uvrstitvi prinesel to mesto. Le Enn in Bernardi sta bila nato še hitrejša. Kuralt je dobro začel, vendar je napravil preveč napak, ki so ga stale še boljšega mesta. Ostali naši so bili solidni, saj so kar trije med prvo dvajaeterico. REZULTATI: 1. Bernardi (Italija) 2:00,58 in Enn (Avstrija) isti čas, 3. Križaj (Jugoslavija) 2:00,75, 4. Steinar 2:01,07, 5. Brunner 2:01,14, 8. Pletzer (vsi Avstrija) 2:01,65, 7. Raichard (ZRN) 2:02,21, 8. Kuralt (Jugoslavija) 2:02,41, 9. Burini (Italija) 2:02,59, 10. Burger (ZRN) 2:02,73, ... 14. Strel 2:03,33, 18. Magusar 2:03,44, 22. A. Koželj 2:04,60, 23. Zibler 2:04,71, 24. T. Koželj 2:04,75, 26. Oberstar 2:05,91, 80. Sitar (vsi Jugoslavija) 2:07,16 itd. Jože Kuralt je dosegel najboljšo uvrstitev v sredinem veleslalomu Izjave po končanem tekmovanju MAURO BERNARDI (ITALIJA): »Malo sem pričakoval to zmago. Kaj pa morem, če si delim prvo mesto...« HANS ENN (AVSTRIJA): »Čeprav je malo snega, sem na tehnično zahtevni, toda kratki progi vendar uspel. Vseeno menim, da bi lahko spodnji del proge presmučal še hitreje.« BOJAN KRIŽAJ: »Tretje mesto je vsekakor lep uspeh. V prvi vožnji je bilo vse tako kot sem pričakoval, druga pa je bila skoraj brezhibna.« JOŽE KURALT: »To je drugi moj največji uspeh v tako močni mednarodni konkurenci. Zadovoljen sem z uvrstitvijo, lahko pa bi bila še boljša.« D. Humer Foto: F. Perdan rOnez Zibler je dosegel z 12. mestom 'slalomu svoj največji uspeh Smučarski in drsalni tečaji TRŽIČ - Tako kot že nekaj let bo tudi letos SSD Polet z osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču pripravil od 23. do 30. januarja 1978 smučarske in drsalne tečaje za otroke in odrasle. Cena drsalnega tečaja, ki bo na drsališču za Virjem, bo 160 dinarjev, cene smučarskih tečajev pa so: v Ročevnici 160, v Hrastah 280 in na Zelenici 850 dinarjev. Smučarski tečaj v Ročevnici in drsalni tečaj bo tudi za predšolske otroke, smučarski tečaj na Zelenici za odrasle pa bo združen tudi z bivanjem v domu na Zelenici. Informacije dobite vsako dopoldne v šoli heroja Bračiča pri tovarišu Vagnerju in tovarišici Roblekovi. Prijavite se lahko do 10. januarja 1978. J. Kikel Vitranc '77 Kolektiv hotela Kompas z direktorjem Bojanom Plahuto na čelu je lepo sprejel vse udeležence Vitranca 77. Ta kolektiv pa je za novoletne praznike v goste povabil tudi našega najboljšega smučarja Bojana Križaja. Bojan bo tako silvestrsko noč preživel v Kompasu. Najbolj bučne navijače so naši alpinci imeli v državni moški in ženski namiznoteniški reprezentanci. Na pripravah, ki jih vodita zvezna trenerja Dušan Osmonagič in Kranjčan Mirko Janškovec, pa so vendarle pred tekmovanjem imeli kondicijski trening. Na ogled tekme so morali namreč peš ... Tekmovanja za XVII. pokal Vitranc se letos udeležuje Avstrija, Italija, Bolgarija, ZRN, Poljska, Argentina, Japonska, ZDA, Irska in Jugoslavija. Da je tekmovanje na dokaj visoki kvalitetni ravni, pove tudi podatek, da ga spremlja kar 20 jugoslova-skih in tujih časnikarjev. Koliko jih bo šele prihodnje leto, ko bo tu 21. in 22. decembra tekma za svetovni pokal! Veleslalom v spomin Zdravka Križaja TRŽIČ - Kot smo že poročali, je po velikem uspehu Bojana Križaja v Ma-doni di Campigliu in Val d' Iseru takoj po prihodu domov sprejel tudi predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris. Na tem sprejemu pa je Bojan dejal, da so njegovi uspehi vezani tudi na prve trenerje. To sta bila njegov stric Zdravko Križaj in Janez Wagner, ki sta v Tržiču dve leti vodila pionirsko alpsko smučarsko šolo. In prav iz te šole je prišel Križaj. Seveda pa mu je prve napotke dajal oče Peter, ki je bil v tistih časih še vedno aktivni tekmovalec in član državne reprezentance. Toda Zdravko Križaj se sedaj ne more več veseliti Bojanovih uspehov. V ta namen bodo Tržičani vsako leto organizirali na Zelenici spominski veleslalom Zdravka Križaja. - dh Peterica na novoletno turnejo Planica — Najboljši jugoslovanski skakalci so v nedeljo končali pripravljalno obdobje za nastope na mednarodnih tekmovanjih. 2e v prihodnjih dneh odpotujejo na mednarodne pnreditve prve ekipe. Na zadnji pregledni tekmi na 90-metrski skakalnici je bil najboljši lanskoletni državni mladinski prvak Zdravko Bogataj. Tudi na tej tekmi še ni nastopil najboljši skakalec minule sezone Bogdan Norčič, saj bo zaradi poškodbe v začetku decembra nadaljeval s treningom šele v sredo in zato še ni povsem zanesljiv njegov nastop na letošnji novoletni turneji, ki se začne že čez 10 dni v Oberstdorfu. Poleg Norčiča bodo na Inter-sport turneji nastopili še Zupan, Mlakar, Kaj-zer in Bogataj. Rezultati: 1. Bogataj (Ilirija) 225,7 (89,88,5), 2. Mlakar (Logatec) 217,3 (88, 86), 3. Zupan (JLA) 213,6 (88, 83), 4. Kajzer (Ilirija) 205,7 (81,5, 83,5), 5. LoStrek (Logatec) 200,8 ( 83, 81), ... 13. Čimžar (Triglav), 17. Benedik (Triglav), 20. Kejžar (Triglav). J. Javornik Velik uspeh mladih gorenjskih skakalcev v Avstriji ZAHOMC - Več kot 75 mladih skakalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije je v nedeljo nastopilo na 15. mednarodnem tekmovanju na Bloudkovi skakalnici v Zahomcu v Avstriji. Med nastopajočimi so bile tri gorenjske ekipe . z Jesenic, Križ in Kranja. Mladi skakalci so dosegli velik uspeh, saj so Gorenjci zmagali kar v dveh kategorijah, osvojili pa so tudi več drugih in tretjih mest. Rezultati — starejši mladinci: 1. Winkler (Gmund) 208,3 (31,5, 32), 2. Vesel 189,3 (31, 30), 3. Finžgar II 187,8 (30, 31), 4. Kancilja 185,1 (30, 30,5), 5. Sink (vsi Triglav) 178,8 (29, 29,5); mlajši mladinci: 1. Godec (Zahomec) 192,6 (30,6, 30), 2. Ropret 187,6 (28, 30), 3. Bevc (oba Triglav) 184,2 (29,5, 30), 4. Lotrič 183,1 (26, 29,5), 5. Baloh (oba Jesenice) 182,0 (30,5, 28,5); starejši pionirji: 1. Jošt (Križe) 190,8 ( 29. 29,5), 2. Beton 189,3 ( 28, 30.5), 3. Bernard (oba Triglav) 189,1 (30, 30,5) in Kaiser (Zahomec) 189.1 (29, 29), 5. Kaštrun (Križe) 188,0 ( 29,5, 29,5); mlajši pionirji: 1. Dolar (Jesenice) 177,5 (28,5, 28), 2. Silar (Triglav) 170,8 ( 28, 28), 3. Arnusch (Beljak) 162,3 (27, 26,5), 4. Žabkar (Križe) 161,4 (26, 26,5); cicibani: 1. Kaiser (Zahomec) 137,8 (24,5, 24), 2. Zupan (Križe) 132.2 (24, 23). 3. Smid (Jesenice) 131,4 (24, 23,5). Tržiški rokometaši slavili Tržič - Pretekli teden so tržiški rokometaši proslavili 20. obletnico delovanja. Na občnem zboru, ki je bil v prostorih TVD Partizan Tržič, je dosedanji predsednik Niko Hladnik podal poročilo o delu v zadnjih dveh letih, začrtali pa so tudi smernice za delo v bodoče. V preteklosti so se rokometaši srečevali s številnimi težavami, ki pa so jih vedno znali z dobro voljo in zagnanostjo uspešno reševati. Največje uspehe pa so vsekakor dosegli v zadnjih dveh sezonah z uvrstitvijo v vrhslovenskega rokometa. Trenutno delujejo v okviru sekcije štiri ekipe, tri s tekmovalnim značajem in ena rekreacijska. Tako nastopajo v slovenskih ligah članska ekipa ter ekipi mladincev in mladink, veterani pa igrajo v prvi gorenjski ligi. Ob tem moramo vsekakor omeniti tudi načrtno delo z mladimi, posebno z mladinci, ki so trenutno na čelu svoje skupine slovenske lige. Nekoliko težje je z mladinkami, ker za to ekipo primanjkuje organizacijskega kadra. Predvidena je tudi otvoritev novih garderobnih prostorov ob igrišču v Križah, ki pa bo konec tedna, ker so se dela zavlekla. Tako bodo rokometaši sedaj dobili nove garderobne prostore, sanitarije ter manjše klubske prostore. Ob koncu občnega zbora so izvolili tudi nov izvršni odbor, ki bo odslej imel 13 članov in ne več devet kot dosedanji. Silvo Vidic: Odločilna sta moč in hitrost Jesenski del ligaškega tekmovanja regionalnih rokometnih selekcij — sistem selekcioniranja igralcev naj bi prispeval k dvigu kvalitete in k razmahu te igre v Sloveniji — se je pred dobrim mesecem iztekel. Kot nosilec druge gorenjske selekcije nastopa v zahodni skupini tega elitnega tekmovanja moštvo Tržiča, ki pa po prvem delu prvenstva zaostaja za vodilnim — selekcijo Obale — za eno točko. Vendar pa Tržičani kljub temu upajo na uvrstitev v superligo, kjer bi se borili za vstop v drugo zvezno ligo. K visoki uvrstivi Gorenjcev pa je veliko pripomogel tudi 22-letni Preddvorčan Silvo Vidic. Potem, ko je bila ekipa Preddvora zaradi novega sistema tekmovanja »izločena« iz boja za uvrstitev v republiško ligo, je Silvo zaigral v drugi gorenjski selekciji. Kot »levak« z visokim odrivom in močnim strelom zbuja strah slehernemu nasprotnikovemu vratarju. »Za rokomet me je že v osnovni šoli navdušil Cuderman, ki je poleg Crijeviča najbolj zaslužen za razmah te igre v Preddvoru,« pravi Silvo Vidic. »Na treningih in tekmovanjih v občinski, gorenjski in ljubljanski conski ligi sem se spoznaval s tehniko te hitre in borbene Igre, veliko pa sem se naučil tudi pri vojakih, kjer so bili moji učitelji nekateri odUČni jugoslovanski Igralci. Po odsluženju vojaškega roka sem zopet zaigral wu l'i sssžior in letos za Tržič. Sprva sem mislil, da bo kvalitetni skok kar nekoliko velik, toda hitro sem se ujel s soigralci in privadil na način dela trenerja Jakšiča. Na treninge se vozim v Tržič, pri tem pa mi veliko časa vzame prav vožnja. V tem vidim tudi slabosti novega tekmovalnega sistema. Ne predstavljam si recimo igralca z Jesenic ali iz Kranjske gore, ki naj bi se na treninge prve gorenjske selekcije vozil v Skorjo Loko...« Silvo pa je s svojo igro v ligaškem tekmovanju »opozoril« tudi rokometne strokovnjake in že nekaj dni po končanem jesenskem delu je dobil povabilo za nastop na reviji najboljših slovenskih rokometašev v Celju. Z devetimi goli proti slovenski A in mladinski reprezentanci ter z dobro igro v obrambi si je zagotovil tudi mesto v ekipi, ki je že čez nekaj dni nastopila na mednarodnem turnirju za »lovoriko Italije« v Siracusi. Tudi tokrat je visoki »levak« z močnimi in natančnimi streli čez obrambo spravljal v matne položaje vratarje Avstrije, Francije in domačinov. »Se enkrat smo dokazali, da jugoslovanski in slovenski rokomet upravičeno uživa v svetu velik ugled. .Fantje, zdaj predstavljate slovenski rokomet!' nas je pred začetnim sodnikovim žvižgom spodbujal vodja naše reprezentance, in to je meni, in mislim da tudi soigralcem, dalo še dodatnih moči in željo za uspehom. Drugo mesto z eno izgubljeno točko je vsekakor uspeh.« Silvo o svojih načrtih ne govori rad, toda iz njegovih misli je razbrati, da si želi še napredovati, igrati še boljši rokomet in morda nekoč zaigrati tudi v prvi slovenski selekciji. Ob tem pa se zaveda, da bo to lahko uresničil le z večjimi prizadevanji na treningih. C. Zaplotnik Odbor za delovna razmerja pri Avto moto društvu Kranj razpisuje prosto delovno mesto administratorke-blagajničarke Pogoji dela: znanje strojepisja in poznavanje blagajniških poslov Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom v izmenah. Prijave sprejema do vključno 5. januarja 1978 sekretariat Avto moto društva, Kranj, Koroška c. 53/d. Močna konkurenca ŽELEZNIKI - Skoraj vsa karavana alpskih smučarjev, ki nastopa na pokalu Vitranc, se bo danes preselila na Soriško planino. Domače smučarsko društvo bo organizator tretjega mednarodnega tekmovanja v slalomu. Tako se bo na teh smučiščih za najboljšega potegovalo 70 tekmovalcev iz Avstrije, Argentine, Bolgarije, Č88R, Japonske, SZ in Jugoslavije. Največja bo vsekakor udeležba naših, saj jih bo nastopilo okoli 30, med njimi pa bodo vsi najboljši s KriŽajem na čelu. Start prvega slaloma bo ob 10. uri, drugega pa ob 11. uri. -da lak ^jŠ V Kranju drugič podelili Ručigajeva priznanja in značke Kranj — Na redni 7. seji TKS Kranj so podelili drugič Ručigajeva priznanja športnim delavcem in značko najboljšim športnikom kranjske občine za dosežke v letu 1977. Priznanja jim je izročil predsednik skupščine TKS Kranj Milan Križnar. Priznanja so prejeli: Zdenka Jamnik, Marko Stuhec, Marek Drašek, Ivan Lampret, Čedo Stojanovič, Dejan Sink, Dušan Feldin, Milan Zoran in Franc Rozman ter športno društvo Sava. Značke pa so dobili: Ivo Bevc, Janez Fur-lan, Darko Kisovec, Štefan Hudolin, Nejc Zaplotnik, Andrej Stremfeli, Franc Peter-nel ml., Borut Petrič, Bogdan Norčič in Bojan Ropret. J. J. r. UP! Ručigajeva priznanja — Za dolgoletno delo na športnem in rekreacijskem 'področju je Ručigajevo priznanje prejela tudi Zdenka Jamnik. —Foto: F. Perdan ZBOR VADITELJEV UČITELJEV TRENERJEV SMUČANJA SZS KRANJ pp 35 Strokovni seminar šole smučanja za člane zbora bo v soboto, 24. decembra in nedeljo, 25. decembra na smučišču Stari vrh. Za udeležence seminarja je zagotovljen avtobusni prevoz z odhodom ob 8. uri izpred hotela Creina. Komentiramo V ponedeljek prvi mednarodni nastop skakalcev KRANJ '- Smučarji-skakalci so končali pripravljalno obdobje. Na osnovi treh preglednih tekmovanj na planiški 90-metrski skakalnici je komisija za skoke SZJ določila dve ekipi za prva mednarodna tekmovanja. Že v ponedeljek, 26. decembra, bo v švicarskem St. Moritzu veliko mednarodno tekmovanje za uvod v novo sezono, ko bo na sporedu tudi svetovno prvenstvo v Lahtiju na Finskem. Na tekmo v Švico je odšla mlada ekipa skakalcev, medtem ko bodo na novoletni tradicionalni turneji startali Zupan, Mlakar, Kajzer in Bogataj, medtem ko se bo Norčič ekipi priključil v drugi polovici turneje, ker za prvi nastop čez teden dni še ne bo sposoben zaradi znane poškodbe kolena na skakalnici Bad Ischl v Avstriji 8. decembra. Kaj lahko pričakujemo letos od naših najboljših skakalcev? Če bodo dosegli takšne uspehe kot v minuli sezoni, bomo lahko zelo zadovoljni. Ekipa je letos zelo pomlajena, saj je polovica članov reprezentance starih komaj 19 let in so lani še tekmovali v mladinski konkurenci. S pripravami za novo sezono so zaradi menjave trenerjev zvezne selekcije zamudili skoraj dva meseca redne vadbe in so se srečali na prvem skupnem treningu šele sredi avgusta. Kljub pospešenim pripravam v naslednjih mesecih vsega niso nadomestili. Na osnovi tretje tekme v Planici lahko sicer trdimo, da so v dobri formi, vendar je treba pripomniti, da je tekmovanje poteklo v odličnih tekmovalnih pogojih, katere redkokdaj zasledimo v sezoni na mednarodnih tekmovanjih. Naša najboljša vrsta torej 30. decembra prvič starta v mednarodni areni. S tekmo v Oberstdorfu se bo začela tradicionalna novoletna skakalna turneja Intersport. Nato se bo nadaljevala 1. januarja v Garmisch-Partenckirchnu. Karavana okoli 100 skakalcev iz 17 držav se bo nato preselila v Avstrijo, kjer bo prva tekma 4. januarja v Innsbrucku. Zaključek turneje pa bo 6. januarja v Bischofs-hofnu. V novo sezono pa bodo startali tudi mladinci. Prvi nastop bodo imeli v Seefeldu v Avstriji 8. januarja v okviru tekmovanja za evropski mladinski pokal. Nato pa bo na vrsti tradicionalna Turneja treh dežel, ki se bo začela 12. januarja v Mariboru, nadaljevala se bo 14. januarja v Beljaku in 15. januarje končala v Trbižu. Mladi fantje so dobro pripravljeni, predvsem veliko pričakujemo od Tepeša in Bajca. Žal pa je ekipa okrnjena zaradi poškodb dveh odličnih skakalcev Ulage in Globoč-nika, ki bosta lahko nastopila šele v drugi polovici sezone. Vsem skakalcem želimo ob vstopu na novo mednarodno sezono čimveč tekmovalnih uspehov in sreče v 1978. J. Javornik DEŽURNI NOVINAR: telefon 21-860 Babni vrt — S skupnimi močmi se lahko doseže marsikaj. To so "v teh dneh dokazali tudi prebivalci Babnega vrta v krajevni skupnosti Trstenik. V pičlih nekaj dneh so razširili, utrdili in uredili poldrug kilometer cestišča, »prometne žile«, ki se s ceste Bašelj — Preddvor odcepi do njihovega kraja. Gradbeni odbor vodita Jože Lumbar in Franc Markun z Babnega vrta, pri akciji pa tesno sodeluje tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Trstenik Edo Bečan. Z deli na trasi so prebivalci Babnega vrta začeli tik pred praznikom republike. V teh dneh pa so za letos načrtovana dela že skoraj končana. Cestišče je domala Že pripravljeno za polaganje asfaltne prevleke. Odstraniti pa je bilo potrebno 2500 kubičnih metrov zemlje, nasutega je že prek 1000 kubičnih metrov gramoza, kakih 500 kubičnih metrov pa ga bo še potrebno nasuti. O svoji uspešni akciji pripovedujejo prebivalci Babnega vrta: Jože Cuderman, 21 let, doma z Babnega vrta: »Slabo cesto smo imeli doslej. 2e dolgo smo si želeli, da bi cestišče prekrili z asfaltno prevleko. Potem smo šli na krajevno skupnost Trstenik. Denarja nam tam sicer niso obljubili, pripravljeni pa so bili zagotoviti cevi za odtok vode, ki jih je bilo potrebno položiti. In res smo jih dobili. Sami pa smo se potem lotili dela. Tik pred praznikom republike. Kajti imeli smo pet prostih dni. Zemljo je vsak rad prostovoljno odstopil. Sam sem moral skrajšati celo kozolec za en ,štant'. Zaradi širitve ceste. Pa precej drevja je tudi šlo. Štiri sobote in štiri nedelje smo bili stalno na delu od jutra do večera. Tudi po dvajset nas je delalo. Vozili pa smo tudi s po sedmimi traktorji. Povem vam, da tudi ,za jesti' ni bilo časa. Ampak veseli bomo nove pridobitve. Kajti poleti greš po tej cesti s traktorjem neštetokrat.« Andrej Percic, 23 let, doma z Babnega vrta: »Le s kmetovanjem se ukvarjam. Trije ,čisti' kmetje smo še tule v Babnem vrtu. Toda veliko mladih nas je. Mladih, ki nameravamo ostati tudi v prihodnje tu. Zato smo se odločili za akcijo, da uredimo cesto. Šli smo na krajevno skupnost Trstenik. Toda tam so nam dejali, da nimajo denarja. Tudi to nas ni potrlo. Kajti videli smo, da bo boljša cesta pridobitev za vse nas, da smo za to od prvega do zadnjega pripravljeni prispevati marsikaj. In tik pred praznikom republike smo zagrabili za delo. Od jutra do večera smo delali. Vsak od prebivalcev na.še vasi pa je prispeval precejšnjo vsoto denarja. Od prvega do zadnjega. Pa tudi z zemljo, ki jo je bilo potrebno odstraniti za širjenje cestišča sploh ni bilo težav. Prav vsakdo jo je rad brezplačno žrtvoval.« Franc Likozar, 38 let, doma z Babnega Vrta: »Ne bi se rad hvalil, vendar lahko povem, da sem bil prvi, ki sem šel k predsedniku sveta krajevne skupnosti Trstenik Edu Bečanu zaradi asfaltiranja cestišča. Nič denarja nam ni obljubil. Toda imeli smo voljo. Brez referenduma je šlo, kajti prebivalci našega kraja so bili od prvega do zadnjega za novo pridobitev. V prihodnje, na spomlad, ko bomo polagali asfaltno prevleko kajpada pričakujemo tudi pomoč širše družbene skupnosti. Pa tudi sami smo pripravljeni še marsikaj prispevati. Imamo že tudi načrte. Asfalt želimo ,potegniti' še tudi tule med hišami v vasi. To pa zato, da ne bi bilo potrebno pripravljati akcije dvakrat. Sam se vozim na delo v Kranj v Iskro. Zato bo nova cesta velikega pomena tudi zame; kajti doslej je bila zelo slaba.« J. G o vek ar Podljubelj - Več kot sedem ur je bUa zaprta magistralna cesta v Podljubelju, ko se je v torek, 20. decembra, opoldne prevrnil tovornjak avstrijske registracije naložen s 45 kub. metri desk. Med vožnjo je na tovornjaku nastala okvara na zavornem mehanizmu, zato je voznik moral zapeljati v levo v breg, da bi se ustavil, vendar se je tovornjak prevrnil in stresel tovor po cesti. Vozniku se ni zgodilo ničesar, materialne škode pa je za 200.000 din. Promet je, medtem ko je bila cesta zaprta, potekal po vzporedni asfaltni cesti. Cesto so očistili in usposobili spet za nemoten promet delavci Cestnega podjetja Kranj. -L. M. —Foto: F. Perdan Ljubljana — Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher in predsednik CK ZKS France Popit sta obiskala republiški štab za teritorialno obrambo Slovenije in članom štaba čestitala ob prazniku JLA. Trebinje — V tem mestu so odprli novo telekomunikacijsko središče, ki ima zmogljivost 12.000 telefonskih priključkov. Z nekaterimi izpopolnitvami pa bodo nanj lahko priključili 15.000 telefonov. Celovec — V Celovcu so odprli nov slovenski klub, ki ima ime po koroškem pisatelju Prežihovem Vorancu. V njem se bo zbirala predvsem slovenska pa tudi druga napredna koroška mladina. Kranj — Predstavniki kranjskih delovnih in družbenopolitičnih organizacij so obiskali karavlo Kokrškega odreda na Ljubelju in čestitali graničarjem ob prazniku JLA. Jesenice, 22. december — Danes ob 11. uri je v stanovanju Franca Zupana na Jesenicah, Razgledna 1, eksplodirala plinska jeklenka BLEUET S-200, v kateri je bilo 190 dkg butan utekočinjenega plina. Zora Zupan, roj. 1956, je vstala okrog 10.30 in zakurila v štedilniku na trdo gorivo. Ko je pripravljala zajtrk, je jeklenka, ki je tudi bila v kuhinji, eksplodirala in poškodovala strop, okna in vrata. Računajo, da je škode za 15.000 dinarjev. Zora Zupan je ob eksploziji dobila lažje opekline. Povedala je, da jeklenke niso uporabljali in so jo pred približno dvema mesecema kupili v Avstriji. Preiskava o vzroku eksplozije še teče. L. Bogataj DEŽURNI NOVINAR: telefon 21-860 PROTI ALKOHOLNI ZATRNIK Gorje — Moj dopisnik A. V. z Bleda piše: »Znanci mi pravijo, da se je gostilna na Zatrniku vključila v boj proti alkoholizmu, ker je sedaj, ob navalu smučarjev, zaprta. Mislim, da je veliko lažje mehkih nog sedeti za volanom kot pa stati na smučeh. Gorjanci bi lahko prodajali šnops s čajem, če je že gostilna tako deficitna, da se ne splača niti čaja kuhati!« Bah, bodo skomignili z glavo Viatorjevi hoteli na Bledu, ki imajo tisto gostišče na Zatrniku. Kdo bi se zaradi tistih par smučarjev na Zatrniku sploh sekirali Tisto naše gostišče pa gor ali dol, zgubo nam dela in naša stvar je, če bo odprto ali zaprto! SLUČAJNA PODOBNOST Bled - Spet A. V. z Bleda: »Mislim, da imata socialno zavarovanje Kranj s svojimi stotimi štengami dol in blejski otok kar precej skupnega: na otok drži 99 stopnic navzgor, k socialni pa 100 navzdol. Seveda se navzgor ni še nihče prevrnil, ampak, če se že, lahko polomljen čofne nagliho v vodo, kar pomeni, da penzjon uide, kar je za socialno zavarovanje še bolje. Razlika je le v tem, da je na otoku »cingelc« oziroma zvon želja, kjer za vstopnino lahko priporočiš za srečo, na socialnem pa ne. Bodo pa namesto vstopnine pobirali participacijo oziroma doplačilo . . .« Več kot le zanimivo in aktualno, celo uporabno je lahko: participacija za enkratni in poslednji spust po socialnih šten-gah! ZGLEDNA HIGIENA Kranj — Ves ubog in pretre sen je bil oni dan moj znanec: »Bil sem v kranjskem zdravstvenem domu, ko sem moral nujno, nujno nekam, saj veš, kam. Najprej sem butnil v prvo stranišče za stranke, nato v drugo in tretje. Kaj vem, morda je prav mene spremljala peklenska nesreča, ampak v vseh treh straniščih ni bilo: niti kapljice tople vode niti palome in kar me je do kraja onemogočalo — naletel sem na same take kotičke, ki niso imeli ključa in niti ne navadnega »riglca«, da bi se lahko zaklenil. Ker morajo biti vsi ti trije pogoji zame nepreklicno izpolnjeni, sem moral vzdržati, v peklenskih mukah sem se zvijal v čakalnici.« Kovačeva kobila je zmeraj bosa in zakaj naj bi jo prav kranjski zdravstveni dom podkoval? Sporazum o poslovnem sodelovanju — Trgovsko podjetje Murka Lesce ji v petek, 16. decembra, na Bledu podpisalo s še 23 slovenskimi proizvodnimi organizacijami in z Industrijo modne konfekcije Slavonija iz Osjeko samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju In družbenoeko nomskih osnovah prihodka in skupnega dohodka. Podpisa tega pomembne ga dokumenta, ki temelji na združevanju dela in sredstev s ciljem zt doseganje čimboljših poslovnih rezultatov so se udeležili tudi republiški sekretar za delo Pavle Gantar in predstavniki družbenopolitičnega I gospodarskega življenja radovljiške občine. Sedanji podpis samoupravnega sporazuma je tudi zametek bodoče poslovne skupnosti, ki ima v programu izgradnjo nakupovalnega centra v Lescah. — A. Zalar Trstenik — Zadnji potres, ki je prizadel tudi številne kraje na Gorenjskem je precej »načel« tudi oporni zid na pokopališču na Trsteniku. Zato v tel dneh pod trsteniškim pokopališčem že gradijo nov betonski zid. Gradijo g\ delavci gradbenega podjetja »Gradbinec«. Z deli so začeli pred mesecem dni zaradi bližajoče se zime pa bodo najbrž končana šele spomladi. Vrednost de je ocenjena na 480.000 din. Denar bodo na Trsteniku dobili iz sklada zt odpravo posledic potresa v kranjski občini, (jg) — Foto: F. Perdan Več kot 27.000 evidentiranih kandidatov izreden potencial za oblikovanj« vseh možnih delegacij. Za njiho vo število in obseg pa se bo treb* zdaj še dogovoriti. Zato čak' občinske konference SZDL Š< obilo dela. Pismonoše so do danes pridobili že 1005 novih naročnikov! Na Gorenjskem je bilo od letošnjega junija pa do sredine novembra evidentirano 27.788 možnih kandidatov za družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Številka je, če jo primerjamo s predvolilnim obdobjem v letu 1974, resnično velika, saj je bilo takrat evidentiranih le nekaj več kot 11.600 možnih kandidatov. Za družbenopolitične skupnosti je od teh kandidatov evidentiranih 12.000, za interesne skupnosti pa več kot 15.600. Zanimiv je tudi sestav sedaj evidentiranih kandidatov: 23 odstotkov ali nekaj več kot 6500 je kandidatov starih do 27 let. Žensk je med vsemi kandidati 9700, članov ZK 5600, članov ZB NOV pa 1600. Tolikšno število možnih kandidatov v pripravah na volitve v prihodnjem letu je vsekakor NESREČE NEPAZLJIVOST VOZNIKA Kranj — V sredo, 21. decembra, nekaj po 19. uri se je na Cesti na Klanec pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rajko Žepič (roj. 1947) iz Kranja je peljal proti križišču z Likozar-jevo ulico, pri tem pa je zaradi nepazljivosti zapeljal preveč v desno in zadel 14-letno Alenko Koselj, ki je skupaj s sestro in prijateljico stala ob desnem robu ceste. Koseljevo je vrglo po tleh in si je pri tem poškodovala nogo, vendar jo je zdravnik po prvi pomoči lahko napotil v domačo oskrbo. Dedek Mraz na sejmu - Podatek, da sije letošnji novoletni sejem v Kram do včeraj ogledalo že prek 30 tisoč obiskovalcev, potrjuje, da je zanimanje I sejem in različne zanimivosti na njem letos veliko. K popestritvi letošnje f sejma so poleg obiskov naših nekaterih športnikov, prodaji rabljene sm* carske opreme, novoletnih jelk in drugo nedvomno prispevali tudi redi obiski dedka Mraza. Omenimo še, da so našemu smučarju Bojanu Križah med nedavnim obiskom na sejmu podelili posebno priznanje. Včeraj, A praznik JLA, pa sije sejem ogledalo tudi precej pripadnikov JLA ki so inm prost vstop. Na sliki: Vsak dan »gostuje« na sejmu tudi dedek Mraz - Fom F. Perdan 9999999999999925555