List 41.
Važna reč zastran čbelarstva.
Iz Vodic na Gorenskem. — Ljube „Novice"! Ker večkrat veselje do čbelarstva, kakor potrebnega oddelka kmetijstva, nam priporočate, tudi vsaki čas rade kmeta v stiski s previdnim podukom pomagate, naj tudi jez smem Vam potožiti, kako neka netečna sila vsako leto nam domačo čbelorcjo zatira, letos pa jo je, žalibog! skoraj malo manj kakor popolnoma nam uničila.
Bilo je za zjokati se, ko smo v trgatvi mnogo panjev popolnoma praznih našli, v družin pa komaj toliko strdi, da bomo zamogli zarode s svojim čez zimo ohraniti. Vzrok naše neugode pa je bila preobilnost p tujih čbel, ktere vsako leto iz gornje gorenske doline v naš kraj na rejo pripeljejo. Nekteri zmed naših ljudi, ki so se na ene goldinarje najemščine polaknili, so za sprejemo ptujih čbel sila prevelike čbelnjake za 2—300 panjev postavili, ter s tem se obilne škode svojih domačinov udeležili. Naj molčim, koliki ogenj sovraštva je taka brezvestna samopridnost v soseski užgala, kteri ne bode poprej ugasnil, dokler se nam saj previdna mera postavno ne odloči: koliko ptujih ebel naj bi se smelo v tako malo okolico, kakor je naša, sprejemati, da bi domače preveč ne trpele. Letos je prišlo na komaj pol ure okrožne daljave okoli petnajst sto panjev ptujih čbel, tedaj že samo teh več panjev, kakor se je na tem prostoru mernikov ajde posejalo. Ako še pristavim, kar se je dopričalo, da je eden zmed ptujih gospodarjev, kteri je okoli poldrugi sto panjev imel tukaj na reji, še nalašč s poklado omotljive paše svoje čbele na rop pošiljal, in jih v ta namen devet dni dalje, kakor so ajdo odbrale, ni hotel odpeljati. Vsak zveden iz tega zamore raz-viditi: kolika škoda se je nam domačim, ki smo pošteno ravnali, godila. Naši panjevi so sploh po 2 funta na dan pešali in še svojo množico zgubljevali, ker bilo je dan za dnevom hujše klanje menda kot pri „Solferinia, in vsi pripomočki zoper to so se kazali nezmožni. Vsi domači čbe-larji smo žalovali, samo ptujec se je v pest smejal in po gostivnicah ponašal: „nihče ne more mi nič, ako moje čbele vse domačim poropajo." Ce je res taka, in ako na svojih obširnih posestvih medu ne le nič za prodaj, temveč še za božično povitico ne bomo imeli pravice pridelati, bo čbelo-rtja pri nas zaspala in moramo svoje čbele, ki so pa mi-roljubnišega in od roparskih, pri nas imenovanih „planink", mnogo marljivišega plemena, vse podušiti. Tožili smo že ustmeno svojo nesrečo dotični c. k. okrajni gosposki. Ali ooa je nekemu zmed naših odgovorila, da te reči v rokah nima. Ko na to v svoji kmečki priprostosti premišljujemo: kdo jo koli ima, se oglasi neki bravec „Novica in reče: „Znabiti nam bodo pravoljubne „Novice", ki si zmiraj le za srečni pospeh vseh oddelkov kmetijstva prizadevajo, povedati vedile: ali se res po nobeni postavi tako vsilenje ptujih rejnih čbel v škodo domačih ne da   saj   na  previdno mero uravnati?
In na to ponižno vprašanje prosi tudi v imenu vseh domačih čbelarjev za blagovoljni odgovor          Juri Jereb,
kmet in  čbelar.
Odgovor vrednistva. Iz srca radi Vam povemo, kar vemo, in Vam svetujemo, kar mislimo, da bi utegnilo pravo biti.
Da Vam c. kr. okrajna gosposka ni mogla druzega odgovora dati, je resnica, zakaj, kolikor je nam znano, ni o čbelarstvu za krajnsko deželo nobene postave, in po druzih postavah zastran lastninstva se menda ta reč ne da razsoditi. Da pa je tudi za varstvo čbelarstva postave treba, nam kaže koroška dežela, (ako ni pod deželo ^Ober- u. Unterkarnten" razumljeno morebiti 5)Ober-und Unterkrain", kar bi ne bilo prvikrat), za ktero cesarski dvorni ukaz (Hofdekret) od 30. junija leta 1796 zastran prepeljcvanja čbel iz zgornjega Koroškega v spodnji veleva v 5 oddelkih to-le:
1.    Za ptuje panjove naj se zbere najpripravniši kraj, to je, blizo ajdovega polja.
2.    Ti p tuj i panjovi morajo od domačih najmanj četrt ure saksebi biti, ali pa celo pol ure, če se ptuje čbele postavijo na kako višavo čez domače hiše.
3.    Pripeljejo naj se ptuje čbele prvi dan po velikem Šmarnu, odpeljejo naj se zadnji čas en dan po malem Šmafnif.
4.    V eni okolici ne sme biti preveliko število ptujih panjev, ampak razdeliti se morajo po več krajih. Za tako primerno razpostavo panjev mora c. k. gosposka takrat skrbeti, če bi se ptuji čbelarji z lepo ne porazumeli z lastniki ajdovega polja, ki imajo pravico tudi nekoliko plačila za rejo čbel terjati.
5.   Da se vse to zgodi, naj komisarji okrajnih, pa če je treba, tudi kresijskih gosposk sami grejo v take kraje pogledat, da vidijo, kako in kaj.  —
Tako se glasi ta postava , že 66 let stara za deželo koroško. Ce bi tudi pri nas veljala, bi nam bilo že dokaj pomagano; če bi se ji pridjal se kak drug do-stavek zastran takega roparstva, o kterem se more do dobrega skazati, da ga je lastnik ptujih čbel kriv, bi menda taka postava zadostila vsem potrebam.
Ker je čbelarstvo na Krajnskem odnekdaj imeniten prislužek mnogih gospodarjev, in ker postave v svoje varstvo jemljejo ribe, zajce in drugo divjaščino, je res treba, da postava skrbi tudi za čbelarstvo.
Zato Vam svetujemo to-le: Snidite se skuseni čbelarji in posvetujte se o peterih oddelkih gori imenovane postave: ali so tako prav, ali pa da bi se kaj premenilo, in kaj še dostavilo potrebnega pa določnega? Tako izdelano osnovo izročite po naši kmetijski družb i slavnemu deželnemu odboru v Ljubljani ter jo prosite, naj ona pripomore, da pride taka postava na dan, pa ji razložite, kaj Vas je napotilo za njo prositi.
Deželni zbor gotovo ne bo prezrl Vaše prošnje , ker njegova skrb je, pomagati kmetijstvu na noge.
Le to bi prav bilo, da ne odlašate reči predolgo, ampak jo k m ali dovršite s svojimi nasveti, saj do vseh Svetih.