Poštnina pavšalirana. VSEBINA : Glavna opravila. (J. Okorn.) -— Čebela in njeno življenje. (M. Humek.) Trma trotarjev. (Iv. Jurančič.) —1 Čebelar in čebelarstvo. (Ferdo Kobal.) — Pokrajinska in drž. čebelarska organ. (Ateks. Toman.) — Izkušnje o čebelni griži (A. Maček.) — Opazovalne postaje. (Jos- Verbič.) — Iz organizacije. — Drobiž Satnice (umetno Kdor želi satnice iz svojega voska, naj pošlje čisti vosek brez vsake primesi. Za izdelovanje računam 15 K za l kg satnic, ali pa 30 dkg voska za odpadek in delo. Sprejme se tudi voščina, da se tukaj kuha in spreša. Satnice razpošiljam, dokler bo kaj zaloge, po vsaki meri. — Cena po dogovoru. Kupujem pa žive čebele v kra-njičih in roje. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Kupujem tudi vosek in voščine. Ambrožič, čebelarsko-trgovska [tvrdka v Mojstrani. <0> <§) q Naprodaj imam 40 obljudenih © v kakor tudi različno čebelarsko orodje. — Cena po dogovoru. Jos. Tscl\erne, v Kočevska Reka pri Kočevju. A.-Z. panje kakor tudi vse druge posamezne dele izdeluje in razpošilja Franc Grauf, čebelarsko mizarstvo Mežica, Koroško (Slovenija). Glasilo „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani". teto XXIV- Izhaja dne 25. vsakega meseca. Stev. lO. Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 000502020101000202020201010202020202020102010200000000230053530153535353234823535353530100028400020153020201000200000101010000000001010102310002000200010201010201010101 Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega . društva za Slovenijo v Ljubljani, jugoslov. knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). "Tek": štev. Predmet Cena K v 1 A.-Ž. panj na 10 okvirjev najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami.................. 520 _» 2 Sipainik1 lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov............ 68 — 3 Zaklopna kožica2........................... 74 — 4 Garnitura za zbijanje satnikov (korito za žaganje remeljcev in kalup za zbijanje) 18 — 5 Ščetica za ometanje čebel.................... ... 20 — 6 Strgulja za snaženje A Ž. panjev..................... 22 — 7 Nož za izpodrezovanje satja ....................... 22 — 8 Pitalnik za A.-Ž. panj3.......................... — — 9 Čebelarska kapa.......................... 50 — 10 Kadilnik (meh) za proizvajanje dima.................... — — 11 Matičnice K 4'20, boljše za razpošiljanje................ 8 — 12 Ravnalec (priprava za vravnavanje satnikov v A.-Ž. panju)........ 22 — 13 Šilo za vrtanje luknjic........................... 2 60 14 Odvijač za vijake............................ 4 — 15 Spone za rokave.................. ......... 10 — 16 Stisk lnica za satnice 25 X 40 cm.................... 900 — 17 Kompletna garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za pri- lepljanje brez kolesca).......•............... 50 — 18 Kolesce za vtiranje žice samo....................... 38 — 19 Vilice za odkrivanje satja......................... 44 — 20 Nož » » » ........................ — — 21 Stojalo za odkrivanje satja......................... — — 22 Sito za čiščenje medu.......................... 52 — 23 Točilo za med, leseno, domačega izdelka ... ............ 550 — 24 Točilo za med, pločevinasto, za 3 okvirje 27X41 cm.......... . 2000 — 25 Priprava za pritrjevanje kvačic (jeklena šablona in zabijač): 54 a) za remeljce 22 mm širine..................... — b) za remeljce 25 mm širine..............~~...... 54 . — 26 1 60 27 Zapahi za žrela: 20 a) kovinski (Heidenreichov sestav)................. 8 b) leseni (Trinkov sestav)..................... 6 — 28 Matična rešetka: 22 — 200 — 29 Žična mreža za okenca (pocinkana) a m2.................. 120 — 30 Satnice 39 X 23 cm 4 kg.......................... 120 — 31 Remeljci za okvirje: a) za A.-Ž. panje zgornja letva 25 X 12 mm 1 spodnja letva 25 X '0 mm > a............ — stranska kraka 25 X 8 mm J c) za razne druge panji 25X6—7 mm a m............. ■— — Euskol. Sredstvo za pomirjenje čebel in razkuženje panja, (Gori dolgo in je po- rabno brez kadilnika.) Cena za zavitek z 9 koščeki ......... 5 — 32 Kovinska garnitura za A.-Ž. panj:4 a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo) a K 3'50......... — — b) 2 nosilca za matično rešetko a K 4'80.............. 9 60 11 — d) 4 tečaji za bradi a K 1'80.................... 7 20 e) 2 kosa mreže za okenca .................... 20 — f| 4 zapahi za okenca p. Strgar a K 3'—.............. 12 — 4 — h) 80 kvačic iz železne žice........... ......... — — 1 40 — — k) kos matične rešetke 33 X 25 ................... 22 • Glej »Slovenski Čebelar« 1920 str. 76. — 2 Glej »Slovenski Čebelar« 1919 str. 80. — 3 Predmeti, ki nimajo označene cene, se še izdeljujejo, ozir. so še na potu. — 4 Kovinske potrebščine za A.-Ž. panje na drobno 15% dražje nego v ceniku, * Ta cena velja le za naročnike, ki panj blagajniku proti nakaznici plačajo in ga pri mizarju vzamejo. Predmeti brez cen bodo v kratkem zopet na razpolago. SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Letnik XXIV. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1921. Štev. 10. Glavna opravila. J. O k o r n November. Zimska opravila. Lepi oktoberski dnevi so jako ugodni, da so si čebele uredile zimsko gnezdo, čebelarji pa so imeli lepo priložnost, da so še lahko nakrmili svoje plemenjake in jih tako rešili žalostne smrti. Ko bomo čebele dobro odeli in ukrenili vse, da bodo nemoteno počivale, je naše delo v čebelnjaku končano. V novembru se navadno oglaša že zima. Nastopilo bode mrzlo, pusto vreme, morda bo v tem mesecu padlo tudi že nekoliko snega. Takoj ko nastopi trajno mrzlo vreme, je čas, da panje primerno zavarujemo pred mrazom. Najvažnejše je, da so panji med seboj tesno stisnjeni, dobro zaprti, da ni prepiha, kajti prepih je najhujši zimski sovražnik čebel. Marsikatera družina kljub zadostni zalogi podleže pozimi zaradi prepiha. Špranje med panji dobro zapažimo s papirjem. Ob straneh in na vrhu smo panje odeli že prejšnji mesec, če pa ne, izvršimo to takoj! Za zapaženje je najboljša otava, pa-zder ali mah, v drugi vrsti rabimo šele listje. Glavno je, da je t v ar in a, ki jo rabimo v to svrho, popolnoma suha. Moderne panje s premakljivim delom, osobito A .-Ž. panje, odenemo samo s slam-nicami, in sicer položimo eno slamnico na pokrito rešetko, drugo pa zadaj za okence. Žrelo v medišču dobro zamašimo zunaj in znotraj, na dno panja pa položimo lepenko, vendar pazimo, da se ne bo vila in ev. zapirala i z 1 e t n i c e. Zadaj nam navadno A,-2, - Ljubljana, panjev ni treba zadelavati; to je odvisno od kakovosti panjev in čebelnjaka, Kranjiče smo že prejšnji mesec zložili v sklade, Plemenjakom, ki imajo komaj polovico ali pa še manj dela, prazni prostor v panju zmanjšamo, K satovju najprej potisnemo primerno deščico ali pa vrečo (blazino), ostali prazni prostor pa napolnimo z otavo ali mahom. Tako oskrbljene, četudi šibke družine navadno, ako imajo dovolj zaloge, jako dobro prezimijo in se spomladi prav lepo in hitro razvijejo. Skrajni čas je, da pripravimo vse potrebno, da kranjiče zadaj dobro odenemo, vendar tako, da zadnjo odejo v slučaju potrebe lahko hitro, brez najmanjšega ropota in vznemirjenja odstranimo. Najbolje je, da jih odenemo s staro odejo ali plahtami, Če pa tega nimamo, pa napravimo takoj v začetku meseca v razdalji 15 do 20 cm od panjev razloži j ivo steno iz desk. Ko nastopi mraz, ta prostor med panji in deskami dobro za-bašemo z otavo ali mahom. Vse zapaženje moramo izvršiti brez najmanjšega ropota in vznemirjenja čebel! Poleg zadostne toplei odeje, ki varuje čebele pred izžarivanem (uhajanjem) toplote, moramo skdbeti, da imajo čebele dovolj zraka, vendar tako, da jih miši in ptiči ne morejo nadlegovati. Žrela naj bodo odprta, a opremljena z zaporami, da čebele ob lepem toplem vre- menu lahko i z 1 e t a v a j o, miši pa kljub temu ne morejo v panj. Ko zapade sneg, obsenčimo žrela, da čebel ne vznemirjajo ptiči in solnčni žarki. Pri A .-Ž. panjih zadostuje, ako prislonimo brado, boljša pa je primerna zavesa. Kljub snegu in mrazu stopimo večkrat k čebelnjaku. Če so žrela zamašena z mrtvicami, jih osnažimo. Skuhajmo tudi vosek, popravimo vse pokvarjeno .orodje in panje in sestavimo bilanco o letošnjem čebelarjenju. Čebela in njeno življenje. M. H u m e k — Ljubljana. X, Razplodba in spolovila. Življenje posameznega čebelnega bitja je razmeroma jako kratko. Matica doživi kvečjemu 4 leta, trot 3 do 4 mesece, čebela pa poleti komaj 6 tednov, pozimi pa 6 do 8 mesecev. V velikem številu odmirajo čebele v dobi, ko redno izletavajo, torej od rane pomladi do pozne jeseni. V malo tednih bi bili panji prazni, ko bi narava neprestano ne skrbela za naraščaj, ki mora biti vsaj tolik, da nadomesti vsakdanjo izgubo. Navadno pa je v prvi polovici leta mnogoštevilnejši, tako da moč čebelne družine kljub neprestanemu odmiranju vendarle narašča do gotove meje. Proti jeseni se pa to razmerje precej izpremeni. Proizvajanja mladih bitij ponehava bolj in bolj, smrt pa kosi neprenehoma dalje, mnogokrat še hujše nego poleti. Ko čebele pripravljamo za zimo, imajo navadno za polovico manj živali nego ob času rojenja. Pozimi razplodba popolnoma preneha za 3 do 4 mesece. Zato pa se tudi odmiranje jako omeji, ker živali ne izletavajo, ampak ostanejo v skupnem gnezdu in nimajo prilike, da bi se ugonabljale. V čebelni družini sta oba spola ločena. Matica je samica, trot pa samec. Njima je poverjena skrb za razplodbo. Čebele so pri tem poslu udeležene le neposredno, ker skrbe mlademu naraščaju za ^zibelke«, hrano in odgojo. Sicer so pa čebele k r n a s t e samice. Zaradi tesnega prostora ob razvoju in zaradi slabejše hrane so ostala njihova spolovila nerazvita. Matica in troti so torej spolne živali s popolnoma razvitimi spolovili. Namenjena sta zgolj za razplodbo in ne moreta opravljati nobenega drugega posla niti v panju niti zunaj, ker se na račun spolovil niso razvili razni drugi organi, zlasti usta, prebavila itd. Glavni del matičnih spolovil tvorita jajčnika, ki napolnjujeta velik del zadkove votline. Vsak jajčnik obsega do 180 cevk, v katerih so Matična spolovila E) jajčnika, Ee) semenovoda, Er) cevke z"jajčeci, Gdj žlezi strupcnici, Gb) mehurček za strup, Sb) plodilni mešiček, SI) želo, i?2) nožnica. nanizana jajčeca podolgem drugo za drugim kakor biseri na niti. Vse cevke enega jajčnika se združijo v skupno jajčno vodnico. Obe jajčni vodnici pa se konečno spojita v nožnico, ki je v zvezi s semenj-skim mošnjičkom. V njem hrani matica plodilo. Kadar matica stavi jajčeca, se iz spodnjega dela jajčnikov odločajo zrela jajčeca drugo za drugim in se pomikajo po jajčnih vodnikih v glavno odvodnico mimo semenskega mošnika v nožnico. Ako hoče matica zalegati čebele, tedaj spusti k vsakemu jajčecu, ko se pomika mimo semenskega mošnjička, nekoliko plodila, da se oplodi. Kadar pa zalega trote, se odprtina v semenski mošnjiček zapre in jajčece se zmuzne mimo, ne da bi se oplodilo. Vendar se pa tudi iz takega neoplojenega jajčeca izleže in razvije živo bitje, — toda le moškega spola. Matica torej samohotno o p 1 o -j a jajčeca. Iz oplojenih jajčec se izvale v navadnih tesnih celicah čebele, v visečih prostornih matičnjakih pa matice. Iz neoplojenih jajčec se izležejo pa vedno le troti, najsibodo zaležena v trotovino ali pa v čebelno satje. Ta čudo-vdti naravni pojav, da se namreč tudi iz neoplojenih jajčec izležejo živa bitja, imenujemo jalorodnost (partenogenezo). Pri čebeli jo je prvi dokazal dr. Džierzon, sloveči in svetovno znani čebelarski prvak, ki je izumel premakljivo delo. Trotova spolovila so po razvrstitvi posameznih delov precej podobna matičnim. Tudi ta se nahajajo popolnoma skrita v zadkovi votlini in se končujejo na koncu zadka nad 12. obročkom tik pod zadnjico. V dveh modetih se izloča plodilo (seme), ki se izceja po obeh setnenovodih v skupen nabiralnik, kjer se kmalu potem, ko se trot izleže, zbere enkrat za vselej v nekaki semenski pušici in čaka ondi ugodne prilike na uporabo. Ko mlada matica izleze iz matičnjaka, ima še nerazvita spolovila. Šele tekom nekaj dni se razvijeta jajčnika in pripadajoči stranski organi. Sedaj zleti na pr ah o. Ko se je oklene trot, se njegova semenska pušica z vso svojo vsebino (plodilom) izprazni v matični plodilni mošnjiček. Trot pri tej priči pogine.. Matica se potem, ko se je otrebila trota, vrne v panj in dobro oko lahko zapazi belo nitko, ki ji visi iz zadka; to je del trotovih spolovil, ki so se odtrgala po izvršeni oploditvi. Nekaj dni po tem izletu začne matica zalegati jajčeca. Enkratna oploditev ji zadostuje za vse življenje. Plemenenje se more izvršiti le v zraku in ni dokazan niti en slučaj, da bi se bila matica oprašila v panju, dasi je na stotine trotov v njeni neposredni bližini. Razvoj in delovanje spolovil pri obeh spolih je ka' različno. Tvorba jajčec pri matici se začne šele potem, ko popolnoma dorasla prileze iz matičnjaka. Pri tr.otu se pa plodilo razvije že prej. Ko se trot izleže, je tvorba spolovil in semena že popolnoma dokončana. Matična spolovila delujejo ce!o~ življenje, dokler stavi jajčeca. Trot pa more rabiti spolovilo samo enkrat v življenju, potem pa takoj pogine, Matica je v vsaki čebelni družini samo po ena, trc-tov pa na stotine ali celo tisoče. Ko mine doba prahe matic, čebele preženejo* in pomore vse trote. Le brezmatični panji jih trpe na jesen in celo čez zimo. Matica izleže na uro lahko čez 50 jajčec, na dan torej 1200. Ob zelo ugodnih razmerah (močna družina, mlada, jako rodovitna matica, izvrstna paša meseca maja in junija) se zviša to število tudi na 3000. Na leto izleže matica 100—200 tisoč jajčec. 500 jajčec odtehta matico. Torej izleže že na dan 2—6 krat toliko težo, kakor tehta sama. Skozi celo poletno dobo pa proizvaja v jajčnikih in izleže jajčec za 400 krat-no težo lastnega života. To izredno rodovitnost podpirajo čebele na ta način, da matico bogato zalagajo z najboljšo hrano. Matična rodovitnost jame pešati navadno že v tretjem, gotovo pa v četrtem letu, bodisi da zaradi pojemajočih telesnih sil ne more več v zadostni meri proizvajati jajčec, bodisi, da ji začne primanjkovati plodila. Zaradi tega so starejše matice čimdalje bolj nerodovitne in zalegajo čim-dalie več trotov. Matica se mora oplemeniti v prvih dveh, treh tednih svojega življenja, Ako se iz kateregakoli vzroka v tem času m združi s trotom, ostane jalova. Taka matica sicer tudi zalega, toda iz jajčec se ležejo sami troti. Večkrat se primeri, da kaka čebelna družina izgubi matico v takem času, da si ne more vzgojiti druge. Ako čebelar o pravem času tega ne zapazi, in ne reši panja iz kritičnega položaja, ostane stalno brez-matičen. Včasih se poloti matičnih poslov v takem panju kaka čebela. Njene to-varišice ji začno podajati matično hrano in zaraditega se sicer krnasta spolovila vendarle toliko razvijejo, da začne leči jajčeca, in sicer kar po več v eno celico. Samoobsebi je umevno, da se morejo iz takih jajčec izleči samo troti. Taka laži-matica — trotovka se nazu-naj nič ne loči od drugih čebel. Po opisani spolni razplodbi je zagotovljen obstoj in potrebni razvoj posamezne družine. Poleg spolne razplod-be se pa čebela razmnožuje še na drug način. Ko se namreč ob ugodnih razmerah namnoži število članov do gotove meje, se razdeli ta družina v dve ali več manjših samostojnih družin (čebele roje). En del si obdrži prvotno stanovanje, drugi si pa iščejo novih selišč, kjer začno popolnoma iznova svoje gospodarstvo. Rojenje je razmnoževanje po delitvi. i— = —ti-^^^n = Trma trotarjev. Iv. J u r a n č i č — Št. Andraž. Starejšim čebelarjem je že iz lastne izkušnje znano, da so trotarji neozdravljivi. Edino pametno je, trotarja s satovjem in čebelami vred pridjati kaki drugi pomoči potrebni družini, ali — brez ozira na vse drugo — najbližnjemu sosedu. S tem ohranimo vsaj življenje trotarjevim čebelam, ki je pri vsakem drugačnem postopanju negotovo. Vsaj po mojem mnenju je to edino pravo ravnanje. Letos pa se je primeril tudi pri meni izjemni slučaj. Neki izrojenec je bil neobičajno zgodaj ob matico in si izvolil tro-tovko. Navadno vsako leto dam par druj-' cev v manjše panje za rezervo, da imam matice za nadomestilo v slučaju kake izgube. Skušal sem torej tudi pri tem tro-tarju izgubo matice nadomestiti z enim teh »rezervistov«. Ker pa ti panji niso brez por sebnih priprav sposobni za prezimovanje, sem predložil določenega drujca s čebelami, satjem in oprašeno matico vred v trotarja. Mislil sem, da je vendar vseeno, ali nataknem rokavico na roko ali roko v rokavico, Trotar pa tega ni hotel razumeti. Čehele so se sicer sprijaznile, a ko sem panj pregledal čez 14 dni, sem našel še vedno novo trotovo zalego, čebelne zalege pa še nič, a matica je bila še v panju. Enak uspeh je pokazalo nadaljnje pregledovanje, ki se je vršilo vsakih 10—14 dni. Marica ni prišla do izvrševanja svojega važnega poklica. Še celo koncem septembra ob vzimovanju je bilo nekoliko celic trotove zalege, čebelne zalege nič, in matica še vedno živa; čebel potemtakem je bilo že precej malo. Matica torej ni prišla do »nadvlade«. Blizo enak slučaj mi je povedal neki tukajšnji čebelar. Ta je dodal istotako roj z oprašeno matico trotarju, a brez satovja. Temu so pa čebele matico umorile ter ostale trotove še naprej. Iz tega sklepamo: Trotar se čuti v lastnem panju kot »svoj gospodar« ter smatra vsakega prišleca kot tujca, zato ostane nepoboljšljiv grešnik. Le ako ga premestimo, t, j, ako ga dodamo drugi družini, se čuti on kot tujec, kot gost pod tujo streho, zato se sčasom spametuje in prilagodi skupnemu življenju novega gospodarja. v Čebelar in čebelarstvo. Ferdo K o b a 1 — Metlika, Kakor ni sleherni človek ustvarjen za priboljšek, zabavo, samo da oskrbi čebele, vsako rokodelstvo, tako tudi ni vsakdo, ki S preziranjem preide vse težave in ne le se ukvarja s čebelarstvom — čebelar, on sam, ampak tudi njegova družina se Za vsako stroko, s katero se človek peča, mora odreči tej ali oni želji. Pravi čebelar mora imeti potrebne zmožnosti, bodisi, da ve, da mu bodo njegove ljubljenke vse po- jih ima že od narave sam, ali pa, da si jih vrnile in da niso same krive, ako si niso z lastno marljivostjo pridobi. Isto je z na- mogle preskrbeti prehrane za zimsko prednim čebelarstvom, ki zahteva poleg dobo. Da pa more čebelar popolnoma za- zmožnosti predvsem ljubezen do čebel, dostiti tej svoji naklonjenosti do čebel, v mnogo strokovnega znanja in požrtvoval- to pa potrebuje — znanja.To dandanes ni nosti. ' težko. Da je potreba k umnemu čebelarstvu Starim čebelarjem ni zameriti, ako ni- strokovnega znanja, ne bodem posebej po- so poznali življenja in delovanja čebel; vdarjal, ker ravno znanja pogrešajo naj- oni niso zato imeli prilike. Žalostno pa je, več oni, ki bi imeli radi največ koristi od da, se dobijo še dandanes »čebelarji«, ki čebelarstva. Tu imam v mislih predvsem nimajo niti temeljnih in najpotrebnejših one začetnike umnega čebelarstva, ki mi- pojmov iz čebelarstva, slijo, da so si kupili s par «Eksportovci« Prigodil se mi je slučaj, ko mi je od- ali celo »Žnideršičevci« tudi potrebno zna- raščen »čebelar« pripovedoval, da ima 40 nje ter so prepričani, da jim bode sedaj let stare čebele in da je njegov med boljši, med kar tekel iz panja. Kdor tako misli, ker ga čebele same naberejo, v našem (na- tisti nima niti ene omenjenih lastnosti, ta prodnih čebelarjev) medu pa je voda, ker ni nikak — čebelar, jih krmimo. Kako »vzorno« urejeno čebe- Za tistega, ki ljubi naravo, je višek larstvo ima ta čebelar — ki pa k sreči ni užitka opazovanje čebelnega življenja in član našega društva — si pač lahko vsakdo delovanja. Kdor pa čebele ljubi, ta tudi misli. Kako leto ima do 80 panjev-kranji- skrbi zanje. Žalibog, da pogrešamo to lju- čev, od katerih jih dve tretjini zažvepla, bežen pri mnogih čebelarjih. Marsikdo od ostalih mu pa jih polovico čez zimo prične čebelariti- ne iz ljubezni do čebel, pomrje. Proti takim čebelarjem bi se mo- ampak iz zavisti in zaradi tega, ker vidi ralo postopati z vso strogostjo in jim even- mogoče pri sosednjem čebelarju samo — tuelno prepovedati čebelarenje. Mnogi če- dohodke, ne pomisli pa, s koliko ljubez- belarji ostanejo nesprejemljivi za nasvete nijo, trudom in požrtvovalnostjo se je pri- in nauke; ako jim posodiš knjigo o tej kopal po mnogih letih do nekaj panjev, ki stroki, vrnili ti jo bodo neprebrano z raz- mu samo vračajo obresti naloženega ka- nimi izgovori. Veliko je še čebelarjev, ki pitala, ne poznajo Janše, pri marsikaterem čebe- Nikar se ne čudimo, ako tak laži- Jarju na deželi leži Lackmajerjev »Umni čebelar stoji pred nerazrešeno uganko, ka- čebelar« nerazrezan v stari šari pod stre- ko je mogoče, da mu do pomladi pomrje mišim in podganam v zabavo. In v ko- kar 20 panjev, ali pa da mu roji mro, kljub l>ko izvodih je romala ta knjiga v kmetske temu, da jim je polagal »k o š č k e s 1 a d - hiše z najboljim namenom pisateljevim! korja v kozarcu vode«. Pravi če- Vprašajmo se tudi, kako je z našim belar seže globoko v žep v slučaju slabe strokovnim listom! Vem, da jih je veliko, letine, s samozatajevanjem odreka sebi ki komaj pričakujejo, da list prejmejo, še več pa takih, ki ga vržejo neprebranega v kot. V dokaz temu je, da je le malo malo čebelarjev na deželi, ki bi bili shranjevali starejše letnike »Slov. Čebelarja«. Ko sem nedavno povpraševal po starih letnikih, sem našel samo pri enem šest letnikov skupaj in še pri tem je bilo največ številk ravnotako v omotu, kakor bi jih bil šele isti dan prinesel pismonoša, dasiravno so bili letniki še iz predvojne dcbe. Tako ne sme iti dalje; minulo je zopet leto težav in boja — leto preizkušnje. Kakor vidimo in slišimo, sreča *ečini čebelarjev ni bila posebno naklonjena: predvsem onim, ki čebelarijo v kranjičih. Nekateri so izprevideli, da se ta način če-belarenja več ne obnese, ter nameravajo, v kolikor niso že v tem letu izpopolnili svojega čebelarstva, to storiti v prihod- njem letu. Dokazov imajo obilo, da le umno čebelarstvo more vzdržati in čebelarju vsaj deloma povrniti trud in stroške, medtem ko čebelarenje v kranjičih povsod nazaduje, V dolgih zimskih večerih je čas, da si izpopolnimo prepotrebno znanje z marljivim prebiranjem čebelarskih knjig, predvsem pa našega glasila. Pozimi z ljubeznijo in vsem zanimanjem k pouku, na spomlad in poleti pa z neumorno pridnostjo, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo na delo! Le na ta način si bomo zaslužili ime pravega čebelarja. (Ta članek toplo priporočamo v preudarek vsem članom našega društva. Take ljubezni, navdušenja in železne vstrajnosti treba, pa bomo premagali vse ovire. Op. uredn.) ' Pokrajinska in državna čebelarska organizacija. Aleksander Toman — Ljubljana, Kakor je citati, so se vse jugoslovanske čebelarske organizacije združile v skupno zvezo, ki je že začela s svojim delovanjem, Ne bo torej odveč, ako pogledamo, kako je v tem oziru v Ameriki. Tudi tam so se napredni čebelar i posameznih držav že davno organizirali v pokrajinskih društvih. V novejšem času so se pa te organizacije poedinih držav spojile v narodno ali državno organizacijo. Vseh 48 severnoameriških držav Unije je sedaj pod skupnim vodstvom, kar se tiče produkcije in razpeča-vanja medu in voska. Naj mi pa nihče ne očita, češ da priporočam nekaj, kar ni za nas, ker so ameriške razmere popolnoma drugačne od naših itd. Kdor tako govori, kaže samo svojo nevednost in duševno omejenost, ali pa skrajno starokopitnost in lenobo. Kdor svojega zastarelega mišljenja ne more nič izpremeniti in ne opustiti svo ih starih navad in predsodkov in se nikakor noče prilagoditi novim razmeram, ie sovražnik vsakega napredka. Ako bi šlo tu le za osebne koristi kakega posameznega takega čudaka, bi nas to nič ne vznemirjalo. Ali kadar gre za interese celokupnosti, moramo pri vsaki priliki in odločno ugovarjati takim neupravičenim in nesmiselnim očitkom. Kar se je z največjim uspehom izpeljalo v Združenih državah pri tej velikanski zemljepisni razsežnosti s 110 milijoni prebivalci, to se bo menda izvedlo tudi pri naših jugoslovanskih veliko bolj skromnih razmerah. Mi vsi vemo, da so Američani bistroumni, iznajdljivi ljudje, ki se znajo vedno prilagoditi razmeram. Zato pa tudi zavzemajo v gospodarskem oziru prvo mesto na svetu. Sicer so pa naravni zakoni fizike, kemije itd. v Ameriki ravno isti kakor v Evropi ali v kateremkoli delu sveta. Človeška narava Amerikanca je ravno taka kakor pri Evropejcu ali Kitajcu ali Culu-kafru, Razlika je samo ta, da so duševne zmožnosti, ki jih ima sicer vsak človek, pri nekaterih narodih bolj razvite nego pri drugih. Delovanje in vedno intenzivnejša uporaba teh duševnih zmožnosti pri izkoriščanju prirodnih sil in vedno večje izpopolnjevanje raznih socialnih naprav je tisto, kar imenujemo vobče napredek. In napredek je neogibno potreben, ako si hoče vedno se množeče človeštvo zasigu-rati svoj obstanek na zemlji. Tudi za nas Jugoslovane je skrajni čas, da damo slovo starokopitnosti in da opustimo vse malenkostne ozire, ki nas vežejo na stare predvojne razmere. Sedaj živimo v lastni državi in pristoja nam, da si razširimo obzorje, in da na širši podlagi zasnujemo svoje delovanje tudi v čebelarstvu in si na ta način izboljšamo svoj gmotni položaj ter pridobimo potrebni stanovski ugled. Mr. E. S. M i 11 e r , veleugleden čebelar v Ameriki, je priobčil v januarjevi številki čebelarskega lista »American Bee Journal« članek, ki obravnava marsika', kar bi nam utegnilo koristiti pri reorganizaciji naših pokrajinskih in pri snovanju ugoslovanske državne čebelarske organizacije. Dotični članek slove v prostem prevodu: »Sedaj ko je uspeh državnih organizacij (v naših razmerah bi rekli pokrajinskih, op. ured.) ameriških čebelarjev za-siguran, naj bi se čebelarji vsake države združili tudi v trgovskem oziru. Stara oblika čebelarskih društev z njihovimi socialnimi in vzgojnimi nameni je dobro služila v preteklosti in je potrebna v gotovih ozirih tudi v bodočnosti. Prišel pa bo čas, ko za čebelarja ne bo najvažnejše vprašanje šir'enje in pomnoževanje produkcije, ampak uspešno razpe-! eavanje čebelarskih pridelkov. Povišanje produkcije medu, ne da bi se obenem razširila prodaja, pomeni nižje cene, pomeni vedno večjo zalogo me- du v škodo čebelarja, pomeni zametanje dragih čebelarskih priprav, ker bi bili prisiljeni opustiti čebelarstvo. Pridelovanje mfcdu se silno širi in množi in kakor vse kaže, se bo to še nadaljevalo. Jasno je torej, da je treba nekaj ukreniti, ker sicer je nadprodukcija lahko usodna. Prodajo medu bo treba postaviti na vsak način na trdnejšo podlago, ako naj ostane čebelarstvo dobičkonosno. Pridelovalci medu so čebelarji. Toda le malo čebelarjev pridela med v velikih množinah. Zato ni mogoče, da bi se organizirali zgolj na trgovski podlagi. Pač pa je mogoče — in to se bo gotovo doseglo —; da se bode smoter pokrajinskih organizacij raztegnil tudi na trgovsko stran. In prav tako je potrebno, da se smoter nove državne (narodne) organizacije (pri nas Savez, op, uredn.) prilagodi tudi v tem oziru potrebam pokrajinskih organizacij. Delovanje pokrajinskih organizacij (naj se že imenujejo društva ali zadruge ali kakorkoli, op. uredn.) bi označili v sledečih temeljnih načelih: 1. Trgovina: Nadzorovanje in sortiranje blaga po kakovosti, čistosti itd.; r e k 1 a m a po časopisih in na razne druge načine; enakomernost p o s o d j a (steklenic, pločevinastih pušic in lesenih posod); pregled (evidenca) skupnega letnega pridelka in tržnih odno-šajev; razpečavanje pridelkov po zadrugah in podobnih organizacijah. 2. V z g o ja : Razširia«»» *eHelarske o h. it ' > 1 1. 2. 3. 1 2. 3. mesi čni tretj ni dkg pridobil po rabil cA/ dne C° Ljubljana (305 m)....... / A. Ž. 30 40 120 110 240 20 5. + 28 + 2 +168 27 4 2 4 24 19 Vič pri Ljubljani....... A Ž. 90 30 — 80 150 130 — 240 40 5. + 28 + 2 + 16 7 26 5 - 1 3 26 19 Krtina pri Dobu (305 m) . . A. Ž. 155 20 — 20 130 75 — 30 40 25. +29 +2 + 153 30 4 - 2 6 22 14 Škofja Loka (349 m)..... A. Ž. 210 140 — — 130 35 30 — 80 15. — — — 20 6 - 6 9 15 15 Javorje (700 m)........ A. Ž. Olševek pri Kamniku .... — 175 15 — 15 81 139 — 45 50 4. — — — 27 — - 5 16 9 5 Sv. Gregor p. Ortneku (736 m) A. Ž. 18 24 — 78 64 32 — 174 8 11. +26 +3 +15-2 26 6 - 4 8 18 22 Kočevje (460 m)....... A. Ž. — — — 120 90 50 — 260 — — — —' — 30 2 2 23 5 6 Novo mesto (180 m)..... A. Ž. .00 — — 20 130 30 30 — 170 1. + 35 +2 +167 26 3 - 3 6 21 13 Rožni dol pri Semiču (376 m) — — — — — — — — — — — — — — — - — — — — Struge p. Dobrepoljah (416 m) A. Ž. — — — 85 75 35 — 185 — — +25 —2 +129 28 3 - 6 8 16 24 Leskovec pri Krškem (202 m) — • — — — — — — — — — — — — — — — - — — — —, Sv. Peter pri Mariboru (2l0m) — 159 — — 69 40 28 22 — 47 3. + 30 + 5 + 166 29 2 — 2 1 27 3 Formin pri Moškanjcih [211 m) Ormož............. Sv. Duh na Ostr. vrhu (536 m) Sv. Lovrenc na Poh. (442 m) Ojstrica nad Dravogr. (981 m) A ž. 85 180 30 100 90 150 35 80 11. +21 + 3 +12. 24 6 2 8 « 20 25 i tehtnico, koliko je panj pridobil ali izgubil na teži, in mi to 4® 12, vsakega prihodnjega meseca naznanijo. Kdor niti tega ne more, naj takoj vrne izposojeno orodje, ker ga bomo lahko bolje izrabili. Isto velja tudi za one, ki so že v začetku leta vse potrebno prejeli, poročila pa še nobenega poslali. Dne 17. sept, mi je manjkalo še devet dopisov od opazovalnic. Vsako redno objavljanje poročil in redno izhajanje »Čebelarja« je pri taki malomarnosti izključeno. Krtina pri Dobu, Nihče pri nas ne pomni tako slabe letine, kakor je bila letos. 14. septembra sem začel združevati. Obdržal bom čez zimo 38 panjev. Treba bo precej sladkorja za toliko družin. Školja Loka. Čebelarsko leto 1921 je bilo za naš kraj skrajno slabo, V panjih ni čebel ni medu. Zima bo marsikak uljnjak popolnoma izpraznila. Večina čebelarjev je izgubila pogum. Povsod se govori: »Štiri leta imamo le stroške in zgubo, dobička pa nobenega.« Sladkor je predrag. Nekaj čebel pustimo čez zimo; če se preživijo", bo dobro, če pa poginejo, naj pa!« — Večji čebelarji so skrčili število plemenjakov na polovico, drugi celo na tretjino. — Ropanje je bilo na koncu paše tako, kakršnega ne pomnijo najstarejši čebelarji. Olševek pri Kamniku. Upali smo, da bo september kaj privrgel, pa izkazala se je stara resnica, da, če mali Šmaren odzvoni, nobena roža več ne medi. — Plemenjakov bo gotovo eno tretjino manj nego lansko leto. Sv. Gregor pri Ortneku V tem mesecu sem imel pravilen roj. Imam prašilčke na štiri satnike. V teh sem hranil matice, da jih po paši zamenjam. Ko pridem 2. sept. k čebelnjaku, zapazim na veji majhen roj. Mislil sem, da je lakotnik iz kakega slabiča. A ti so bili vsi v redu. Roj je popolnoma pravilno kot prvec ostavil neki prašilček. Pustil je več odprtih in zaprtih matičnjakov in drugo zalego. — Nekateri čebelarji so že začeli pokopavati. Kočevje, Mnogi panji so popolnoma prazni. Niti po 20 dkg zaloge nimajo; oni, ki so bili v paši, so boljši. Na Igu so dobili močnejši po 4—6 kg. Slabiči se pa tudi tam niso opomogli. — Veliko panjev je na prodaj — kupca ni nobenega. Novo mesto. Med pašo (popoldne) in po paši smo imeli hudo ropanje, ki je zelo zmanjšalo število čebel. — Paša se je nehala 6, sept-tembra. Pozneje čebele niso našle na ajdi ničesar razen obnožine, ki so jo donašaie do konca meseca. Močnejši panji so nanesli nekaj malega v medišče. Struge pri Dobrepoljah. Čebelarim že 40 let, a tako slabe letine ne pomnim. Vse leto sem krmil in upal, a vse je šlo po vodi. Skrčil sem število plemenjakov na polovico, a še so preslabi za vzimljenje. Kupil sem za 250 K 12 kranjičev, da jih rešim smrti, a 6 panjev je imelo skupaj le 4 kg vsebine. — Kdor je imel čebele v paši, se je pohvalil. Pri nas je vsled slabih potov in slabih voz s prevažanjem velika težava; vse medeno satje se nam poruši. Formin pri Ptuju. Tukaj so hoteli nekateri čebelarji dvigniti čebele pred ajdovo pašo s sadnim moštom, a uspeha niso imeli. — Ajda je nehala mediti sredi najlepšega cvetja. Tehtani panj je ob času paše pridobil 10 kg. — Med pašo so se čebele večkrat spoprijele, po paši pa pri meni ni bilo ropanja. Drugim je ta pojav povzročil znatne zgube. — Zalege je v panjih še vedno veliko. 1= - HI^^-oJI--^ Iz organizacije. POZIV PODRUŽNICAM! vsled sklepa načelstva vršiti občni zbori Da bo za letošnjo leto možno pravo- podružnic v decembru. Za leto 1922 časno naročiti nalog za »Slov. Čebelarja < znaša članarina 50 K, od katerega zneska in tako zmanjšati stroške za list, se morajo obdrže podružnice po 2 K od vsakega člana. Imenike članov, kakor tudi poročila o občnih zborih je poslali društvu najkasneje do 30. decembra t. 1. Delujte na to, da se bo število članov podvojilo, ker bomo s tem najlepše praznovali društveno 25 letnico in pokazali, da se zavedamo pomena organizacije. RAZPIS. Na občnem zboru Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani dne 15, avgusta t. 1, se je na predlog urednika M. Humeka sklenilo razpisati tri častne nagrade v znesku 6000, 4000 in 2000 K za najboljši rokopis praktične čebelarske knjige, Z ozirom na preobširno in prerazlično tvarino, ki bi jo morala obsegati taka knjiga, je pa težko pričakovati, da bi se kdo sam lotil tega težavnega dela in ga po--voljno dovršil v doglednem času. Zato je pa društveni odbor v svoji seji dne 7. sept. t, 1, sklenil pozvati čebelarske strokov-njake-pisatelje, da bi si delo razdelili. Na ta način bi si spisovanje olajšali in pospešili izdajo knjige in — to je pa najvažnejše — s tako delitvijo bi se dosegel gotovo povoljnejši uspeh. Pozivamo torej vse tiste člane, ki bi se hoteli udeležiti tega nujno potrebnega dela, da se čimpreje javijo pri uredništvu »Slov. Čebelarja« in obenem navedejo, katero tvarino bi najraje obdelali. Temeljna načela, po katerih bo morala biti sestavljena taka knjiga, njen obseg, termin za oddajo rokopisov in še različne druge podrobnosti bi se določile pozneje, ko bi se končno zbrali in defini-tivno določili sotrudniki. Enotno in zadnjo redakcijo bi izvršil od društvenega odbora določen urednik ali po potrebi komisija več članov. Društvena častna nagrada v skupnem znesku 12.000 K bi se razdelila med so-trudnike po obsegu posameznih prispevkov. Poleg te nagrade gre sotrudnikom tudi založniški honorar, ki bi se istotako razdelil sorazmerno po številu tiskovnih pol. Jubilejno leto je pred durmi. Za razne slovesnosti in prireditve so pa razmere vsak dan neugodnejše. Marsikak načrt, ki smo ga med letom zasnovali, se ne bo mogel izvršiti. Pripravimo našim čebelarjem za društveno 25letnico vsaj primerno čebelarsko knjigo! Kar bi posameznik težko zmagal, to bomo dosegli z z d r u ž e n i m i m o č m i p r a v 1 a h k o. Obvestilo. Podružnicam, ki zahtevajo, da se jim v dopisu z dne 10- sept, t. 1. naznanjena in v tisti namen uporabljena podpora za sladkor izplača, sporočam», da smo njihove dopise poslali ministrstvu poljoprivrere in voda v Beogradu. — Načelstvo. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je priredila tekoče leto že tri poučna predavanja, in sicer 22. maja pri čebelnjaku g. Škraberja v Grižah, kjer sta načelnik in čebelarski mojster g. Pikel predavala o rojenju in rojih ter o zamenjavanju starih že dosluženih matic. Udeležba je bila prav povoljna. Med udeležniki se je razvila nazadnje živahna debata, ko so prišla na vrsto razna aktualna vprašanja. Vsak udeleženec je šel zadovoljen domov. Drugi čebelarski sestanek se je vršil 11. sept. v I etušu za letuške in paske okoličane; zbralo se jih je 20, Društveni načelnik poroča najprej o občnem zboru čebelarskega društva v Ljubljani dne 15. avgusta, potem pa o ropanju, ki je tu vsako leto na dnevnem redu, kako nastane in kako se ga branimo. Zvedelo se je namreč, da tu nekateri brezvestni čebelarji med ajdovo pašo pitajo svoje čebele z medom, pomešanim z vinom, češ potem so bolj korajž-ne in prinesejo več donosa. Kaj porečete k temu g. urednik? Kaj se naj v tem oziru stori? — Nato je poročal o jesenskem združenju in odbiranju plemenjakov ter odgovarjal na razna vprašanja. Predlogi: 1. Med naj bi se prodajal v nadalje zadružnim potom, katero akcijo naj bi prevzelo čebelarsko društvo oziroma Savez; istotako zavarovanje čebel zoper požar in tatvino. 2. Slovenski Čebelar naj ne sprejema več inseratov-ponudnikov medu po 38 K kg, kar zelo škoduje cenam medu naše produkcije. Tretji shod se je vršil 18. septembra pri šolskem čebelnjaku v Petrovčah za petrovško, žalsko in griško okolico. Udeležba: 20 čebelarjev. Tudi tukaj je načelnik najprej poročal o enodnevnem tečaju in občnem zboru Čebelarskega društva z dne 14. in 15. avgusta v Ljubljani; čebelarski mojster g. Piki pa je temeljito predaval o uspešnem izkoriščanju ajdove paše in kako je čebele pripraviti nanjo. Dotaknil se je tudi ropanja in vrlin; na katere se je ozirati pri odbiranju plemenjakov. Tudi raznih zanimivih vprašanj ni manjkalo. Posebno živahna debata pa se je razvila glede društvenega sladkorja za jesensko pitanje. Vsak udeleženec je šel vidno zadovoljen na svoj dom. — Poročevalec. (Op. uredništva,) O pokladaniu medu, pomešanega z vinom in celo z žganjem, sem že večkrat slišal. Sam pa nimam v tem oziru nobene izkušnje. Smatram pa tako postopanje, ako se vrši s hudobnim namenom, naravnost za lumparsko in kaznivo. Sicer pa zelo dvomim, da bi taka nenaravna primes imela za-željeni učinek. Vsekako pa čebelam škoduje. Ropanje ljudje povzročajo sami z nepravilnim ravnanjem in zanikrnim oskrbovanjem. ■— Zadeva zadružne prodaje medu in voska je na dnevnem redu Saveza. — Predlog v zadevi dotičnega inserata pride v razgovor pri prihodnji seji, IV. seja širšega odbora dne 20. julija 1921. Navzoči gospodje: prošt Kalan, Humek, Mesar, Babnik, Vidmar. Verbič, Peterlin, Mar-kelj, Šmajdek, Jurančič, Močnik, Okorn. Opravičili so se gospodje: Strgar, Goede-rer. G. Lackmayer se odpoveduje odborništ-vu, ker ga službene razmere zadržujejo. Gospod predsednik otvori sejo, pozdravi navzoče gospode. Opravičilo odsotnih kakor tudi odpoved g. Lackmayerja se vzame na znanje. Zapisniki zadnje seje širšega odbora, kakor tudi zadnjih dveh sej načelstva se pre-čitajio in odobre. Dnevni red. 1. Redni občni zbor. Določi se dnevni red za društveni občni zbor, kakor tudi, da se namesto Lackmayerja predlaga občnemu zboru v izvolitev g. Vokač. 2. Ustanovni občni zbor J. Č. D. G. Humek poroča, da je sklical ustanovni občni zbor Saveza v Osjek, in sicer na 23, jul, t .1 Nadalje porojča o težkočah, ki jih je imel s sklicavanjem, in prosi odbor, naj sklepa, ali naj gre v Osjek ali ne. Sklene se, da naj se g. Humek na vsak način udeleži ustanovne skupščine, četudi so izgledi o uspehu slabi, kajti udeležba ostalih društev ne obeta biti dobra. 3. Sestava razstavnega odbo ra. Ker je skrajni čas, da se začne s preddeli za razstavo, je treba, da se sestavi razstavni odbor. Sestavili so se sledeči pododbori: Finančni, v katerega so se izvolili sledeči gospodje: Vokač, Babnik, Mesar. Tiskovni: Humek, Verbič, Bukovic, Rojina, Jurančič, Stupar, Levstik, Kurbus, monsig, Ličan, Okorn, Močnik. Izvrševalni: Bukovic, Rojina, Jurančič, Strgar, p. Angelus, Trink, Levstik in Vales. Poleg drugih važnih del, agitacije itd-, je treba takoj vse ukreniti, da dobimo kolikor mogoče veliko odlikovanj in nagrad. Glede odlikovanj se je treba obrnili na ministrstvo po-Ijoprivrede i voda in na razne druge korpora-cije. Podrobnosti izvršitve se prepuste dotič-nim pododborom. * 4. Udeležba na ljubljanskem velesejmu. Sklene se, da se društvo udeleži velesejma, in sicer se bodo razstavili sledeči predmeti: kompleten A-Ž panj, celotna zbiika doma produciranega orodja, med v steklenicah, prazne steklenice in vosek. 5. Slučajnosti. Prečita se odgovor Kmetijske družbe na našo vlogo glede propagiranja in prodaje črne semenske ajde. Se vzame na znanje. Sklene se, da bo drugo leto društvo samo začelo to akcijo. G. Francu Biv-šku, kateremu je bil zažgan čebelnjak, se dovoli izredna podpora v znesku 500 kron z izrecno pripombo, da se v bodoče take prošnje ne bodo vpoštevale, pač pa naj se čebelarji opozore, da zavarujejo svoje čebelnjake. Prošnji Jug. akademsk, kluba Jurislav Janušič na Sušaku za brezplačno pošiljanje lista se ugodi. G, Humek prosi g. Jurančiča za pojasnilo, v koliko so nekateri štajerski kraji okuženi po gnilobi. G. prof. Verbič poroča, da bi se v svrhio konštatacije in zatiranja bolezni obrnili i;a gospode vseučiliške profesorje, da bi se napravili primerni preparati in priredili tečaji. Sprejeto. Seja se zaključi- I. seja širšega odbora dne 7. septembra 1921. Navzoči gg.: prošt Kalan, Vokač, Verbič, Humek, Babnik, Markelj, Peterlin, Močnik, Černej, Jurančič, Mesar, Strgar, Okorn. G. predsednik otvori sejo, pozdravi vse navzoče in konštatira sklepčnost. Dnevni red: 1. Volitev tajnika in blagajnika. Tajnikom se izvoli g. Okorn, blagajnikom g. Mesar. 2. Razstavni odbor. Sklene se, da se gg., ki so bili od odbora izvoljeni v razstavni odbor, obveste o tem in se naprosijo, da naj blagovolijo sporočiti, ako izvolitev sprejmejo. Gg. Rojina in Bukovic naj se v imenu odbora ša posebej naprosita, da naj sprejmeta izvolitev. 3- Razpis nagrad za čebelarsko knjigo. Tvarina se razdeli v tri dele. G. Humeka se naprosi, da v 1. štev. objavi poziv, da naj se oglasijo gospodje, ki imajo resen namen, lotiti se dela. Obenem naj pa določi snov in obseg, ki naj ga ima knjiga 4- Blagovni oddelek. G. Mesar se naprosi, da še nadalje v smislu sklepa občnega zbora vodi blagovni oddelek. Pooblasti se, da ko bo zadeva lokala rešena, preskrbi sposobno moč, ki bo p?d negovim vodstvom vodila oddelek. G. Vokač poroča o lokalu in izroči pismeno izjavo, da prepušča lokal društvu, katero bo to zadevo uredilo s stanovanjskim uradom. 5. Slučajnosti, G- Humek poroča o sladkorni akciji in uspehih te akcije. Savezu se je dovolila podpora 100.000 dinarjev, od katerega zneska odpade na naše društvo 30.000 din. Po sporočilu g. Gjorgjeviča upamo, da dobimo še nekaj podpore. Zadeva je nujna, zato je treba, da se napravijo sklepi, kako naj se postopa pri razdelitvi podpore oziroma sladkorja. Sklene se sledeče: Ako ne dobimo več kot 30.000 dinarjev podpore, naj se ta znesek razdeli podružnicam, sorazmerno po številu članov, ker bi podružnice oziroma člani, ako bi društvo kupilo sladkor, ne imelo vsled malenkostne podpore nobene koristi, društvo pa vr-hutega še izgubo, kajti vsa podpora bi se porabila za prevozne stroške in kalo. Zato naj podružnice same kupijo sladkor. Končna rešitev te akcije se pa prepušča v smislu navodil odbora načelstvu. Prečita se dopis čebelarske podružnice Zg. Dr. polje in se sklene, da načelstvo uredi zadevo tako, da se znesek 500 K daruje za »Čebelarski dom«. Seja se zaključi. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi dne 20. novembra ob 4. uri popoldan v gostilni Krušič na Savi pri Celiu svoj redni občni zbor. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. =CSSSD= Drobiž. Čudni pojavi. Od več stani se čuje, da so čebele koncem septembra srojile«, To so žalostni roji — i z s t r a d a n c i«. Ako namreč panju zmanjka hrane in je trajno lepo vreme, izroji družina iz obupa in rajši pogine zunaj v prirodi nego v dom o v ju svojega neusmiljenega gospodarja. Takih »rojev« je zlasti letos mnogo. Panji so suhi, vreme brez prestanka solnčno in naravnost vroče, pomoči pa od nikoder. V nekem čebelnjaku se je pojavil zadnje , dni sep/tembra roj, dasi so bili vsi panji v redu in bogato založeni z zimsko hrano. Ker čebelarja ni bilo doma, nikakor ni mogel dognati, iz katerega panja bi bil roj. — Morebiti je bil pa izstradanec, ki je priletel od soseda?! Drug čuden pojav so opazovali koncem septembra po Gorenjskem. Severno od Žirovnice v vznožju Stola se nahajajo jelovi gozdi in glej čudo! Koncem septembra ti začne izcejati med jelka ali hoja. Čebele so to seveda kmalu zavohale in baje so celi roji obletavali bližnje gozdove, kjer je bilo pod drevjem vse pokapano. Danes (12, X.) mi pa pripoveduje prijatelj o ravno takem pojavu na Verdu pri Vrhniki. Izločanje nektarja je baje tako obilno, da ga je kar na debelo po grmovju pod hojami. Zanimivo bo izvedeti, kakšen uspeli bo imela ta nenavadna pozna bera Suša traja dalje. Bližamo se Vsem Svetim, pa je vroče kakor poleti. Čebele se ne morejo umiriti in dan za dnem stičejo za medom pri svojih sosedih. Kljub temu, da se je skoro vse posušilo, vendar še nosijo obnožino- Za krmljenje imamo dovolj prilike. Koristno za čebelarje. Neki češkoslovaški tvrdki se je po večletnih praktičnih poizkuš-njah posrečilo izdelati popolno dovršene rokavice za čebelarje. Omenjene rokavice se posebno odlikujejo po svoji preprostosti in nizki ceni in so najpopolnejši fabrikat v tej stroki. Izdelane so po predpisu in izkušnjah priznanega češkoslovaškega strokovnja-ka-čebelarja. Z ozirom na veliko korist tega predmeta za čebelarje, si dovoljuje generalni konzulat Češkoslovaške republike v Beogradu opozoriti nanj jugoslovanske interesente. Na zahtevo se javi naslov dotične tovarne. Firma išče sposobne zastopnike. Kdor razpošilja matice, mora poleg pripravne posode preskrbeti matici tudi spo- tico pa je nisem mogel dobiti. Uničil sem štiri matičnjake, enega pa sem pustil. Dne 14. oktobra sem šel po kosilu, kakor običajno, kadit k čebelnjaku. Čudno in nenavadno se mi je zdelo doletavanje trotov iz višine v št. III, Čakam in čakam ter res pričakam matico, ki je priletela s prahe. Da se prepričam, kaj je s to čudno prikaznijo, odprem danes (15. oktobra) panj in najdem matičnjak prazen, matico pa vidim, kako se oblastno izprehaja po satju.« Iskrena hvala za zanimivo poročilo. Prosim, oglasite se večkrat. Zanimalo bi nas vse, kako čebelarite pri Vas, kake košnice ima narod, kako je A. Ž. razširjen, kako ste Vi zadovoljni z njim, kake so Vaše pašne prilike i. dr. (Op. ured.) sobno spremstvo in popotnico. Navadno se doda matici nekaj čebel (kakih 50 jih zadostuje), ki se vzamejo ne glede na njihovo starost, s sata, kjer je bila matica. Za hrano se pa daje testo iz medu in sladkorne moke. Glede čebel-spremljevalk je pomniti, da stare čebele niso za ta posel, ker niso več zmožne proizvajati krmilne mezge, kakršno uživa matica. Zato je treba vzeti v to svrho prav mlado žival, ki ni še izletavala. Najboljše so mladice, ki so se pred kratkim izlegle. Iz samega medu in sladkorja pa tudi mlade čebele ne morejo proizvajati normalne mezge za matico, ker jim primanjkuje beljakovin, ki se nahajajo v obilni meri le v ob-nožini. Zelo potrebno je torej, da se prej omenjenemu testu primeša nekoliko cvetnega prahu, ki ga spomladi naberemo ali pa pri-dobimoi iz satja. Sposobno spremstvo in najboljšo hrano mora imeti posebno matica, ki se pošilja v oddaljene kraje. — Iz »Bienen-■vatra«. Pozno krmljenje s sladkorjem. Večkrat smo primorani, da krmimo čebele s sladkorjem prav pozno, ko nastopi že hladno jesensko vreme. V takem slučaju se rado primeri, zlasti ako imamo panje z visokimi plodišči in krmimo od spodaj, da se čebele ne zmenijo za sladkorno hrano, dasi jo postavimo v neposredno bližino pod čebelno gnezdo. Vzroka navadno ni iskati v mrzlem vremenu, češ da čebele zaradi mraza ne bi mogle prelezti par ■centimetrov do pitalnika. Pravi izrok, da se hrane ne lotijo, bo najbrže ta, ker ne vedo zanjo. Neki izkušen čebelar si pomaga na ta način, da vzame pri raztapljanju sladkorja namesto češke vode lipov čaj, to je vodo, ki se je v njej kuhalo lipovo cvetje. Duh po lipovem cvetju takoj privabi čebele k pital-niku. Navadno, če niso le predaleč in če ni prehudega mraza, kar planejo po sladkorju in ga prenesejo do zadnje kapljice v satje. Poskusite! To je nedolžna »goljufija«, ki ne more škodovati. Pozna svatba. Gospod župnik P, Zahija z otoka Raba poroča dne 15. oktobra sledeče: »Mojemu panju A. Ž. št. III. se je oprašila mlada gospodinja dne 14. oktobra tega leta. Ker sem si mislil, da boste g. urednik težko verjeli ta redek pojav, Vam pošljem v dokaz nekaj »snubačev«. Dne 6. oktobra sem točil med in panje urejeval za zimo. V panju št. III. sem pri tej priliki našel na enem satu štiri matičnjake, a na drugem enega. Iskal sem ma- VSEM ČEBELARSKIM PODRUŽNICAM V SLOVENIJI. Tekoče leto se nagiba h koncu jubilejno leto našega društva je blizu, priprave za dostojno proslavo pa napredujejo počasi. Zlasti nabiranje kamnov za naš dom je kaj počasno. Vsem podružnicam smo svoj čas razposlali nabiralne pole, a nekaj malega se jih je doslej odzvalo. Načelniki, odborniki, člani podružnic, zganite se! Sklicujte zborovanja, občne zbore, agitirajte za nakup kamenov. Pojasnite čebelarjem pomen in važnost našega podjetja! Gospode, ki so zneske podpisali, prosimo, da vpošljejo dotične zneske čim-preje. V prihodnji številki bomo priobčili natančno poročilo o tej zadevi in priobčili izkaz dosedanjih darovalcev, Uredn. listnica: Rednega prepoznega izhajanja »Slov. Čebelarja« so precej krivi poročevalci iz opazovalnih postaj. Kako je vendar to, da bi se tudi v tem oziru ne dosegel red?! Ako se zadnjega vsakega meseca opazovanje sklene, je vendar 10 dni dovolj časa, da se sestavi poročilce in odpošlje na glavnega poročevalca v Ljubljano, Ali ni škandal, da dohajajo poročila do 17., 18. v mesecu in nazadnje je pa v mesečnem pregledu še 7 kolon praznih!? Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. Čebelarji; pozor! Društvo potrebuje večjo množino medu in voska, ki ga plačuje po dnevnih cenah. Med mora biti čist, pristen in od zdravih čebel; vosek pa lepo rumen, brez vsake primesi in goščave na spodnji strani. Ponudbe je poslati društvu, če le mogoče naj se vpošljejo tudi vzorci z navedbo cene. Eimfflirai Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani ima na razpolago močne steklenice za med s pokrovčkom po sledečih cenah: 1 y2 kg.....K 32 1 kg ..... K 22 y2 kg.....K 16 V* kg.....K 10 Ve kg .. . . . K Na razpolago ima tudi najfinejši cvetlični med iz čebeljnaka g. A. Poliča v Rožnem dolu po K 60-— za kilogram. Dobi se pri blagajniku Čebelarskega društva gospodu Mesarju v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Kupim vse ali tudi posamezne letnike Slovenska Čebelarja IVAN JARC, Log 46 p. Brezovica pri Ljubljani. Prodam 500—1600 kg fin., točenega ________ ajdovega medu po 38 K kg. Samo na debelo. Ivan Titan, nadučitelj v Kupšincih, pošta Murska Sobota. Originalne platnice. Društvo je založilo krasne originalne platnice za vse letnike »Slovenskega Čebelarja«, Cena platnicam za en letnik 25 kron, z vezavo vred 30 kron. Prodam stiskalnico za, ^umetno satje 20X25, cena 450 K. — Pločevinasto emajlirano točilo 22X23, cena 550 kron. Ročni mlin, cena 450 K. — Vse v dobrem stanju. — Jože Bradač, M. Lese št. 8, pošta Krka pri Zatični. Vsled odsotnosti lastnika se proda lep razložljiv čebelnjak in 24 novih A.-Ž. panjev, dalje 3 velike pločevinaste posode za med z lesenimi oboji. Pojasnila pri blagajniku Čebelarskega društva v Jugoslovanski knjigarni. Naprodaj imam 15 komadov izdelanih A.-Ž. panjev na žle-bičje, fino in natančno po meri izdelanih. Cena 520 K za komad. Ivan Repe, mizar in čebelar na Jesenicah, Gorenjsko. Štajerskim podružnicam. Društvo ima v zalogi v Celju 100 novih vzorno izdelanih A. Ž. panjev. Kdor jih potrebuje, naj se obrne na poštnega ravnatelja g. Mimika v Celju. Čebelarsko orodje je na razpolago pri blagajniku Čeb. društva v Jugoslovanski knjigarni po cenah, označenih v ceniku samo ob sredah in sobotah dopoldne. Ob drugih dnevih se priračuna zamudo časa. Gospodarska zveza v Ljubljani prodaja specerijsko in kolonijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, surovo maslo in kondenzirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. o Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah.