Vsem fizkulturnikom in fizkulturnicam, vsem bralcem in naročnikom „Poleta" obilo uspehov V novem letu 1952 Uredništvo in uprava »Poleta* v gotovini 10 . Posamezna številka lu din IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna GOSTOVANJA NAŠIH NOGOMETAŠEV V TUJINI Leto VII. — Štev. 53. V Mitbi:ani dne 38. decembra 1151 j ,FIZKtiLTURHl TEDNIK POLIC ZORAN; 1/ novo leto 1952 Zopet se te približal dan, ko mo-1 rednega dela s telesno vzgojo mla-ramo sestavljati bilanco našega dela dine, posebno priznanje za to in Kaj nam pokaže letošnji pregled' Bogati so športni uspehi, ki smo jih dosegli doma in v tujini. Toda ti ni vse in ni najvažnejše! Mislim, da je mnogo važnejše spoznanje, za katerega smo bogatejši ob zaključku letošnjega leta, da je namreč treba i vsebinsko i organizacijsko izvršiti bistvene spremembe v našem telesno vzgojnem delu. Danes bi zati ponovno spregovorili nekaj besed c vprašanjih, ki nam jih postavlja stanje v naših organizacijah. S teni ne mislimo, da je treba opustiti oceno letošnjih vrhunskih in številčnih uspehov. Nasprotno, številke in rezultati bodo najmočnejše opo zorilo. kje in kaj ni v redu. Tod; o teh stvareh bo na drugem mestu napisano prav gotovo več. Za leto 1951 lahko ugotovimo, da se je v celoti uveljavilo načelo, da je treba vsem delovnim ljudem nu Biti dobro telesno vzgojo. Telesna '_z&oja je dejanski že nujna za de lovnega človeka — bilo neposredni vključenega v proizvodni proces bilo onega, ki vlaga vse umske nabore, da bi se uspešno vključil \ borbo za čimprejšnjo izgradnjo so oializma — toda ničesar oz. točneje tnalo smo storili, da bi to tudi po stalo spoznanje in dnevna potreba vseh zaposlenih ljudi in predvsen mladine. Mnogo razlogov je, ki so zaviral razmah telovadbe in športa pri nas Telovadne naprave, prostori, fi Bančna sredstva — to so najbolj običajne ovire, ki jih navajajo osnovne organizacije oz. prizadet' ljudje v krajih, kjer telesnovzgoj-Bih organizacij sploh ni. Toda b Prav gotovo niso najvažnejši raz logi. Glavni, ki je daleč pred vsemi ostalimi in ki postaja odločilen v prihodnjem in še v naslednjih , !etin, je vprašanje vodstvenega, V Jo vaditeljskega kadra. Za telovad Be in športne organizacije velja vedno bolj, da kadri, to je vadi-iolji, rešujejo vse. Še tako dobri opremljena telovadnica nam zate Be bo koristila, če v njej ne bodi gospodarili dobri vodniki oddelkov Vrst in panog Da, gospodariti mo r?Jo, to se pravi, znati morajo pra Vilno voditi telesnovzgojno delo zr,ati morajo pravilno uporabljat Prostor in orod je in uživati mora ji Bgled in zaupanje pri udeleženci! vodbe. Vodstvenemu kadru smo dosle Posvečali mnogo premalo pozorno V1 v naših organizacijah. Zato sr oanes lahko in se moramo vprašati 'Bko da v tem in tem kraju ni v a Jtelja ali trenerja, in pa tudi. kak' Je mogoče, da je tak in tak človel e,ner, kateremu smo zaupali enege ojvažnejših delov vzgoje naše min Be četudi nima za to potrebnih Jalnih kvalitet. v v se naše sile so danes usmerjene c;JvSpe®eno bitko za izgradnjo so ge *?ma. Tej nalogi se pridružuje ra z '■ za usPe$no in vsestranski jj.vTčJBBje obrambnih sposobnost v :la porodov. Telovadba in špor °digravManJu teb P-al0g,ne Smwtp sprn*^ *’■ ..najmanjše vloge. Na nl0gtn°- velika mora biti njuna po Bost’ v®*0 Je tudi velika odgovor teio’ "j ‘Biajo pred našimi narod in v?aaPa organizacija »Partizan« jih bo treba v veliki meri razbremeniti vsega drugega izvenslužha-nega dela. To je pravzaprav osnovno vprašanje, kjer prosimo pomoči naših političnih organizacij. Res je, da so nam potrebne še telovadne naprave in telovadnice. Toda če bi nam nekdo postavil stvar tako-le: damo vam telovadnice ali pa pomagamo vzgojiti dobre vaditelje in trenerje, oboje pa ni mogoče, potem bi mi odločno postavili: nočemo telovadnic, saj bomo živeli s vsakršnimi prostori, travniki in potoki, samo dajte nam vaditeljev in zopet vaditeljev ter trenerjev. Četudi smo v izpolnjevanju te naloge vezani prvenstveno na pomoč, morajo seveda tudi same organizacije, osnovne in zveze, storiti vse, da čim preje izmed sebe dvignejo sposobne kadre, ki bodo prevzeli nase odgovorno delo vaditeljev oz trenerjev po načelih, ki jih postavljamo za splošno telesno vzgojo na eni strani in za šport na drugi. Problem vodstvenega kadra predstavlja sicer največjo pomanjkljivost v preteklosti in osnovno nalogo v bližnji bodočnosti. Toda vendarle ne smemo mimo še nekaterih drugih vprašanj, ki bodo prav tako dajala svojstveni pečat našemu delu v letu 1952. Skušali jih bomo prav na kratko nanizati. O splošni telesni vzgoji Mnogi še vedno mislijo, da je splošna telesna vzgoja prvenstveno orodna telovadba, drugi zopet hočejo orodje iz te vadbe v celoti izločiti, vključiti pa vse panoge športa, ki jih sploh poznamo. Nekateri mislijo, da je med splošno telesno vzgojo in športi stroga meja in da zato telovadci ne smejo tekmovati, športniki pa ne gojiti še nekaj drugega razen svoje panoge. Drugi zopet mislijo, da je osnovna dabost splošne telesne vzgoje uva-• anje 'prostih in redovnih vaj (česar pa je v naših društvih mnogo Dremalo in se očituje v slabem obvladanju telesa in v neurejenem koraku), neuspehu v športni panogi o a je krivo nezadostno zanimanje nublike. Vse to seveda ne pomeni, da prin-cipielno ni jasno, kaj razumemo nod pojmom splošna telesna vzgoja •n kaj hočemo z njo doseči. Toda >d teh principielnih postavljanj mori mo preiti k stvarnemu izvajanju Zato pa bomo morali po vsej verjetnosti razbiti vzornlštvo tistih močnejših mestnih društev, katerim hočejo slediti tudi vsa druga na oodeželju, ki nimajo niti naprav niti pogojev, da bi delala na ist> način kakor mestna društva. Vsako društvo mora poiskati svoje pogoje izingj ^J??rJBe organizacije. Nobene reševar P? ne bo “rogla uspešni Bjih j ,sv?jih nalog, če ne bodo predarrp ,sP°sobni, zavedni ir Vaditelji BiBenju in trenerji po našem plačni-1 1 Slavnem ne morejo bit sredstv *adri. katerim je to d e h zasluži.0 Za pridobivanje potrebnega stem n' Ce hočemo govoriti o či Bior-,Jnaterstvu predvsem v športu Tom; i° Pr>feti že pri trenerjih le n k izjemnih primerih, in t< fesinJViec,!a društva, naj imajo pro Glavr,a nega vaditelja oz. trenerja bitj vti V0dstveni kader pa more proce kl/u^'eB neposredno v delovn ciji * ‘v gospodarstvu, administra zato 1 a P0Btičnem delu) in mora za v«3-.sX?j Prosti čas uporabljat Zato a,'e‘jsko oz. trenersko delo usnosnU-mora 'meti pravico, da s< vati V,01 ,za svoje delo in mora uži ga opravi3”0 .priznanie za delo. ki poslitve J0 Izven svo-ie redne dela — osnovni namen in pa sevedc način dela pa mora biti vsej orga nizaciji enoten. Šport in pojmovanje njegove širine Pri nas se je ustalil za tekmo valca, ki hoče doseči najvišje uspe h e, naziv športnik. Četudi tako poj movanie ni povsem točno, se mo ramo zaradi lažjega razumevanja ravnati po tem tolmačenju. Toda zaradi tega ne smemo zožiti kroga tistih, ki naj bodo deležni šport nega udejstvovanja. Sedanje šport ne zveze naj združujejo tekmovalce, ki se redno vadijo v dolo ceni panogi, da bi dosegli čim boljši rezultat (rekord). Izven tega pa bomo morali razširiti tekmo zabavo in sploh »športno« izživlja nje na mnogo širši krog delovnih ljudi in predvsem naše mladine med katerimi ne bo želje po rekor dih, pač pa po nekaj uricah pri jetnega življenja v naravi. Tud mnogi starejši si bodo včasih za želeli tak«neva razmeri'•'la Kdo iim .ra bo dali* Morali bomo najti način množičnega »športnega« izživljanja ki bo pritegnilo staro in mlado ter mnoge izmed njih kasneje povezovalo v redno splošno telesno vzgoji ali pa celo v športe. Ali ne bi bila prav organizacija za splošno telesno vzgojo »Partizan« poklicana, da poleg svojega rednega dela razvije hidi to obliko dela? Športna morala in klubska zavest Šport ima svojo odrejeno vlogo v našem javnem življenju. Predvsem ni samemu sebi namen. Zato se tudi športnik ne more boriti samo za svoj uspeh, za svoj rezultat in mu njegov uspeh v športu ne more in ne sme niti dajati dnevnega kruha, niti biti osnova za ugotavljanje službenih odnosov. To ni ne športno, ne moralno in seveda v nikako korist skupnosti. Kaj ima naša skupnost od športnika, ki tek muje, ker je plačan, in ki taki dolgo dobro tekmuje, dokler je do brc plačan? ^nortni uspehi v sveti Nada Metanje na 2 stran' - t Zl v Čeprav je že prekoračil trideseto leto je Ernest Aljančič še vedno eden naj. boljših in neizkušenejših Jugoslovani!. ih hokejistov. Za svoje uspehq se ima zahvaliti predvsem vztrajnemu in resnemu treningu, razen tega pa je povsod priljubljen in cenjen kot skromen In soliden športnik ter dober tovariš. b zaključku leta soel borbena in leoa igra Ljubljana, 30. dec. Stadion Odreda ob Tyrševi cesti; prijateljska nogometna tekma med Dinamo m iz Zagreba in ljubljanskim Odredom; vreme sončno, toda hladno, igrišče primerno za igro; gledalcev okoli 6000; strelci; Čajkovski v 27., 36. in 73. min., Cimer-mančič v 38. in 76. min. za Dinamo, Toplak v 52. in Hacler v 67. min. za Odred; sodnik Erlich iz Ljubljane. Dinamo : Odred 5:2 (3:0) «'*>> Toplak, Hočevar, Osrečkl, Beicer Dinamo: Stinčič (Majerovič), Hor- lHacler)' vat II. (Delič), Crnkovič, Pukšec, Horvat I., Cizarič, Cimermančič, Senčar, W»ltl (Lipušinovič), Čajkovski, Benko. Odred: Bencik, (Beicer, Todorovič). | Medved (Pelicon), Piskar, Fajon, Berginc, Hacler (Elzner), žlvotič (Potoč-1 L _ j lili ’ i >illi Elzner je že zanesljiv obrambni igralec Kar na začetku moramo reči, da so danes Dinamovci prišli na svojo željo v goste v Ljubljano. Čeprav ljubljanski ligaš za to tekmo ni bil pripravljen, saj ?o bili igralci ves čas od zaključka ligaškega tekmovanja na odmoru, je vendar sprejel povabilo pokalnega prvaka FLRJ z željo, da nu di ljubljanskemu občinstvu redek športni užitek. Zato moramo biti z današnjim nastopom Odreda še prav posebno zadovoljni. BORBENOST, KI JO PRI ODREDU REDKO VIDIMO Vzpodbudni klici z vseh strani sončnega stadiona so veljali predvsem ljubljanskemu moštvu, ki se je takoj v začetku zoperstavilo z vso močjo. Napadalci Dinama so s smotrno igro, brez pretiravanja v kombinacijah, lahko prehajali v obrambni prostor domačinov, vendar do zaključnega strela ni prišlo, ker so to preprečili predvsem požrtvovalni in borbeni igralci Odreda. Po prvem pritisku so se Ljubljančani presenetljivo znašli in za- čeli sami ostro in pametno prodirati pred Stinčičeva vrata. Predvsem jih je bilo veselje gledati pri prodiranju do šestnaj sterea. Žoga je šla kot po niti, vendar zopet stara napaka: omahljivost pri streljanju in pretirano kom biniranje v šestnajstemu; zadrževanje žoge pa je imelo , za posledico, da ni Odred dosegel zasluženega vodstva. Izkazalo se je, da Ljubljančani poznajo borbenost, in še kako! Vsak start je bil izveden s srčnostjo, ki jo redko kdaj zapazimo pri moštvu Odreda v lk ginem tekmovanju. Seveda, nasprotnik je bil danes dovršeno moštvo, ki se pripravlja te dni na veliko turnejo po Južni Ameriki, zato ni bil vsak start uspešen, toda srčnost ni zapustila Ljubljančanov od začetka do konca. BERGINC, ELZNER, TOPLAK IN HACLER NAJBOLJŠI Za spremembo od naših poročil s prejšnjih tekem bi se danes omejil samo na pohvalo tistih igralcev, ki resnično zaslužijo vse priznanje. Eden najboljših na igrišču je bil nedvomno Berginc. Oglejmo si njegovo delo. Berginc je majhne postave, zato je njegovo delo srednjega krilca predvsem v borbi z visokimi nasprotniki težko. Opazovali smo Berginca ia njegovega partnerja na nasprotni strani — Ivico Horvata. Mirno lahko rečemo, da je bil Berginc boljši in uspešnejši, pa čeprav je imel težjo nalogo kakor Hor- Slaba igra in zaslužen poraz v Šibeniku Rudarjevi izgledi za vstop v drugo hgo so se zmanjšali Od našega posebnega dopisnika inž. M. Mirkoviča_ Šibenik : Rudar 4:2 (3:1) Šibenik, 30. dec. Na igrišču Šibenika na Subičevcu je bila danes odigrana kvalifikacijska tekma za vstop v II. zvezno ligo med trboveljskim Rudarjem in domačim Šibenikom. Močan veter je zelo vplival na potek igre. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ŠIBENIK: Gaščič, Bačtnica, Jelen četku je moštvo Rudarja takoj pokazalo svojo tehnično premoč in izkušenost, ki si jo je nabralo v lanskem tekmovanju za prvenstvo. Vendar pa so domačini kmalu uredili svoje vrste in bili bolj prodorni in nevarnejši pred nasprotnikovimi vrati kot pa gostje, kar se je izkazalo tudi v samem rezultatu. Pri domačih je bilo opaziti posebno točno podajanje in dobro pokrivanje ter obvladanje žoge. Igrali so bolj sunkovito in premišljeno kakor Rudar, katerega igralci so ročju oi'a tM^BOvzgojnem pocl- odvisno od IVT dr1e! .Predvsem Zarir n u Hftsin političnih organi- vilnn te!renu. Ce bodo znale pra fe x PuUdvisni od odgovarja inče zveze in da so tudi trenerji blizu takemu stanju. Spremenjena vloga zvez s prenosom operativnih nalog na teren zahteva, da postanejo zveze v celoti najvišji organ v določeni panogi Zato se mora polagoma uveljaviti neodvisnost sodnikov od poedinih klubov (kar pa zdaj ni), toda polna odgovornost zvezi. Toda naj na te vprašanje podrobneje odgovori čas' in sami sodniki oz. trenerji. Že takoj bo pa potrebno, da vse sodnike odvežemo odgovornosti društvu oz. klubu za njihovo sodniško delo če tudi jim ne smemo odrekati pravice, da so člani društva, v katerem so delali oz. hočejo še delati Pa ne samo da so ti organizacijski' problemi pred nami v prihodnjem !etu. Rešiti bo treba vprašanje celotne telesno vzgojne organizacije!; Ugotoviti bo treba pravilne oblike povezave med Telovadno organizacijo »Partizan« in športnimi zve rami (v nobenem primeru te pove zanosti ne smemo razbijati) ter med vsemi temi in šolsko telesno vzgojo Toda o tem je treba še in še razpravljati, da ne bi nepremišljeno organizirali oblike, ki ne bi služile v korist razvoju telesno vzgojnega dela pri nas. Tekme V organizaciji tekmovanj še ved no tavamo. Niti ni popolnoma jasna vloga tekem v telovadni organiza ri ji, niti nismo našli najboljših oblik športnega tekmovanja. Nekako najbolj dognano je še nogo metno tekmovanje. V skoraj vseli drugih panogah (razen morda srmi Čanje, tenis in kolesarjenje) pa od rejamo lige, cone, razrede itd., sko raj vedno pa koncem koncev ugo lovimo, da klubi tekem ne zmorejo Četudi se običajno navaja kot raz log finančno Manje, ne bo smele biti to odločilno pri bodoči ureditvi Mnogo važnejše je, kakšen vpliv imajo tekme na izvrševanje osnov n ih delovnih nalog. Lige. razred ali cone morajo biti vskladene ? zaposlitvijo tekmovalcev tako. da bodo izgubili čim manj svojega delovnega časa. da bo torej šport večja vzpodbuda k delu, ne pa, do bo večino delovnega časa odvzema’ za tekme. V takem primeru je seveda raž umljiv negativen odnosi vodstev podjetij do tekmovalcev. Če bodo imeli organizatorji tekem (pred vsem zveze) pred očmi osnovno vlogo športa, ne bo težko najti rešitve za pravilno organizacijo tekem. Verjetno bo taka organizacija za htevala mnogo manjša finančna bremena, kakor pa sedanji eksperimenti. Tisk Ne samo, da imamo svoje osrednje glasilo, tudi posamezne zveze izdajajo svoja glasila in dnevni tisk večkrat obravnava športne dogodke, Toda kljub temu z vsem tem tiskom ne moremo biti zadovoljni. Osrednje glasilo še ni v celoti izpolnilo svoje vloge. Ni mobi-lizator delovnih ljudi in predvsem mladine v telesno vzgojne organizacije, ni principielni tolmač telesno vzgojne smeri in ne povezuje našega dela v zadostni meri s političnim in gospodarskim življenjem. Na drugi strani pa je preveč malomaren odnos osnovnih organizacij in članstva do oSrednjega glasila, ker ga vsi ne naročajo, prebirajo in dalje razširjajo, ker ne dopisujejo in s tem dvigajo njegove ravni. Listi posameznih zvez so preveč ozko omejeni na svojo panogo, dnevni tisk pa sploh pozna le dnevne športne dogodke in še to predvsem nogometne, tako da o njegovi mobilizacijski vlogi za telesno vzgojo zaenkrat sploh ne moremo govoriti. Vrsta je problemov, ki se tako odpirajo pred nami. Mnogi izmed njih čakajo takojšnje rešitve, mnoge je treba še temeljiteje obdelati. Sicer ni običajno, da bi na tak način pozdravljali Novo leto. Toda majhno število pripadnikov, ki jih Imamo v naših društvih (predvsem v odnosu do števila mladine) nam ne dovoljuje, da bi se hvalili, temveč nam nalaga odgovorno dolžnost. da takoj ugotovimo slabosti v našem delu, da odpravimo napake (bilo vsebinske, bilo organizacijske) in s tem ustvarimo pogoje za tisto množičnost, o kateri tolikokrat govorimo, ki bo pa uresničljiva je. če sami svoje delo pravilno uredimo in če bodo pri tem uživale osnovne organizacije na terenu največjo skrb in podporo naših političnih organizacij. Pogoje imamo, le dobro vol ie in orednnostj je treba, pa uspeh ne bo izostal. Zato pa mnogo sreče in uspeha v letu 1952 vsem tistim, ki bodo delali na utrditvi telesno vzgojnega dela. vsem. ki brido deležni skrbi telovadnih in športnih društev, pa tudi vsem delovnim ljudem, in posebno še mladini, ki danes herojsko izpolnjujejo svoje delovne naloge in jim moramo zato. da bodo lažje premagovali yse delovne napore, čimpreje omogočiti, da bodo deležni uspešne telesne Vzgoje v sedanjih in nanovo organiziranih telovadnih in športnih društviih. misli si, šele po dveh letih se mi je »odprlo«, . Se smo govorili o našem umetnem drsanju, o. tem in onem posamezniku. Pri tem smo se prav živahno pomenkovali z Bibrovimi učenci. Njihovi obrazi so pričali, da so zadovoljni s svojim učiteljem. »Prav, prav, da si nas obiskal. Bo vsaj enkrat tudi o nas nekaj napisa, nega,« Sp bile poslovilne besede skromnih in simaptičinih drsalcev. Pri skakalcih je doma dobra volja Bila je že sedem ura zvečer, ko so se pojavili v prostorih Planiškega doma naši sm-učarški skakalci, olimpijski kandidati, ki se pod vodstvom dir. Dečmana pripravljajo za Norveško. Vsi so moji dobri znanci in prijatelji, zato sp me ta večer še prav posebno Veselo sprejeli. Najzgovornejša sta bila Langus in Zalokar, ki jima ne gre v gla-vx>, da ni snega, in še bolj, da ima večerja premalo kalorij. Navdušeno sta pripovedovala „ vsakodnevnem treningu in o vzdržljivosti posameznikov, ki so bili prisiljeni zaradi pomanjkanja snega zgraditi si 15-mefersko skakalnico, ki je oddaljena 20 minut od doma. Za vsakega sta imela svoj "dovtip, ki ki pa je bil kot nalašč prava prispodoba zmačja tistega, o komur je bilo pač govora. Zares prijetno te biti v družbi takšnih športnikov, ki so vedno pri. . pravljenj za smeh. Polda je že snel mavčni povoj Na vratih se je medtem pojavil Polda. Prejšnja leta je bil po navadi čemeren, ker. So ga večkrat mučile bolečine v želodcu. Nekateri so ugibali, da ima čir na dvanajsterniku, Janez pa se je zdravil kar p0 svoje in podoba je, da je končno le okreval. Imel pa je drugo smolo. Pri sečnji, drv se je nevarno ranil v nogo, zato je bolečine v želodcu zamenja z mavcem. Fred kratkim je mavec odložil, pa tudi rana je. že Skoraj docela zaceljena. Ta večer je bil še prav posebno živahen kakor vsi ostali gostje. K tej naši dobri volji je še pripomogel najmlajši olimpijski kandidat Klančnik — mlajši, ali bolje rečeno, sinček našega Kori,na. Gromki »hura!« je zagrmel, ko je vstoipil dr. Tone Dečman. »Tonček« je vedno dobre volje. Čeprav je bil. precej utrujen, tega ni pokazal, nasprotno, razumel je moj obisk in pričel kar sam govoriti, . Zadovoljen sem z vrsemi fanti. Sko. da je le, da ni več snega. Saj bi bil s tem naš trening znatno boljši. Vsi so poslušni pri »piljenju« na skakalnici«. Se in še sva govorila o tem in onem, vmes pa Sp se oglašali skakalci. Motil bi se tisti, ki bi mislil, da je naš dok-tor dostopen samo za rasne pogovore. Tudi on je dovtipnež, da mu ga zlepa ni para. O vsakem ve dovolj šaljivega povedati in na ta račun je bilo smeha na pretek. Mladi napadalec Ošaben lepo napreduje Treba se je bilo posloviti. Spet je bil zgovoren dr. Dečman, ki je imel kar poslovilen govor. Reči moram, da je dr. Dečman človek, ki je pri vseli zelo priljubljen, Radi ga nimajo samo njegovi skakalci, priljubljen je tudi med športnimi novinarji, saj je vselej voljan odgovarjati na vsako vprašanje in ga lahko v tem pogledu damo vsem za vzgled! Navadno je. na planiški postaji vedno zelo živo. Klicanja in kričanja je predvsem ob večjih športnih dogodkih več kot preveč. Ta večer pa je bilo vse tiho. Na postaji sem srečal tov. Cimpermana in Medjo, športna delavca ljubljanskega Železničarja, ki že pripravljata vse potrebno za sprejem svojih gostov — smučarjev v naši Pia. niči. Smučarska sekcija Železničarja je ena izmed tistih, ki skrbijo za napredek svojega članstva, kakor morda redko kateri dtrugi smučarski kolektiv. Zvedel sem precej zanimivosti, ki pa jih bom napisal ob kakšni drugi priložnosti. Se nekaj minut in peščica potnikov je vstopila. Poslednji pogled na Ponče in tj*a doli proti Tamarju in že je vlak povečal hitrost.. Basssbail je najnevarnejši sprt »Scdeffiittfic Ametri cen« prinaša v novembrski štcviiikl podatke, pri k »ter Ih vrsrftah športa je največ smrtnih slučajev. Ce bi Vas v pi ©šaiiii, kateri šport je najnevarnejši., bi najbrž odgovoren, da boks aili »americam football«, ki je pri nas napačno pbzna« kot.»rugby« (ki pa se igra sarmo' v Evropi). Sedaj je dn Thomas A. Gom^ijes z ,ne/vyyorške medicinske klinike navedel .podatke za 32 let dolgo dobo od leta 1918 do 1959. Pokazal je, d a.je baseball povzročil še enkrat toiliko smrtnih nesreč kot »american fboifcbadl« in boks. »Lestvica« smrfcn/ih slučajev je naslednja: baseball 43, foot-ba:M 22, boks 21, košarka 7, nogomet 2, rokoborba 2, čričke* 1, go«!f 1, pojo 1, Dr. Gonzales navaja samo slučaje .v njegovi diržaivi in ne upošteva športov, ki nimajo iiznazdito tekmov a.lne ga značaja: alipimdistiike, ribištva., lova itd. Podatki v reviji ameriške medicinske asociacije pravijo, da je boks povsem neupravičeno na slabem glasu. Vendar pa dostavljajo, da je baseball kot najnevarnejši šport razmeroma nenevaren za profesionalne igralce, medtem ko je pri amaterskih igralcih največ smrtnih slučajev, zaradi tega, ker dobe trdo žogo v glave. Fredi mate«. »Kako pa je i tehnično Igro?« »Po mnenju strokovnjakov, ki so prisostvovali turnirju, obvleidajo Bra-oiikiovii igralci žogo najbolje od vseh ekip. Zaradi tega so bili vsi mnenja, dia bo moštvo mnogo nevarnejša, če bo praški na sistem štirih igralcev na mreži, kar zahteva brehibno obvladanje žoge in prstne igre. Prvič »e nam je raa tem turnirju posrečilo v praksi uresničiti princip, da nobena žoga ne sme preko mreže, ne da bi bita tolčena ali pa vsaj plasirana. Zaradi tega smo večkrat prisilili nasprotnika v položaj, da nam je moral vračati netolčene žoge, ki smo jih nato real izbrati v našo korist. Na turnirju se je tudi pokazala pravilnost našega naziramja, da je treba ločiti nižje žoge, kakor se je v zadnjih letih prakticiralo pri nas. Tehnično vod? stvo našega kilulba je vselej stalo n,a stališču, dia je igra, ki jo je pred tremi leti pokazala pri nas praška Spair- sorazmemo šibili Igralci nimajo toliko moči, da bi visoke žoge, ki imajo močan padec, pošiljali preko nasproti nega bloka v nasprotni prostor z ostrimi streli. Zaradi tega moramo to poskusiti doseči na ta način, da tolčemo .nizke žoge, na drugi strani pa, da se s hitro igro, polno duhovitih potez, (ki jih pa naši igralci še ne obvladajo) izognemo nasprotnikovemu bloku. Za enkrat smo dbsegli samo prvi predpogoj, to je nižjo igro«. »Kakšen je zunanji videz ekipe?« »Brez pretiravanja lahko rečem, d" sii je ekipa s svojim skromnim in špoi j n im vedenjem osvojila naklonjene vsega občinstva. Mislim, da bi bila čudi za starejšega igralca težka preizkušnja priznati napako, ki je ni nihče opazil (niti gledati, niti sodniki) pri vodstvu 14 : 13 prati Crveni zvezdi, ki je veljala za favorita. Naši igralci pa stari povprečno 22 let, so te napa? ke priznali z dviganjem rak, ko j:m je sodnik že žvižgal žogo v njihovo korist. Za take goste ima zagrebško občinstvo dober čut in ni štedilo z odobravanjem. Povprečen opazovalec se je moral čuditi, kako je Branik dosegel take uspehe. Ko so naši igralci prihajali na igrišče in se ogrevali, so se zdeli človeku za glavo manjši od ostalih. Prav gotovo pa so bili fizično najslabotnejši. Ko smo opazovali igro Crvene zvezde in odličnega, 16-letnega Stefanoviča, so se naši igralci spraševali, kdo je ta »mali«. Kmalu pa so se preričali, da je ta »maiM« visok nič manj kot 181 cm, seveda pa je izgledal majhen proti soigralcem, ki so povprečno visoki do 190 cm ln še več. Trdi v tolčenju so mas drugi na videz prekašali iln sicer pred igro, . ko so tolkli brez bloka. Vsak odbojkaš pa ve, da se tollkaiško znanje pokaže šele med igro z blokom in plasiranjem žog. To znanje pa so naši odbojkarji pokazali v precejšni meri«. »Kaj Je Se pripomoglo k uspehom Branika?« Mi-sliitm, da ostala mošttva niso bila psihološko pripravljena z igro z Branikom. Spočetka so mislila, da bodo ta, previsoka ln prešablonska. NaSi zmanjševalo borbenost«. »Povejte mi še kaj na kratko o najboljših igralcih«. »Kapetan moštva je Filipančič Ste. ran. Star je 23 let in je študent prava. Igrati je začel 1.1947 pri Poletu. V Zagrebu se je odlikoval z veliko borbenostjo. Podaja zelo dobro, izboljšati pa bo moral udarec. Meršnik Vojko je star 20 let in študira medicino. Odbojko je začel gojiti 1948. Odlikuje ga izredno močtm in strm udarec, izboljšati pa bo moral gro v polju. Mifcluš Marjan (22 let) je študent '-trojne fakultete. Tudi on je začel grafi odbojko 1, 1947. V Zagrebu je bil najboljši Branikov igralec in po oceni vseli strokovnjakov med prvo peterico v državi. Odlikuje ga inteligentna igra s p as Iran jem mimo bloka. Zeto dober je tudi v obrambi, izboljšati pa bo rtimral serviran je čez glavo. Požar Dušan je 23-letni študent pr?, va. Igrati je začel pozami 1. 1947. Odlikuje ga hitrost udarcev in paebranje žog mimo bloke. V Zagrebu je napravil precej točk z ostrim servisom čez glavo. Izboljšati pa bo moral sigurnost lin »fintiranje«, ki mu leži zaradi brzine. Sedivy Vladimir (19 let) je študent zgodovine. Odbojko je začel igrati 1. 1948. Odlikuje ga visok skok in močan udarec preko bloka. Izboljšati pa mora še igro na mreži. Škof Franci je 26-letni tekstilni tehnik iz Maribora. Je zelo izkušen igralec, saj igra odbojko že 12 let. Odlikuje ga lepa igra s prsti. Kritika v Zagrebu ga je uvrstila skupno s Snu-derlom med najboljše »dizače« v državi. Njegova glavna napaka je, da s kretnjami in besedami večkrat vznemirja soigralce. Izboljšati bo moral tudi sigurnost udarca. Snuderl Saša (22 let) je študent prava. Igro odbojko pet let in ima izvrstno prstno igro. Dober je tudi v tolčenju, moral pa bo še višje skakati, da se bo laže izognil bloku. Tomažič Emil je 24-letni strugar v tovarni TAM. Odbojko igra 4 leta in je zelo inteligenten igralec. Ima močan udarec in dobro igro v polju. Vergles Viljem je najstarejši v mo-z mišim moštvom, ki se je Ikomaj štvu. Ima 31 let, odbojko pa igra že plasiralo v finale, opravila kar mimo- 19 let. Po poklicu je strojni tehnik v grede. Ob naših poznejših uspehih so tovarni TAM. Je zelo izkušen igralec mislila, da so le slučajni, kar jim je in ga odlikuje močan udarec. E. B. Telovadba in šport sta, kot povsod na svetu, tudi rih nas dva P°jma’ ki sta sicer »oficielno« že v ureje-1 h medsebojnih odnosih, »neoficielno« pa si vneti zagovorniki ene ali druge struje še vedno včasih skočijo v ~?se in še vedno se marsikje na žalost gremo »telo-adce in športnike«. Ne nameravam razpravljati o n-m’ za naše'telesnovzgojno in telesnokulturno giba-Btv Vaznem Problemu, ker sem prepričan, da bomo te m ari> kot vsi znaki kažejo, končno le s skupnimi }j/;'mi zagrabili s pravilne strani in vsa ta neuteme-J+.13 nesoglasja v našo splošno korist končno odstra-has .rajni čas je že, da prenehajo ta nasprotja, ki v zv0v.irajo pri razvoju naše splošne telesne vzgoje in tern 62i s tem pri pravilneri? razvoju našega športa. O lahkc^e ze dos^ Pisalo in, kot sem že rekel, tiank Upamo, da bomo le prišli na zeleno vejo. S tem celo n0*^1 k* hotel le pokazati, da tudi drugod — in to stav pri velikih narodih — te stvari tudi niso bile eno-teža, °i re8ene in so tudi povzročale mogoče še več kot pri nas. *esor'Sp°minu *mam razgovor z znanim švedskim prodali Jein Astromom na tečaju v Podkorenu. Pogovar-Sportr sev o vseh mogočih stvareh iz telovadnega In n®8a življenja in končno smo ga vprašali, v kak-čport-0-, nos^h 80 si na Švedskem telovadna in razne hko - ?rSanizacije- Redkobesedni Šved se je neko-nato pa je še redkobesedneje odgovoril: Pa, "®bri. Telovadci nas v marsičem ovirajo, upam tel’0variboh° nesoglasja odstranjena, zlasti še, ker vpliv se v 5ne (Lingove) organizacije pada.« Zamislil sem skem 3 od°°vor in prišel do zaključka, da na Sved-telcgPpV- dezdd najvišje razvitega športa, ali če hočete Eotovc kulture, ni vse v redu. In od tega Švedi prav Pa more^° koristi. raturPnl.tako samo na Švedskem. Pri prebiranju lite— • ra2voiu U g0V0ld o telesni vzgoji in športih ter njih eni stran' naletiš na zanimive stvari, ki te po nekako n1*010?110 začudijo, po drugi strani pa skoraj dala takšn°lažij° ob ugotovitvi, da so tudi tam ob:,to-hi niso i2ost^a.sprotdai pa 80 iih znali izgladiti in uspe- njakarLnu pritner razlaga nemški telovadni strokov-dobesprin" P0'iem športa takole: »Beseda šport pomeni ga oor=, v ?amo razvedrilo, to se pravi neko delo, ki korist m ne da bi pri tem računal na kakršnokoli etorln; iako ^hko zaradi športa zbiraš znamke, raz-Lpif’ škatlice za vžigalice, loviš ribe, poseješ ln so An VPomladi gredice na vrtu itd. To obliko zabave lami f 621 kasneje še razširili z raznimi telesnimi va-n ‘\+Ta sPort so pričeli gojiti tek, boks in razne šport-igre.« Tako se je na Angleškem razvilo športno gibanje, ki po mnenju Gascha nima nobenega opravka s telesno vzgojo. Drugače pa je seveda bilo z nemškimi turnerji. Njihovo telesno-vzgojno delo ni brez vsebine kakor šport, temveč mu je cilj vzgojiti predvsem dobrega vojaka. Ko so konec 19. stoletja pričele prodirati razne vrste športa tudi v Nemčijo, je nujno prišlo do dveh taborov — do telovadcev in športnikov. Tam, kjer sta dva tabora, tam so prepiri in ena najmilejših oblik prepirov so različni očitki. Tako turnerji iz te dobe očitajo športnikom pomanjkanje čuta za nemško skupnost, ali nasprotno, preveliko občudovanje do »tuje robe,« kot so turnerji imenovali razne športne panoge. Očitali so jim neskromnost in tako jim na primer ni bila všeč dolga vrsta najrazličnejših pisanih športnih dresov, čemur so kot vrline postavljali za vzgled skromno nošo nemškega telovadca. Všeč jim niso bile tudi nagrade pri tekmovanjih, skrbelo jih je zdravje ljudi, ki so se pehali za rekordi, upravičeno so jim očitali prve pojave profesionalizma. Športniki niso imeli tako obširnega repertoarja očitanj in v literaturi tvori osrednjo točko očitkov dejstvo, da turnerji delajo vse leto samo v zaprtih telovadnicah in ne poznajo koristi dela na svežem zraku, očitajo jim dolgočasnost v telovadnicah itd. Očitkom gonje za rekordi odgovarjajo športniki z očitanjem, da so vaje na orodju izredno težke, zlasti vrhunske vaje tudi zdravju nevarne, proti prostim vajam nastopajo z očitkom, da preveč obremenjujejo spomin. Telovadci seveda niso ostali športnikom ničesar dolžni in so kmalu začeli odgovarjati z opozorili na težave pri maratonskem teku, dviganju uteži in kolesarjenju, zlasti močan argument pa so našli v ekstremni alpinistiki. Močno opozarjajo na zahtevo telovadbe po lepoti gibanja, medtem ko šport po njihovem mnenju pozna samo rekord nima prav nobene vrednosti za življenje, še celo pa, da zametuje lepoto gibanja. Takšna in podobna je bila ta besedna borba. Ni pa ostalo samo pri besedah, prišlo je tudi do dejanj. Ker je bilo jedro spotike športno tekmovanje, so morali turnerji vgrizniti v kislo jabolko in se za dolgo dobo odpovedati tekmam. Ker pa brez tekmovanja le ni šlo, so napravili oprezno tipajoč korak naprej i„n uvedli tekmovanje (v vajah na orodju seveda), pri čemer pa niso ocenjevali posameznikov, temveč cele vrste. Zanimiv je ta problem tudi v nemški delavski telovadni organizaciji, ki je seveda vsebinsko In politično kopija In v marsičem tudi idejna sestra nemškega turnerstva. Ko so nemška delavska telovadna društva ustanavljala svojo zvezo, se je kmalu pri njih pojavil problem, kako urediti svoje odnose do športa. Vprašanje se je postavljalo tako: ali je treba zavzeti isti odnos kot telovadci, ali pa iti v nasprotno smer, ki naj bi se na zunaj manifestirala v uvedbi tekmovanja. Nemške delavske telovadne organizacije so šle po isti poti kot turnerske in tako je tudi pri njih bilo ogromno razpravljanja o tem, kako in kdaj naj se uvede tekmovalno ocenjevanje, s čemer so seveda pojmi športa pričeli pronicati tudi v telovadne organizacije. Nemški turnerji so bili v svojih prizadevanjih dosledni, za kar nam nudijo skrajni dokaz dogodki na prvih olimpijskih igrah. Ko je baron Coubertin leta 1896. oživel spomin na stare olimpijske igre in so bile izvedene prve moderne olimpijske igre, so na njih nastopili predstavniki tistih narodov, ki so že poznali šport in tu Nemcev seveda ni bilo. Atletika, nogomet, tenis, sabljanje — to so bile v tej dobi za Nemce malo znane stvari in v športu. Nemci tu niso takrat pomenili nič. Program teh prvih olimpijskih iger je bil skromen, se je pa razširjal in kmalu se je na olimpijskih igrah pojavila tudi orodna telovadba. Nemci so bili tu izredno močni, verjetno najmočnejši na svetu. Bil je ustanovljen olimpijski odbor, v katerega so povabili tudi zastopnike turnerjev. Ti pa so udeležbo odklonili, češ da gre pri olimpijskih igrah za zgolj športno tekmovanje, ki se ga nemški telovadci ne bodo udeležili. Ko so se Nemci pojavili na naslednjih olimpijskih igrah, so sicer med drugim nastopili tudi v orodni telovadbi, pri čemer pa so seveda opozorili, da njihova vrsta ne predstavlja prave reprezentance, to pa zato, ker se nemška turnerska vrsta, ki je neprimerno močnejša od nastopajoče, olimpijskih iger noče udeležiti. Nemški olimpijski odbor je vlagal v stvar precej sil In skušal nasprotja izgladiti, vendar dolgo časa brezuspešno. Na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu pa so Nemci v tem oziru le beležili prvi uspeh oz. poizkus uspeha. Nemški turnerji so prišli s svojo vrsto na olimpijske igre, toda še vedno niso hoteli tekmovati v konkurenci, pač pa so nastopili Izven konkurence, oz. priredili gledalcem tako imenovano »Schautumen«, seveda x velikSm uspehom, tako je vodja nemške delegacije na olimpijskih igrah z obžalovanjem ugotovil, da so Nemci vrgli proč vrsto zlatih kolajn. Tako so se razvijali prepiri med katere pa se je nehote vpletla tretja sila. Nemški telovadci so morali z žalostjo v srcu ugotoviti in priznati, da obisk v telovadnicah pada, nasprotno pa obisk na športnih igriščih iz dneva v dan narašča. Ne bi se hotel spuščati v podrobno opisovanje debat, ki so nastajale ob tem, in ki so bile včasih živčne ter izredno ostre. Rodile pa so dobre sadove, z drugimi besedami polagoma sta oba tabora prihajala do spoznanja, da tako ne gre naprej in da je treba ustvariti pametno osnovo za sodelovanje. Najprej so pričeli odpravljati zunanja nasprotja, telovadci in športniki so pričeli prirejati skupna tekmovanja v atletiki, smučanju, raznih igrah pri čemer je zlasti prišlo do izraza dejstvo, da so telovadci tekom borbe močno razširili program dela v telovadnicah in se že dolgo časa niso več držali samo orodja in prostih vaj. Športniki pa so po drugi strani spoznali vrednost različnih mnogobojev in ugotovili, da tudi turnerji uporabljajo v telovadnicah sredstva, ki jih športniki smatrajo za moderna. Telovadci v tej dobi močno štejejo v prid športnikom dejstvo, da so se ti pričeli otresati tujih izrazov v športu in namesto niih uvajati nemške. Za protiuslugo so telovadci težišče svojega dela prenesli iz telovadnic na prosto — skratka, prišlo je do premirja in končno do popolne sprave. Debate so rodile vrsto teoretičnih dognanj, odnos med splošno telesno vzgojo in športom je bil razčiščen in od takrat naprej se je nivo nemške telesne kulture vzdignil do višine, ki v tem oziru postavlja Nemce med prve narode na svetu. o In nauk iz tega? Ne bi hotel trditi, da je pri nas v tem oziru bilo vse točno tako, kot v zgoraj opisanem primeru, v marsičem pa so stvari le potekale po že opisanih tirih. Če še danes niso vsi pojmi razčiščeni, jih bomo pač morali razčistiti in to res ni nemogoče. Telovadnice se morajo zopet napolniti, mrežo telovadnih društev moramo razširiti, procvit telovadbe pri nas mora biti skupna skrb vseh, ki delajo na vprašanjih telesne vzgoje, ne glede na to, ali so večji pristaši telovadbe ali pa športa, kajti le na ta način bomo dvignili raven naše telesne kulture. Ta se bo odražala v dvigu cele vrste koristnih lastnosti, ki si jih pridobimo s telesno vzgojo in končno bodo tudi vrhunske športne storitve, ki nam v mednarodnem svetu dajejo mesto in priznanje, prihajale same od sebe oz. bolje rečeno, dosegali jih bodo pravi in čisti športniki po najčistejšiu olimpijskih načelih. D. S. Poz®!1, DOZOF - ntOPSki som! 0d5(rilisb uganko iz Ammerseefa -----® ™ isr^ ^ *mmsr J ® ® Brna wBP ^&r BiH 6a »Tihotapci« raket in inženirjev- Pristajalne rakete — velik Nevama pošast. Vitkega trupla, zelen-kastih mačjih oči, širokega gobca, v katere m je nešteto koničastih zob. Izdajalski črni trikotnik — hrbtna plavut — bviga po morski gladini s hitrostjo do 80 kilometrov na uro (22 metrov na sekundo ;) v strah in trepet vseh prebivalcev morja. Seznanimo se malo bolje z njim seveda ne v vodi, ampak kar tukajle, na papirju. Poznamo ga pod raznimi Imeni: morski pes, morski volk, itd., ki pa označujejo le posamezne vrste rodu morskih somov, kot jih splošno imenujemo. Vseh teh vrst je okrog 150, večinoma človeku docela nenevarnih. Sem se že nečesa dotakneil: ali morski som napade človeka? Mnogo prijateljev ima, ki pravijo, da ne, in še mnogo, mnogo več sovražnikov, ki pravijo, da. Posebno poleti so med kopalci na mo-rju večne debate o morskem psu ki stalno prihaja, oziroma bolje, stalno živi tudi v našem Jadranu. Menda je posebno okolica Kraljeviče zelo na slabem glasu, ker se tam skoraj vsako leto pojavijo morski somi. Pred nekaj leti sem se tudi sam prepričal o tem, z varne obale seveda, in spremljale so ga izbrane psovke ribičev (ponoči jiin je potrgal mreže). Bil je tako blizu obale, da sem še dva dni namakal le noge v morje, za kakšen večji podvig pa ni bilo poguma. Drugič sem ga opazoval v bližini Lovrana, kjer je sledil večjo ameriško ladjo. Najprej sem mislil, da je za ladjo privezan nek predmet, tako točno se je prilagodil smeri in hitrosti ladje. Ko sem postal zaradi sumljive oblike predmeta pozornejši, je zapustil brazdo in se pognal za našo ladjo, ki Je plula v nasprotni smeri. Takrat sem lahko občudoval njegovo hitrost, ki Je ni prav nič štedil; v hipu nas je dvakrat obkrožil, pa se takoj vrnil na svoje staro mesto v brazdi večje sosede (verjetno so tudi njemu dišali ČARE paketi). V Jadranu torej je, ali pa je tudi nevaren ljudem? Nesrečne žrtve seveda molče, so pa tudi ljudje, ki so bili v vodi v njegovi neposredni bližini, pa jim ni posvetil nobene pozornosti. 2e iz tega vidimo, da bo treba pustiti vprašanje nerešeno. Kot sem omenil, je le nekaj SEžsl napredek v letalstvu vrst somov človeku nevarnih ln je zato zelo verjetno, da bo sumljivi trikotnik pripadal kakšnemu čisto pohlevnemu somu. Večina poznavalcev se strinja v tem, da je med vsemi najnevarnejši tako imenovani modri som, ki zraste v dolžino do 6 metrov. Prav rad se zadržuje v razmeroma plitvem morju in ga včasih srečamo tudi v Jadranu. Se enkrat daljši in dosti zajetnejši ej morski volk, ki je pri nas bolj redek gost, ni pa zato nič prijaznejši in nič manj požrešen. Nekateri trdijo, da so nevarne samo odrasle živali, vendar pa to ne bo povsem držalo. V zadnjem času so zabeležili več primerov, ko so razmeroma majhni morski somi napadali človeka tako dolgo, da je oslabel zaradi izgube kivi in so ga šele potem potegnili pod vodo. Vsakdo, ki some pozna, vam bo sigurno povedal kakšen primer o njihovi požrešnosti. Želodci ubitih somov so običajno majhen muzej, kjer najdete poleg najrazličnejših ostankov neprebavljene hrane tudi deske, premog in vsemogoče ladijske odpadke. Vidi slabo in se zato prej zažene za svetlimi predmeti, ki se vodi bolj odražajo kot temni. Ima pa izboren vonj, ki ga kaj hitro privede do plena. Če občuti v vodi kri, se ga je zelo težko otresti, sicer pa se zaleti na vse, kar mu pride na pot in mimogrede spravi v svoj nenasitni želodec. Eden najboljših poznavalcev morskih somov, Američan Young, ki včasih tudi ni jemal resno govoric o somih, nam v knjigi »Som! Som« takole opisuje dogodek, ki mu Je pokvaril simpatije rin njih: »Koko Kead na Južni obali otoka Aahu je znan kot posebno nevarno mesto... Kmalu potem, ko smo odprli našo trgovino v Honolulu, je tam izginil neki belec. .. Nekaj dni nato smo zaslišail vik in krik domačinov, ki_ so prebivali blizu vstopa v pristanišče Honolulu: »Ulovili so morskega psa! Zelo velikega 1 ČlaveSka noga v želodcu!« Herb Jack in jaz smo že ure in ure zaman preiskovali morje okrog Koko Heada, da bi našli pogrešanega ribiča, ali pa vsaj njegovo truplo. . . »No, Bill, sedaj pa imaš«, je zagodrnjal Jack. »To je tvor ribič! In nekateri še vedno trdijo, da morski psi Dr. Hans Hass in njegovi prijatelji pa se morskih psov ali somov niso prestrašili. Na sliki vidimo enega izmed njih, ki se približuje kar lepemu predstavniku teh morskih roparjev ^ggP?»W¥* Af- MIR Glas je glas miru, toda roke so roke grabežljivem ne žro ljudi!« — »Mogoče je tudi pomo-ta,« sem dejal. »No, tu se lahko prepri-Z-ktrro! Ftrju šil at no k skupini Ka- nakov, ki so se zbrali okrog mrtve ribe. Na tleh Je ležal, deloma že razkosan, morski pes, iz trebuha pa mu je štrlela v čevelj obuta, človeška noga.« Tudi drugi so pisali o podobnih primerih. Zelo oteževalen za somovo karakteristiko je tudi tragičen dogodek, ki ga opisuje M^oheie-Hedcesova knjiga »Lov na orjaške ribe«. »O morskih psih so napisali že mnogo nesmislov fn še danes pogosto slišimo, da sploh ne napade Človeka ... Na žalost imamo o tem mnogo verodostojnih poročil, med ostalimi tudi tale primer pretresljive smrti šestnajstletne Adeline Lo-pez v pristanišču Kingston na Jamaiki. Pred mnogimi očividci je stala v plitvi vodi kopališča in držala za roko svojega malega nečaka, ko jo nenadoma napade morski pes, ki ga do tistega trenutka ni nihče opazil. Na smrt prestrašena je kriknila: »Oče! Oče!« Ta se je pognal v vodo in jo izvlekel na obalo. Desna noga je bila odtrgana. Imam kopalno obleko, ki jo je imela nesrečna žrtev takrat na sebi. Vidi se, kako so jo razparali kot britev ostri somovi zobje, imamo še nmogo strašnih poročil: iz Paname, Costarice, Savannah la Mara na Jamaiki, Santa Marie v Kolumbiji, pa tudi iz avstralske obale in otokov Južnega morja.« Obema dogodkoma prištejemo še one z našega Jadrana in na stotine drugih z vseh svetovnih morij in oceanov. Nešteto grehov ima na vesti in najbolje bo, da ostanemo kar v pesku na obali. (No, tako hudo sicer res ni, sigurno pa se je zelo nepremišljeno preveč oddaljevati od obale.) Som je izredno trdoživa žival in mu s harpuno ali celo z nožem skorajda ne moremo do živega. Ima pa drugo lastnost, ki je za neprevidnega kopalca bolj ohrabrujoča in ta je: strahopetnost. O tem nam je menda še največ napisal dr. Hans Hass, ki ga je pri svojih raziskovanjih pod vodno gladino pogosto srečal, brez vsakega orožja. V svoji knjigi »Med korali ln morskimi somi« piše, da >e v Karibskem morju pogosto pregnal soma z enim samim krikom. To lastnost poznajo tudi tamkajšnji doma čini in se zato bojijo dosti manj soma, kot pa zloglasne Barakude — na videz čisto nedolžne ribe, ki je nekoliko podobna naši ščuki. Ko se Je omenjeni pisec mudil v Grčiji, je med raziskovanji spet naletel na morske some. Tokrat ni opravil s kričanjem ničesar. Poslušajte zanimiv odstavek iz njegove tretje knjige »Ljudje in morski somi«. »Dinamit je eksplodiral. .. Z Alfredom sva se takoj potopila. Napeto sva gledala navzdol. Najprej so bile le pene, potem pa se je koprena dvignila — nudil se nama je nepozaben prizor. Tun je bil zadet! Oropan moči in ravnotežja se je vrtel v krogu kot pes, ki hoče ugrizniti lastni rep. V tistem Mamila so jih privedla do zločina V Združenih državah so tekom letošnjega leta odkrili množično uživanje mamil med mladoletniki, ki so zapadli strasti kajenja cigaret »Mariju, ana«, ki vsebujejo opij in kokein. Ob. enem pa se je med njimi organizirala mreža prekupčevalcev z narkotičnimi sredstvi. ki so jo vodili izkušeni gangsterji. Zadeva je zavzela tolikšen obseg, da je prišla pred preiskovalni odbor ameriškega senata, ki je pričel z orga. nizirano borbo proti nadaljnjemu razširjanju te nevarne »epidemije« saj so po mnogih šolah v New yorku in Detroitu odkrili številne slučaje da celo cele skupine fantov in deklet, ki so se predali uživanju zloglasnih in škodljivih strupov. Bolnišnica v Lexifctonu, kjer skušajo mladoletnike odvaditi te škodljive strasti, je letos povečala število svojih pacientov skoraj za dva in polkrat. Tri četrtine bolnikov je iz New Yorka in Chikaga. Toda teh 500 fantov in deklet je majhen del tistih, ki uživajo mamila tajno, ne da bi zato vedeli njihovi starši in vzgojitelji. Največ jih je iz takšnih družin, kjer starši ne posvečajo dovolj skrbi vzgoji svojih otrok in jih prepuščajo, da jih vzgaja cesta in slaba družba. Da bi si pridobili dovolj denarja so pričeli z organizirano krajo. Vlomi, roparski napadi, pa tudi umori so bili rezultat prizadevanj za utešitev teh škodljivih strasti. »Marijnani« se je pridružil še heorln, ki So si ga vbrizgavali v žile Tako kot kadilec ne more biti brez cigarete, ali pa stara tetka brez turške kave, so ti mladoletniki zapadli strasti uživanja narkotičnih sredstev. V Združenih državah Se je pričela prava vojna. Policija in detektivi so odkrivali prekupčevalce, učitelji in starši pa so pazili na svoje varovance in jih pošiljali v slučaju, da so že zapadli tej strasti v najbližje bolnice. Urad za narkotična sredstva je za. stavil vse sile, da bi med mladino iztrebil to »infekcijo«. Vendar pa ima na razpolago samo 200 agentov, ki nadzorujejo ilegalne kanale, po katerih doteka strup v ZDA. V letošnjem letu so aretirali zaradi prepovedane trgovine z mamili nad 5.000 ljudi. Profiti velikih gangsterjev z mamili so fantastično visoki. Agenti federalnega biroja so se vtihotapili v tajne družbe, vendar pa so to mnogi plačali z življenjem. Ameriška policija trdi. da so tako imenovani narkotični gangsterji* najnevarnejši zločinci v ZDA. Eden od povzročiteljev tega zla Je zloglasni Lucciano, najnevarnejši črnoborzijanec s kokainom in heroinom, ki ga je tihotapil iz Italije v Ameriko, odkoder so ga izgnali pred petimi leti. Tam je bil stalni sodelavec Franka Costella, o katerem smo v »Poletu« že nekaj brali. K njegovemu razkritju sta pripomogla dva detektiva ameriškega urada za mamila, ki sta se odločila, da opravita z njim v njegovem gneadu, vendar pa sta za to potrebovala mesece trudapolnega dela. K Luccianu so prihajali »sodelavci* iz ZDA, ki so se seznanjali z njim v Neaplu. Sam je »talno ostajal v ozadju in je bil zelo previden »Prijatelji« iz Amerike so mu plačevali stalni tri-but, celotno delovanje pa je bilo v okrilju zloglasne sicilske organizacije »Mafie«, ki ima svoje člane tudi v Ameriki in Lucciano je bil ena izmed njenih vodilnih osebnosti. V ZDA sta sodelovala z njim znana gangsterja Lan®ky in Joe Adcnis, ki sta bila prav tako omenjena v Coste]lovem procesu Vlada ZDA je naprosila zaradi resnosti te zadeve za posredovanje OZN. Ta naj bi usmerila izvoz in prodajo narkotičnih sredstev samo po zakoniti poti, kar bi v glavnem prišlo v poštev za Italijo, Turčijo ln Iran, Tudi naša država izvaža opij, vendar samo po navodilih, ki jih dobi od mednarodnega odbora za mamila, V ZDA samih pa skušajo z zaostre. nimi kaznimi odvrniti mladino od tega množičnega uničevanja samega sebe. Povprečna kazen za mladoletnike je sedaj 18 mesecev zapora, zato ker so se po prestajanju manjše kazni spet podali na staro pot. 'V mestu Memphisu ste nedavno lahko kupili Marijuano na vsakem vogalu, heroin pa v posameznih mestnih četrtih. Ko pa je sodišče obsodilo nekaj prekup. čevalcev na petletno ječo, je to zaleglo in število prekrškov se je začelo manjšati. Navadno so predlagali Kongresu minimalno kazen dveh let zapora, za nedovoljeno prodajo narkotič. nih sredstev. Za ponovljen prekršek dobi oseba pet let ječe, pci tretjem poskusu pa se obsodi r.a 10. letno zaporno kazen. Vendar se zdijo te kazni mile v primeru z ubijajočim učinkom, ki ga imajo mamila na mladino. V njej uničijo voljo do deda, do učenja, do glasbe, do vsega, v čemer se človek udejstvuje v svojem vsakdanjem življenju. Mladoletniki postanejo apatični bnezidelci in celo zločinci. Neredko se zgodi, da tak mladinec potegne naenkrat iz, žepa samokres in prične streljati na ljudi okoli sebe. Ali pa drvi z avtom brezglavo po cestah, kar ima za posledico težke prometne nesreče. Zato Je popolnoma razumljiva skrb in ostrost, s katero skuša vlada ZDA odpraviti to veliko nevarnost za mladino Gangsterje z narkotičnimi sredstvi pa dražba obsoja kot najhujše zločince in jih tudi temu primemo kaznuje. E ,R. ODGOVORITE NK DA BI 81 POMAGALI 8 SLOVARJI IN LEKSIKONI 1. Kaj so potitanl? 2. Katero geometrijsko telo ima v sorazmerju s svojo prostornino najmanjšo možno površino? 3. Kako se je Imenoval parlament v caristični Rusiji? i. Kako označujejo najtežje plezalne smeri v Alpah? 5. Katera az.ljska armada je prva uvedla smučanje v spored svojega vežbanja? 6. Kako se Imenuje angleška nacionalna Igra z žogo? 7. Katera teniška Igralka je bila doslej najbolj znana ln sloveča? S. Kaj pomeni beseda vandalizem ln od kod Izvira? 9. Katera slovita francoska tragedlnja Je nastopila, čeprav je imela amputirano nogo? 10. Kako Je prišla beseda datum do tega, da pomeni označbo dneva na pismih Itd? ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 1. Najstarejši vir, ki opisuje kegljanje, je knjiga, ki Je izšla leta 1157 v Rothen-btirgu v Nemčiji. 2. Prva jugoslovanska kegljaška zveza je bila ustanovljena 1. 1932 v Zagrebu. 3. Matica kegljaškega športa je Nemčija, danes pa je kegljanje zelo razširjeno tudi v ZDA, na Švedskem, Finskem, Danskem, Nizozemskem, v Avstriji, Romuniji, Švici in Jugoslaviji. 4. Pri teku na 110 m so zapreke postavljene v razdalji 9 m, pri teku na 400 m pa 30 metrov. 5. Avtomobilski znamki »Cadillac. Je dal ime ustanovitelj avtomobilskega mesta Detroit Antoine de la Mothe Cadillac (1607—17301. (i. Pariško univerzo Je ustanovil 1. 1255 Robert de Sorbon in po njem je dobila tudi svoje Ime »Sorbonne«. 7. Najznamenitejše angleške konjske dirke se imenujejo po lordu Derbyju (ustanovil jih je okoli 1. 1730). 8. Severni tečaj Je prvi fotografiral severnoameriški vojaški letalec Richard Evelyn Byrd. 9. Šivalni stroj je izumil Elias Howe (1819—1837). 10. Holandci trdijo, da Je prvi tiskar Laurens Janszon C oster, ki naj bi bil okoli 1. 1440 v zabavo in pouk svojih vnukov tiskal p Dve tiskovine. trenutku se Je pojavil ogromen, čez 4 metre dolg som. Z Izredno hitrimi udarci repne plavuti je priplaval do tuna, šinil kakor skozi njega in izginil, preden sva se zavedla, kaj se Je odigralo pred najinimi očmi. S tunom se je zgodila velika sprememba. Sedaj je padal prot! dnu, okoli nas pa se je širil siv oblak — kri . . . Som Je odgriznil tunu pol trebuha 1 Truplo ni še doseglo dna, ko Je že priplaval drugi som, nekoliko manjši od prvega ln .udi ta Je izginil s polnim gobcem. Žalostni ostanek se Je počasi potopil med alge. Alfred, ki sl Je spet pritrdil svojo potapljamo opremo, se je takoj potopil in ogledoval truplo tuna. Grdo je izgledalo: ugriz je bil gladek, kot da bi bila na delu britev; celotna hrbtenica je bila gladko odsekana. Človek je lahko še tak prijatelj z morskimi' somi, če vidi delo njihovih zob, pa ga le mrzlo spreleti po hrbtu! Alfred je bil še poglobljen v svoje opazovanje, ko se Je veliki som zopet pojavil — verjetno je hotel pospraviti ostanek malice. Za hip ml je zastal dih. Som je prihajal od zadaj in Alfred ga ni videl! Ker je bil med tunom in zverjo, je ta najbrž čutila, da ji hoče tuje bitje ugrabiti plen! Počasi, kot da bi ga posvaril kak notranji glas, se je Alfred obrnil. Njegovo obnašanje Je bilo vredno vsega občudovanja. Nobenega strahu ali presenečenja! Mirno, kot da bi bilo to nekaj najbolj običajnega na svetu, Je dvignil kamero — in filmal pošast! Soma je to tako presenetilo, da je zmanjšal hitrost in se končno ustavil, le kakšne tri metre od Alfreda. Tokrat pa Je Alfredova predrznost presegla vse meje, odstavil je kamero, jo spet pognal — in še in še je filmal! Nam, ki smo gledali vse to od zgoraj, se je zdel som poleg malega Alfreda kot lokomotiva. Žival je bila izredno velika in zajetna. Zamaknjeno sem zrl navzdol in ni mi padlo na misel, da bi karkoli ukrenil. In kaj naj bi tudi napravil? Alfred ln som sta bila vsaj 20 metrov globoko; v najboljšem slučaju bi obrnil pozornost živali nase. Takrat sem se domislil: zakaj vendar Alfred ne zakriči? S tem orožjem smo pregnali tudi najnevarnejše some v Karibskem morju. V iste n trenutku sem tudi že razumel. Pri najboljši volji ni tega zmogel. V ustih Je imel dihalno cev potaplja,lne opreme I Brez oklevanja sem se pognal r globino ln. večkrat presunljivo kriknil, vsaj toliko, da bi pognal v beg prav vse some Karibskega morja. Ta grški kolega pa na to sploh ni reagiral. Se sem zakričal . .. spet brez uspeha. Potem sem pa že vedel kaj Je: Kazurnljivol Razumljivo je, da ni mogoče s krikom preplašiti soma, ki je bil navajen na eksplozije dinamita! Tu, kjer so lovili ribe z dinamitom, Je moralo tudi naše orožje odpovedati! Alfred pa Je bil situaciji sam kos. V psihološko pravilnem trenutku se je pognal proti somu ln mu pomolil kamero prav pred gobec. S tem ga je tako zbegal, da se Je som obrnil in izginil za vedno. Alfred se Je vrnil na površje malce bled. »Hotel sem mu vtakniti kamero v gobec«, je dejal z nekoliko ponesrečenim smehljajem. »Pri tem bi se som vsaj sigurno nažrti. V nekem drugem poglavju Iste knjige čitamo, da 'se je pisec nahajal na morskem dnu pri otoku Santorinu med 17 somi hkrati. Zveni neverjetno, a vendar . .. Na razpolago so originalni posnetki, ki Jih Je ustvarila podvodna kamera. Ali Je som po vsem tem še nevaren? Ce boste zaplavali le predaleč ln se bo pojavil zloglasni črni trikotnik, se kar mimo potopite ln kričite na ves glas. Ce se bo som ustrašil bo zbežal, eč pa ne, vam bo pa najbrž sam odgovoril na gornje vprašanje. J. Z. Pred nekaj tedni je šel neki nič hu. Sega sluteč reporter na sprehod ot ,epem Ammerškem jezeru na Bavarskem. HodlM je, občudoval lepo po-j krajino, in nenadoma se je njegove 1 reportersko oko ustavilo na seniku i ki je lemi na vratih pritrjeno tablice ' 7. napisom: »Raziskovanje kovin ped : posebnimi meteorološkimi pogoji«. Tf I bo gotovo kaj zanimivega, je pomisli!. ! im drugi dan je čltal svet pod velikimi naslovnimi črkami senzacijo r skrivnostnih raketah, ki jih gradi j' nemški znanstveniki in tehniki po naročilu neke švicarske firme. »Uganka iz Amerseejt« se je vsejila visoko po. litiko. Časniki so pisali: »Pri Amerseeju gradijo velike pristajalne rakete za 2C0 mož. Rakete so vtihotapili v Švico in z njimi pa tudi znanstveno ln tehnično osebje«. Res so kmalu za tem reporterjevim obiskom izginili vsi inženirji, iz čašo-piša pa so izginili tudi vsi veliki naslovi o »amerseeški senzaciji«. Nedavno pa, in včudovitem miru so uga>n. ko reši]i. Pri vsem tem ni bilo nič prepovedanega ta »uganka ni bilt nobena senzacija s političnim ozadjem Nedvomno pa obstoja možnost. da so možje iz Amerseeja Iznašli neka novega, kar bo na zračni promet lahko revolucionarno vplivalo. »Poveljnik« teh mož je bil inženir Horst Dieta,r Lux, ki je bil 1.1947. izpuščen iz angleškega ujetništva. Inž Lux je konstruiral znane »štupora-m.af letaj a«, ki so jih nemci uporab. !jaM proti koncu vojne. Ta letala so bila zgrajena tako, da so lovec »ME 109« pritrdili na bombnik »JU 88«, ki je bil brez posadke im poln eksploziva. I-ovec, ki je »sedel« na hrbtu bombnika, je krmaril proti cilju, ta bombnik, ki povzročil veliko razdejanje odkjopil, in se sam vrnil nazaj, ne da bi ga mogli mnogo nadlegovati, ker je razvil veliko hržimo. Januarja 1951. je dobil inž. Lux, k, je s svojo žemo in tremi otroci živel v Miinchenu, pismo od nekega Georgea Loreniana, švicarskega idmustiri-ailca. Nekaj dni kasneje je bil dogovor sklenjen im v tistem samotnem seniku ob Ammerškem jezeru so teoretično pripravili dela za »pristajalno raketo«. Pristajalno raketo lhako uporabijo v različne s vrbe. Zgradi se jo lahko tako vejiko, da Ima v njej prostora več kot 200 mož. Ce se jo potem pritrdi na trup velikega letala, se jo lahko prenese v miru na težko dostopno ozemlje, v vojni pa za sovražnikove postojanke. Rakete na spodnjem delu trupa »pristajalne rakete« jim pomagajo mehko in nenevarno pristajanje. AH: Trup navadnega potni- škega letala se preuredi tako, da Je podoebn pristajalni rake. ti. V slučaju nevarnosti enostavno odstrelijo krila in trup se počasi in mehko spusti na tla, ne da bi bi]i potniki v nevarnosti. Model takšne rakete s» Izdelali v zadovoljstvo vseh. Problem so tehnično rešili Deli rakete p,a so bili naročeni v Angliji, kjer jih je nemški industriji še vedno prepovedano izdelovat. Ko so bile teoretične priprave ob Ammerškem jezera gotove, so se tehniki preselili v Švico, toda oficiel-no in z zamrlim jenimi raketami. Tarnn letajo lin poizkušajo še naprej. Po izjavi inž. Luxa so ti poizkusi namenjeni za mirni tehnični napredek. Čudežni računar V tehnologi«™em institutu v Massachusettsu (ZDA) so, kakor poročajo, zgradili računski stroj, ki v 15, min. reši probleme, zt katere bi rabili mnoga leta Novi stroj, ki nosi ponosno Ime »Hurikan št. 1* lahko raču-na iz spomina, in najtežje probleme uvrsti takoj po rešitvi, zopet v svoj spomin. Spomin tega stroja je tako velik, :la lahko v petindvajsetmiiljoninki sekunde dojame ali odda 16 številčno število. V poizkusnem Stadiju je stroj re il celo vrsto tehničnih ptroblemov, kot na pr. instrukcije za avtomatično kontrolo orodnih strojev. Stroj pa še razen težkih materna, ličnih problemov lahko loti tudi voja. škili ln gospodarskih zadev, kot na pr. kontrole produkcije, gospodarskih analiz, inventur, statističnih računov in celo vrsto drugih znanstvenih in tehničnih računov. Strokovnjaki pravijo, da lahko na podlagi podatkov dobljenih iz radarja izračuna približevanje ali oddaljevanje stotih reaktivnih letal in takoj natančno izračuna pot vsakega po« sameznega letala. Nov stroj se odlikuje posebno po spominu, ki je sestavljen iz 16 katodnih cevi. Cevi so dolge 38.5 cm in imajo premer 13.5 cm. »Kip svobode« v Budimpešti Nedavno so v Budimpešti odkrili spomenik »največjemu možu v madžarski zgodovini, Velikemu Stalinu«, (ofinielna izjava v madžarskih šolskih kniigah). Da je to res velik mož priča tudi njegov kip, saj je visok celih 8 metrov, vlit iz brona itn postavljen na 10 m visok podstavek. Da so slahko kip postavili, in še bolj zato, da pride do izraza, so morali porušiti več hiš, med njimi tudi neko staro cerkvico, ki je imela veliko zgodovinsko vrednost Ker pa je Stalin največja zgodovinska im sploh vrednost — niiso dolgo pomišljali. Madžari pravijo, da je to pravi kip »svobode«. ANEKDOTE POČASTITEV Pruski kralj Friderik II. je po končani sedemletni vojni, v kateri Je zasedel vzhodno Slezi,io. obiskal osvojene kraje. Ustavil se je tudi v nekem samostanu. Menih*, lokavi in zviti kakor so. so ga spoštljivo sprejeli in ga kraljevsko pogostili. Računali so, da bodo kralja s tem pridobili za razne ugodnosti. Tako so ga takoj prosili, da bi samostan smel sprejemati novince. Kralj je privolil, pri čemer je obljubil, da. bo prva dva novinca sam poslal. Svojemu bratu Henriku, ki je bil pri tem razgovoru prav tako navzoč, je dejal v francoščini: — Pošljem jim par mladih oslov! Menih pa je 'slučajno razumel pripombo. Zato je, kakor da ne bi slutil nič hudega in vdano odvrnil: — Z veseljem ju bomo sprejeli! V znak hvaležnosti ju bomo v samostanu klicali z imeni Friderik in Henrik! RES NERODNO Znamenit vojskovodja je bil med spopadom ranjen. Krogla ga je zadela v nogo. Zdravniki so ga pregledali in sklenili, da mu je treba odrezati nogo. Operacija je trajala pol ure. Vojskovodja jo je junaško prenašal, končno pa je le vprašali — Kaj pa pravzaprav delate? — Kroglo iščemo v nogi! — Kroglo, je vrglo vojskovodjo pokonci. Prej bi bili povedali, imam jo v žepu. DVOJČEK MARKA TWAINA Mark Twain je bil najbolj nevoljen, če so mu obiskovalci zastavljali vprašanja. Neki radovednež, je z zvijačo prišel do njega in ga vprašal: — Ali ste imeli brata? — Da, brata dvojčka, je odgovoril pesnik. — Ali še živi, je naprej tiščal radovednež v Tvvaina. — Ne, je odgotvoril Twain. Prav zgodaj je umrl. Bila pa sva atko podobna, da so naju zmerom zamenjavali. Ko je brat umrl, sploh niso vedeli, ali sem umrl jaz ali on. Kaže pa, da sem bil jaz, ker je imel brat na tilniku neznatno pego, Id jo imam po čudnem naključju tudi jaz. Zato je verjetno, da jaz nisem jaz, pa sem že davno mrtev. V takih rodbinskih zadevah se Človek komaj spozna ... Ko se je Twain ozrl okoli sebe, je z veseljem ugotovil, da je radovednež že pobegnil. PAMETNO Nemški pesnik G. Friderik Klopstock je napisa! veliki verski ep »Messias«! Nekoč se je pogovarjal z nekim danskim častnikom, ko sta se srečala v čakalnici nekega ministrstva. Ko sta se pogovorila o mnogih stvareh, je častnik nenadoma vprašal pesnika: — Ali ste vi napisali delo »Messias«? Klopstock je pritrdil. Častnik ga je začudeno pogledal: — Sicer pa govorite zelo pametno 1 Naša Novoletna Besede pomenijo: Vodoravno: 1. športna panoga, 5. športni pozdrav, 8. azijska država, 11. lesnoindustrijsko podjetje, 15. osnovni delček, 16. vzklik, 17. neprijetno, 19. predlog, 21. žrelo, požiralnik, 23. in 62. vodoravno novoletno voščilo, 26. veznik, 27. predlog, 28. veznik, 29. okrajšan podredni veznik, 30. medmet, 31. nikalnica, 35. Madžar, 33. oziralni zaimek, 35. osebni zaimek, 36. mesto v Jordaniji, 38. telesni organ, 40. pristanišče ob zahodni afriški obali, 44. športna potrebščina, 48. naselje v okolici Vrhnike, 49. lep, krasen, 50. osebni zaimek, 51. gledališki prostor, 52. trije enaki soglasniki, 53. pritrdilnica, 54. kratica za upravno teritorialno vodstvo, 55. športnik, 57. športna panoga, 58. njej, 59. glasbeni pojem, 60. osebni zaimek, 61. glas, ki posnema žvižganje krogle, 62. glej 23. vodoravno (nadaljevanje novoletnega voščila), 73. nazaj se pomikajoče, propadajoče, 74. potovanja po gorah, 75. so povsod, kjer so svetloba in predmeti, 76. osebni zaimek, 77. začetek športne prireditve, 78. športno kosanje, 79. športni tekmovalci. Navpično: 1. eden naših najboljših namiznoteniških igralcev, 2. Shakespearova drama (fon.), 3. športni zgoditki, 4. žensko ime (množ.), 5. začimba, 6. zna, razume, 7. gora v Zasavju, 8. pritok Donave, 9. Del posode, 10. morski sesalec, 12. turški fevdalci, 13. športni zgoditek, 14. rusko žensko ime, 16. športna panoga, 18. dohodek po odbitku vseh dajatev in stroškov (dve besedi), 20. slabi gospodarji, 22. športno nastopajoče, boreče se, 24. kraj, kjer gradimo veliko hidrocen-tralo, 25. kazalni zaimek, 33. moško ime, 34. reka v Indiji, 37. mletev (množ.), 39. velika mlaka, 41. način obdelave kovin, 42. žensko ime (množ.) 43. klic perutnini, 45. mednarodni jezik, 46. požirek, 47. začimba, 53. predlog, 56. počitek, 60. računske enote, 61. sklad, 62. nebesni pojav, 63. pivski vzklik, 64. svinčnica, grezilo, 65. žensko ime, 66. kratica za označbo \ pi. starosti, 67. tuje žensko ime (fon.), 68. žuželka, 69. nikalnica, 70. skandinavski denar, 71. grška črka, 72. prekanjenec, premetenec. REŠITEV KRIŽANKE V PREJŠNJI ŠTEVILKI Vodoravno : 1. kolesarska dirka, 15. Rjavina, 16. slikani, 17. veto, 19. isa, 20. ud, 21. skiro, 23. rod, 25. Kreta, 27. one, 28. potrt, 30. Ida, 31. ASK, 33. Kosar, 35. telovadec, 39. romal, 40. kis, 42. trs, 44. tenka, 45. kra,, 47. priti, 49. tja, 50. Kleki, 52. dire, 54. gramoz, 55. Atakana, 58. prod, 58. rb, 60. zimska olimpiada. Navpično: 1. kros, 2. oj, 3. lavi na, 4. Everest, 5. sito, 6. ano, 7. Ra, 8. KS, 9. ali, 10. disk, 11. Ikari, 12. Ra, 13. knuta, 14. Aida, 18. potovanje, 22. ko, 23. rokomet, 24. drsalka, 26. Edo, 29. tod, 32. ker, 34. rek, 36. lot, 37. Cikladi, 38. pridam, 41. Srem, 42. tr, 43. Stiks, 46. akord, 47. plaz, 48. Irak, 50. krop, 56. ti, 57. ao, 53. Naš reporter je obiskal pet kontinentov. — Kaj se je zgodilo v letu 1951 Med nogometnimi kibici radi slišl-*no modrost, da je žoga okrogla. Meni osebno nogomet ne ugaja, sem ga že preživel, čeprav priznam, da sem v »nežni« mladosti navdušeno brcal Vse, kar je bilo žogi količkaj podobno. Ima pa nogometna žoga eno dobro stran in ta je, da je zelo načelna. Kakorkoli jo brcneš, ostane krogla. In še nekaj: podobna je naši lepo zaobljeni materi zemlji. Na ta način bi že lahko začel s to reportažo. Postavil sem osnovo, iz žoge napravil zemljo. Sedaj bom dodal še nujno četrto dimenzijo: čas — zaton nesvetega leta 1851. K° sem zapustil nogometne ideale, me j« prevzel nov ideal nad ideali — letalstvo. Saj je pregovor, če se ne motim: kdor nizko pade, visoko zleti, kajne? No, sedaj imam že zemljo, leto 1951 in letalo. »Polet« je prispeval še bencin in devize (za vsak slučaj!) in mi rahlo predlagal, naj si iz varne višine ogledam, kako se je vrtela naša nogometna žoga v letu 1951, pod vplivi raznih notranjih in zunanjih sil. Urednik mi je še rekel, naj kaj napišem, nato sem videl še nekaj zapeljivih in nevoščljivih oči, potem pa je Ljubljana izginila v pristni ljubljanski megli. Pilot mi govori o nekih strmih zavojih in slepem letenju, pa smo že iz najhujšega. Modro nebo se smeje nad nama, sonce pa blesti v snegu Savinjskih in nama jemlje vid. Magnetnica kaže proti vzhodu Pilotu sem dejal le: »Smer sever« In se nanj zanesel, pa že čez nekaj trenutkov hudo razočaran, ko sem videl, da letiva proti vzhodu — vesili Štajerski. Ponovil sem ukaz, pa me je samo grdo pogledal in mi pokazal kompas — leteli smo v smeri magnetne. Nerodna reč! Kaj je storiti in kdo je kriv? Pogledam še enkrat na kompas, preberem tudi napise in — razumem. Izdelek Zavoda imena Stalina v Moskvi. Nič čudnega torej, da kaže še vedno v kraj svojega rojstva ali v središče sveta. Začetek je bil torej slab in zato sva se odločila leteti kar tako — po občutku, kompas sva pa kot nepotreben balast vrgla na zemljo. Dogovorila sva se in se obrnila za 180 stopinj. Kot bi mignil sva se znašla nad Italijo. Bila sva še kar nizko in sem čul vzklike: »Trst! Istra! Dalmacija!« Torej ni tu nič novega, imam res smolo, zato raje naprej proti zahodu. Zemlja se je spremenila v Sirno slano ravan, Sredozemlje je pod nama in hip nato za nama. Pirenejski Poictoko je že tu, obličje žalosti in revščine, sovraštva in zatiranja. Skrčene pesti pred mrežami ječ, odločnost za njimi. Ljudje Barcelone in ponosne Katalonije so se uprli v borbi za kruh in svobodo. Frankov odgovor je bil: ječa in smrt. Obmolknila sva, ker sva občutila veličino tistih bitij, ki so rila v sončnem prahu po Poljih Aragonije, po tovarnah Madrida in rudnikih severozahoda. Ljudstvo j® dvignilo glavo! Sedaj letiva nad Atlantikom, v velikem loku proti severu. Otok v daljavi raste, že sva preletela belo obalo In uživala nad zelenimi polji starodavne Anglije. Kaj je novega v »večnem« imperiju? Najbolje, da pristaneva. Mož s smoako je zmagal, nama Pravijo, in še to, da bi menda rad vrnil Britaniji to, kar je nekoč imela: moč in vpliv v svetu. Sicer pa je govorjenja dovolj: delna denacionalizacija na vidiku, tesnejše vojaške zveze z ZDA in Evropo, politika močne roke napram Iranu. Clement pravi, da bo vodil opozicijo, jaz pa menim, da je precej vseeno: Winston ali Clement — Angleži so le Angleži. Oskrbela sva se z bencinom, jaz pa sem kupil »Times« in ga z blazirano kretnjo spravil v žep. Vse za mir Polet proti domovini šampanjca se je skoraj tragično končal. Toliko, da se nisva zaletela v Eiffelov stolp. Saj naju ne bi bilo škoda, pa je stolpa zelo, in Parižani bi izgubili delček svojega ponosa. Zvončki na Elizejskih poljanah nekaj razsajajo. Pilot, ki ima boljša ušesa, mi pravi, da nekdo govori rusko. Sliši se neverjetno: ruščina sredi Pariza — nesmisel! Mo, pa se tudi to razvozlja. OZN zaseda — govori Višinski, O miru seveda, o veliki Sovjetski zvezi, o največjem Stalinu, o tem, da bodo že pokazali zahodnim imperialistom, pa spet o miru, o nemirnih Jugoslovanih, o vojaški moči vzhoda in spet o miru itd. Francozi ga poslušajo pred zvočniki kavarn s kozarčki v rokah in si mislijo svoje. Sami so letos občutili dovolj politike v večnih vladnih krizah, v problemih Posarja, v novi oborožitvi Nemčije. Vse to so vitalne stvari in zato želijo konsolidacijo vlade, rešitev indokinskega vprašanja — želijo gotovosti, ki je ni. Davki pritiskajo in vendar je država še vedno navezana na tujo pomoč. Zdi se, kot da današnji Francozi niso potomci onih, ki so se borili na pariških barikadah in peli Marseljezo pred okupatorji. Utrujenost in spačenost je najin vtis o Franciji. Zadremal sem... Nevtralnost In reakcijska letala Moj prvi občutek je bil, da sem spet doma. Pomel sem si oči. Toda še ved-n° je pod menoj ležalo nekaj krasnih gorskih vršacev s snežnimi pokrivali. Ko pa se oglasi pilot: »Nad Švico smo!« sem! že čisto buden in v roko vzamem svinčnik. Pristala bi, pa bova raje štedila z devizami. Cene so res visoke — v imenu tujskega prometa bi ti še kožo odrli. Državni dohodki morajo biti znatni in tako se Švica oborožuje — iz. žepov domačinov in bogatih tujcev. Bel križ na rdečem polju vpliva pomirujoče celo na krilih reakcijskih letal, ki jih za drag denar kupujejo v Angliji. Pravijo, da ho do znali braniti svojo nevtralnost. Najino letalo se spušča v elegantnem zavoju. Nameravava preleteti Avstrijo čim bliže zemlji, ljudem in dogodkom. Cela vrsta plakatov s prijaznim starčkom, z belo bradico in otrokom na rokah — dr. KOrner je le fcmagal in postal prezident, plakati nl-s° bili zaman. Otrok in starček se prejeta na sosednjih plakatih v zapeko deklico, ki pije Coca-colo. Tudi t° je poleg drugega prinesel Avstriji Marshallov načrt in ne moremo reči, da ga Avstrijci niso znali s pridom ^koristiti. Oddaljujeva se proti seve-ru’ v daljavi na jugu pa izginja Korotan. Dragi dr. Kdrner, ali se zave-^ate' da nacionalno vprašanje pri vas s® ni čisto rešeno — Slovenci v nem-» *h šolah širom južnega dela vaše dr-a:,e «o živ dokaz. Megia in zopet megla... Iz žepa mi q h a »Times«, razgrnem ga in čitarn. ^m? O megli. Kje? V Nemčiji. Bo kar držalo. Tam je zelo megleno — v zraku in na zemlji. Zahodna Nemčija si je sicer v zadnjem letu znatno opomogla in vendar je še vedno meglena. Grehi nacistov še niso spokorjeni in že se spet dviga duh militarizma. Čuden narod! Ljubi bombe, puške, zastave, zbira stare vojake ob znamenju železnega vojaškega križa, govori o zgodovinski nujnosti močne Nemčije, pere preteklost. Dobrih šest let je šele preteklo. Puške so ležale v jarkih, zastave so odnesli zmagovalci, bobni so ropotali žalne koračnice. Evropa se vprašuje: Mar že zopet? Čudno so se zasukale stvari. Nekdanji zavezniki so sovražniki, sovražniki so zavezniki. Govoril je Adenauer, govoril Grotewohl. Hočeta močno združeno Nemčijo — vzhodni in zahodni del se lahko izpopolnjujeta. Bojim se, da bi se za uresničenje tega zvezali tudi z rogatim. Megla se je za hip razkadila in kot nalašč sva se znašla nad sovjetskim sektorjem Berlina. In naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja. Tu je leto 1938. Mladina koraka. Korak je pruski, zastave so rdeče, srajce na srečo modre, bobni vsiljujejo počasni ritem nogam in menda tudi glavam. Na slikah sta Stalin in Grotewohl — kakšno prijateljstvo! Občinstvo pa gleda in molči, mogoče so spomini še vse preveč sveži. Blagohotna megla skrije vse. V Skandinaviji je za moj temperament malo dolgčas in tudi res ni kaj novega. Obrnili smo se spet proti jugu. Ministri za rešetkami Zlata Praga. No, tl si pa tudi nekaj doživela! Dvanajstletna okupacija je v današnjih bliskovitih časih le prehuda. Nizko kroživa, nihče se ne ozre v zrak — nevarnost aretacije zaradi veleizdaje. Dands so aretirali Slanskega, na Clementisa so že kar pozabili, in sploh zveš vsak dan kakšno novico. Včeraj so bili pri desnem sosedu, danes pri levem, ali boste jutri vi na vrsti? Po pločnikih naduti sovjetski obrazi; saj so lahko naduti: organizirali bodo zemljo tako, kot njim ugaja, izpraznili trgovine in pokazali Cehom, kaj je civilizacija in kultura. Pod nizkimi črnimi oblaki, iz kate rih je pričelo rositi, letiva preko čeških in slovaških dobrav. Jesen spušča sive pajčolane na nesrečno zemljo. Treščilo je... pa še in še! Se zavedel se nisem in že je bil želodec blizu ust. Vsa čast pilotu. V zadnjem hipu je z drzno evolucijo rešil letalo iz območja belih oblačkov, ki so se kot kosmiči bombaža pokazali okrog letala. Bila sva cilj madžarske protiletalske obrambe. Honved ima spet orožje in je postal sila drzen. Grozi zahodu in jugu, zaščitnik pa sedi daleč, daleč in se smeje. Harašo! Bravo, rao-lodci! Ker nimam potrebnih dolarjev in ker imava s pilotom vsak svoje padalo (neizpodbiten dokaz špionažnih namenov v korist zahodnih imperialistov), jo s polno hitrostjo in tik nad zemljo pobriševa z ravne Madžarske. Za nama pa bum, buuum ... Sto metrov nad Kremljem Premišljeval sem o tem, da sl vse države, ki jih »osreči« Sovjetska zveza, postanejo slične. Težko bi bilo našteti vse te sličnosti in vendar so tako očividne. Ljudje so sklonili glave, pozabili na cilje, žive v strahu in ne gotovosti, bodočnosti ni, le spomini so jim še ostali. Voditelji so postali hlapci Kremlja in trepetajo za milost v očeh njega, ki hoče s knuto in strahom ustvariti nič manj kot raj na zemlji. Nad obzidjem Varšave se spomnim zgodovinske »ljubezni« med Poljaki in Sovjeti. Tudi današnja premaknjena in okradena Poljska je ni pozabila. Vsepovsod velika nova letališča, sovjetska letala, sovjetski škornji, NKVD, na slikah Stalin, Stalin in Stalin. Obšla me je želja, da bi si ogledal njegovo bivališče. Nad samo avtostrado letiva — Moskvi naproti. Nič kaj težko ni najti pisanega Kremlja. Predrzno se mu bližava, pa se pr»-podi cela jata reakcijskih lovcev in v oblaku najdeva rešitev. Z neprijetnimi občutki letiva proti jugovzhodu Kot da bi dregnil v sršenovo gnezdo. Pravijo, da je sovjetska vojna indu stri j a dosegla impozantne proizvodne številke in da ji zahod še vedno ni kos. Kako pa ljudstvo? Naletela sva na slike razkošja in nepopisne bede na poti proti jugu. Kar konca noče biti zemlje, ki je tukaj že čisto zapuščena, narode so pognali nekam na vzhod, v pregnanstvo. Trpljenje brez konca. Senca najinega letala je drsela po gladini Kaspika. Kaj nama bo le prinesel Iran — bencin bo na vsak način, saj se spominjam še iz šolskih let, da je zemlja tod zelo bogata z nafto. V Teheranu so bile demonstracije. Dolg, suh možakar, izrazitega obraza je nekaj govoril v parlamentu — Mosadek je. Ker ga niso hoteli vsi poslušati, se je razjokal. Na ulican navdušenje. Bajeslovna Perzija se dviga, le komu bo v prid. Narodi na se veru Irana so se enkrat že uprli, pod vplivom severnih sosedov. Upor sta zadušila kri in izdaja. Rad bi jim povedal, naj pazijo, da ne pride njih nafta iz enih rok v druge, ne v njiho ve, pa sem raje molčal, ko sem videl množico, ki je v slepem navdušenju drla po ulicah Teherana. No, nama so le še dali nafto. S težkim tovorom hrane za najino letalo sva se dvignila in pustila za seboj zemljo, ki ji prinaša nafta srečo in nesrečo. Počasi se dvigava. Nočeva vznemirjati ne Pakistana, ne Indije. Zrl se, da se zemlja pod nama premika v pritajenem fanatizmu množic, katerih vodstva govore tako miroljubno na vseh mednarodnih konferencah. V težkem položaju se zde tam doli. Lakota jim tudi letos ni prizanesla, spor zaradi Kašmira jih je privedel na rob bratomorne vojne, na severnih mejah se je pojavil nevaren sosed — Kitajci so vdrli v Tibet, mu vzeli eno avtonomijo in dali drugo (kakšna ironija!), sedaj se pa dobrikajo tudi Indiji pod geslom: Azijo Azijcem! Vem, da imajo narodi Indije in Pakistana modre voditelje; poželela sva jim mnogo sreče, ker čutiva do njih iskrene simpatije. Na levici ostaja v daljavi za nama »streha sveta«. S tiho željo, da nama ne bi kje nad glavorezi odpovedal motor, obrneva proti jugu. Malajske puščice in Kitajske svinčenke Sonce navdušeno pripeka. Pilota se prijema utrujenost in me prosi, naj sam poprimem za krmilo. Zelene džungle pod nama ne kažejo nobenega znaka življenja, in vendar... Spomnil sem se debate v Spodnjem domu britanske zbornice. Morje funtov je že pogoltnila zelena džungla. Res je, da ni sama džungla in se v njej skriva tudi kositer, mangan, cink, guma, pa tudi mišičaste rjave roke, ki znajo tako poceni delati. Na Angleže lete iz zelene džungle strupene puščice domačinov in svinčenke Kitajcev, ki imajo tudi tu svoje interese. Kitajci so znali spretno izrabiti težak položaj zatiranih narodov in so poslali svoje čete proti jugu. Spregovoril je Ho Si Minh v Indokini, spregovorila je Malaja. Azijo Azijcem! Ni še dolgo, kar so pod istim geslom in zastavo z vzhajajočim soncem »osvobajali« te dežele Japonci. Zalogaj je masten, apetit splošen. Azijo Azijcem! Tudi Kitajci so Azijci, »svoboda« pa je precej sumljive vrednosti. Ze je pod nama Sundsko otočje. Spomnil sem se spet zemljepisa, ki govori o bogatih otokih; vse raste tam, celo cimet in poper. Nizozemska krona se je le s težavo odpovedala temu delu sveta. Nova država vstaja iz bivših kolonij, ali jo bodo voditelji hoteli in znali zapeljati na pot blaginje in sreče vsega prebivalstva. Noč je ... Tropska noč. Letiva nad svetlikajočim se morjem. Nebroj zvezo je nad nama in temnih senc otokov pod nama. Kaj vse sva preletela v tej noči, ne vem. Pilot je še vedno spal in občutil sem delček samote, ki jo vlijejo človeku prvi valovi Pacifika. Le srce letala brni v uspavajočem ritmu. Kontinent bodočnosti Jutro naju najde nad pravo pravcato puščavo. Sredi avstralskega kontinenta sva in silovito sva žejna ob pogledu na brezkončne sivorumene griče. Naprej, naprej! Nekje na jugovzhodu sva v megli zagledala planinski hrbet — Modre gore, avstralske alpe. Predeli so postali bolj zanimivi. Srečujeva ogromne črede živine, zavite v oblake prahu. Petdeset let je poteklo letos, kar je ta, na videz siromašna, v resnici pa izredno bogata dežela, dobila svoj prvi parlament v Camberri, glavnem mestu tega kontinenta bodočnosti. Zelo samostojni do-minion Združenega kraljestva kaže že prve znake konkurence svoji matici. Tovarne rastejo kot gobe po dežju. Tekstilna industrija, uran, neskončne črede, zlato, podjetni prebivalci. Se midva sva postala navdušena in z večjo sigurnostjo sva obrnila kljun letala proti širjavam Pacifika. Bilo je nekje nad Salomonskim otočjem, ko me je nenadoma obšlo spoznanje, da sem na nekaj pozabil. Azija je ostajala za nama, Azija s Kitajci, Japonci in Korejo. Seveda Koreja... Sunkovito se je letalo obrnilo za devetdeset stopinj. Pilot je nekaj godrnjal, da ne znam postopati z letalom, pa sem ga skušal potolažiti, da je pač Koreja vzrok mojemu razburjenju. Odmahnil je z roko in rekel o Koreji nekaj, kar ni mogoče zapisati. Pustil sem ga, da je še naprej dajal z besedami duška svojim srditim mislim o tem polotoku, sam pa sem se pričel resno baviti z raznimi »če«. Ce naju napadejo kakšna letala, če naju mobilizirajo, če je še mogoče spoznati iz raka Kesong itd., itd. Zdelo se mi je najbolj pametno, da pristanem na Japonskem in se naj-wrej prepričam o vsem na varni zemlji. V daljavi že vidiva rumeni kontinent. V meglenem morju se izgublja Formoza z ostanki nekdaj močne Cangkajškove armade. Nekje zdaj vla- da prijaznolični Mao, ki mu le ni bilo mogoče zadržati invazije s severa — za sovjetske strokovnjake tudi kitajski zid ni nobena ovira. Val terorja je zajel ravna riževa polja. Milijoni likvidacij govore o novem diktatorju, ki pa je zadnje čase nekoliko bolehen in bi mu mogoče zelo »koristilo« kakšno zdravljenje v bližini Moskve. Kitajski prostovoljci odhajajo še vedno na Korejo. Japonci žalujejo za strogim možem na belem konju Pristala sva na prijaznem tokijskem letališču. Poiskal sem najbližji informacijski urad OZN, da bi tam čim vee zvedel, in sem po tihem upal, da mi ne bo treba brskati po sami Koreji, ko sem že dobil obvestilo, da cenzura ne dovoljuje nobenih poročil. Pač pa bi mi lahko zasigurali mesto v letalu, ki bo z novinarji odletelo v Kesong. Sijajna priložnost, celo moj pilot je vesel, saj se bo v Tokiu vsaj spočil. Do odhoda je še časa dovolj. Poglejmo malo naokrog. Japonce sta dve stvari silno prizadeli. Prva je bili kapitulacija 1945, druga pa odpoklic generala Mc Arthurja. Zdi se, da imajo tam radi takšne imperatorska figure. Japonskega Hirohita na belem konju je nadomestoval ameriški general Mc Arthur, ki si je tudi nabavil belega konja, jahal po tokijskih ulicah in poizkušal voditi politiko močne roke proti Kitajcem. V tej zadnji stvari ni čisto uspel in govori se, da so ga na zadnji poti po ulicah Tokia spremljale nepregledne množice Japoncev s solzami v očeh. Malce smešno ... Tudi na Japonskem so že govorili o ponovni oborožitvi. Odpor proti temu pa so pokazale vse države, ki so prišle v zadnji vojni v neprijetno intimen stik z vojsko vzhajajočega sonca. Vsak si želi, da bi se zanj ponovile le prijetne stvari v zgodovini. Pa ustreži vsem, če moreš! V Kesongu molčijo Moj pilot mi je še pomenljivo stisnil roko in že smo na poti proti Koreji. V letalu se govori predvsem o tem, kako Kitajci postopajo z novinarji. Nekdo pripoveduje stvari, ki dvigajo lase na glavi. Brrrr... Pod nami je izmučena, krvava zemlja. Povsod razvaline, pogorišča, ostanki armad. Fusan z milijoni beguncev iz severnih pokrajin je že daleč za nami. Srečujemo letala OZN, ki se vračajo s fronte. Po cestah brze kolone avtomobilov v obe smeri. Razvaline Seula izginejo v daljavi na levi, nekaj sunkov, pristanek v Kesongu. Takoj nato prvo razočaranje. Kitajci hočejo nase fotoaparate. Opazka iz naših vrst, da hočejo najbrž sami retuširati široka lica svojih general, vzbudi le ma*o smeha, ker nam takoj za tem povedo, da se moramo vrniti v Tokio. Kitajci so trdi. Niti videli nismo pogajanj, sicer pa tako ni kaj videti m slišati. Baje se obe komisiji zelo dolgočasita v načrtnem zapravljanju časa. Blagor jim! Po poti nazaj še malo strahu pred namišljenimi MIG-15, ki jih baje vodijo sovjetski piloti, pa smo že v Tokiu. Razočaran sem nad človeško zagrizenostjo v vojnih zadevah in po malem se me loteva domotožje. Brž v moje letalo in naprej! Zopet sva v nevarni bližini ZSSR. Sirne tundre, taborišča internirancev — kako poceni je tu človeško življenje. Spomnil sem se filma »Pravljica o sibirski deželi«. Nikar ne premišljujmo več o tem, saj smo že nad Aljasko. Mrzlo vpliva ta dežela na moje razpoloženje. Vse več letališč nastaja med temnimi gorami, radarska mreža se razrašča, mogoče bo poprišče kakšne tragedije — kdo ve? Včasih je bila zame Kanada tako privlačna, približale so mi jo knjige. Dežela brezkončnih gozdov, žitnih polj, velikih rek in jezer. Pa nikar ne bodimo romantični! Rude so vse bolj važne in industrija šele. Tudi ta do-minion kaže vse večjo samostojnost, kaj se vam ne zdi, da se imperij krha? V deželo nebotičnikov Nobene meje med Kanado in ZDA nisva občutila. Pilot mi sploh ni verjel, da sva že v »deželi neomejenih možnosti«, pa sem ga končno le prepričal. Občutila sva tisti, nam Evropejcem malo tuji tempo življenja. Industrija se še vedno razvija v množici novih izumov. Milijarde in milijarde dolarjev, in v kakšne s vrhe? Vojna in mir, oboje. Američani so odločni v želji za mir. Zveni malo ironično ob seštetih tovarnah vojne industrije, a vendar je položaj v svetu tak, da ne dovoljuje smeha in zamujenih sekund. Nobenega popuščanja več nočejo. Država kaže procvit, brezposelnost izginja, standard raste. Od- prla so se nova tržišča in ekonomska pomoč zaostalim državam ustvarja nove prijatelje. V Južni Ameriki ne pričakujem posebnih novosti. Kup državljanskih vojn, generalskih uporov in diktatur. V tropskem ozračju vlažnih džungel vlečejo pridne roke zemeljska bogastva na površje, od koder romajo v ZDA in Evropo. Surovine, surovine! Koliko znoja in krvi je potrebno, da boste postale orožje, in koliko krvi bo šele potem. Neumni ljudje! Največji napredek kaže Argentina, kjer pa vlada kljub temu vse večje nezadovoljstvo proti diktatorju Peronu in lepi Evi, njegovi ženi. Nad črnim kontinentom in — domov Preostaja nam še Afrika. Pilotov komolec me je zbudil lz spanca, ki me je premagal nekje nad brazilsko obalo, potem ko sva v Rio de Janeiru še zadnjič napolnila najino žejno letalo z bencinom. Mizasia gora mi je povedala^da sva že nad Capetownom. Dežela zlata in koruze, rumeni dominion, danes simbol rasnega sovraštva. Beli priseljenci so postali že kar neznosni. Celo londonska vlada se je vmešala, pa so ji zapretili z odcepitvijo. Winston, Winston, kako težka je tvoja naloga! Preko vročih savan in puščav gre najina pot proti severu. Naveličana sva že in zehava. Iz prijetne demavice me zbudi ropot. Pogledam in kaj vidim: oblak kamenja okrog letala. Seveda, sva že nad Egiptom in egiptovski študentje so naju zamenjali najbrž s kom drugim. Za vrečami peska leže vojaki v khaki uniformah in želvam podobni oklepni avtomobili stoje po ulicah. So straža imperija ob ozki vodni cesti med Sredozemskim in Rdečim morjem. Kralj Faruk se je še zredil, na novo poročil, zapravil še nekaj milijonov v Monte Carlu, raja pa trudoma in skoraj brez piastra plače rije po mastni nilski zemlji. Sedaj mi je pa res že vsega dovolj. S polno hitrostjo preletiva Sredozemsko morje in našo južno sosedo Grčijo, kjer je poteklo leto v vladgih krizah in stabilizaciji življenjskih razmer. Z levim krilom zasenčiva še Tirano in zmotiva Enverja v priklanjanju zastopnikom »neke tuje velesile«, potem sva pa doma. Ljubljana je pod nama in veste, kaj je novega v njej? Megla, megla... Z. J. ^RGERY MILLER: ] Joe Louis Ktnalu po srečanju s Carnero je prišlo doma do ne. ^razuma, Lillie Je za večerjo pripravljala pečenko, ki ° Je Joe vselej rad Jedel, Malo pred tem, ko je hotela Obul Dostaviti večerjo na mizo, je prišel v kuhinjo Joe, ^en je bil v novo obleko. Materi je povedal, da mora odpotovati v mesto na veselo zabavo. Stopil ttiuvratom In hotel oditi. Lillie Je stekla za njim, ^tožila roke na ramena in dejala užaljeno: *• Louis! Mojemu sinu se ne sme nikamor tako Prav1)1 *** bi m°Kel pojesti večerje, ki mu jo je pribe v' 9 matl- Dobra Jed je in ti jo potrebuješ! Saj sama gja^ta> °dtood so ce sploh vzele te tvoje manire in svoje-^ Početja?« Joe je mater pozorno poslušal in sedel uJnizo, ®To Je bila najboljša pečenka, kar sem Jih kdaj Jedel i« u , niku • ^rizna* svoji mami potem, ko ni ostala na k rož Joe pa je govoril tudi tokrat od- Louis sl j, dokazal Prizadeval na vse mogoče načine, da bt ^ vsem članom družine, kako rad jih trna in kako ln ° "h. SpoStuk. Dostikrat je prinesel domov lepa darila c *VO’iim sorojencem z malenkostmi dokazoval, kako Jih Seveda pa so bili tudi domači zelo ponosni nanj. 3® Pelja' na izlet v Kalifornijo svojo najmlajšo Metrico Vunies, da bi jo razveselil za njeno vzorno sprt. čevalo cum laude na srednji šoli. Poprej JI Je pomagal sestaviti tudi učni načrt za študij na Howardskl univerzi, kamor Jo Je namenil poslati. Ko Je Louis Izvedel, da je Baer podpisal pogobo za srečanje z njim, in prejel vest, da ga že pričakujejo v treninškem taboru v Pompton Lakesu v New Jersevu, se je počutil dovolj spočit in Je mogel odpotovati. V teh dneh pred njegovim odhodom ;>a se mu je spolnila njegova največja želja: Marva Trotterjeva Je privolila, da bo postala njegova žena. Svatba je bila v času enomesečnih priprav na dvoboj skoraj neizvedljiva. Joe je predlagal, naj bi začeli svatovati tik pred srečanjem z Baerom. Marva se je sprva sicer začudila temu njegovemu pred-logu, slednjič pr je le pristala nanj. Domenila sta se tudi, d? bosta šla na medene tedne takoj po srečanju. Med Jeoovimi .jripravami v New Jerseyu so posvečali časopisi bližnjemu srečanj mnogo pozornosti. Baer je obljubljal velik boj. Svojim prijateljem in pristašem Je zagotavljal, da je bil njegov poraz proti Hraddocku samo majhna praska v njegovi boksarski karieri in da bo on, Maks Baer, tudi v bodoče vreden vse pozornosti in ob. čudovanja. Medtem ko Je Joe, odmaknjen od tega vrveža nadaljeval s pripravami, je Maks brbljal samo o zmagi in o dobičkih bolj izkušenega. Vse je kazalo, da ni bil še nikoli tako trdno prepričan, da bo zmagal. Boksarski strokovnjaki so razmišlja' o teh njegovih napovedih, sleč. njič pa so le naredili Lauisa za favorita z rezultatom 1:2. Na dan srečanja je razglasil promotor Mike Jacobs, da je 90.000 gledalcev plačalo milijon dolarjev z namenom, da bi vu.eli lepega in zastavnega Baera v borbi proti Max Baer (levo) in Joe Louis čokoladnemu Louisu na Vankee Stadiumu. Vsem tem novicam pa Louis ni posvečal preveč pozornosti, kajti ta dan Je bil tudi njegov ženitovanjski dan. V njegovi odsotnosti Je Marva storila vse potrebno za svatbo ln Joe je, po pravici rečeno, mislil bolj na poroko kot pa na skorajšnji dvoboj. Vsi veščaki »okrog ringa« so trdili, da še nikoli niso videli tako malo zbranega boksarja na dan pomenljivega srečanja, kakršen je bil prav Joe Louis 24. septembra 1935. Na opoldanski pregled Je Baer prispel z znatno zamudo. Louis ga je mirno pričakoval in medtem bral časopise. Ko pa je Baer le prišel, si Je začel takoj prizadevati, da bi Louisa ujezil z zbadljivimi šalami. Toda vsi njegovi napori so šli po vodi. Ko Je bila določena teža nasprot- nikov, so reporterji pisali, da je bila edina mirna oseba pred večernim srečanjem samo Joe Louis. Ob osmih, torej dve uri pred začetkom srečanja, Je Louis odšel v enonadstropno vilo Harlemskega Sugar Hilla, v dom, ki si ga je bila Marva izbrala za svatovanje. Tamkaj Je čakala nanj 19-letna nevesta v družbi svojega brata in reverenda C. Trotterja, ki jo Je Louisu izročil v navzočnosti nekaterih najbližjih sorodnikov. Joe je svoji ljubljenki Marvi nataknil na prst štiri-karatni diamantni prstan in jo vprašal, kaj poreče njegovemu poročnemu darilu — novemu avtomobilu Lincolnu ter udobnemu stanovanju s šestimi sobami na Michigan Avenue v Chicagu. Potem se je odpeljal na Vankee Sta-dium v spremstvu policijskega avtomobila, ki si je utiral pot skozi množico z zvokom svoje sirene. Marva Je v trenutku po njegovem odhodu zbrala ves svoj pogum in se odpeljala za njim. Plašila jo je misel, da bo prav kmalu zagledala Joea ranjenega. Zdaj je bila njegova žena — žena pa skrbi za svojega moža. Čutila Je, da mora biti v tem velikem srečanju ob njem; z njim mora deliti veselje, če bo zmagal... In če ga Baer premaga? Ali ni ona prva, ki mu mora izkazati tudi tolažbo? Nasprotnika sta že sedela na svojih mestih. Jack Bla- 1-*'urn je govoril z Joeom hitro in odločno: »Vstani in boksaj kot najbolje znaš, fante1 Ce bi morda poizkušal sprožiti svoj dolgi direkt, krij njegov udarec z levim jabom. To ga bo vrglo iz ritma in ne ho trajalo dolgo, ko bo zrel za knockouti« Joe le pozorno svojega starega učitelja. Basseball - najpopularnejša športna igra v Ameriki Najbol) pnLjubljen spon v ZDA ,e brez dvoma baseball, ki pa pr, nas za tedaj še vedno neznan in le malo jih je, ki poznajo potek lULnieru> pravila. Ameriški Baseball se je razvil iz angleškega čričke ta, ki kot baseball — ru našel opore na evropski celini, dasi ga igrajo v vseh delih sveta, kjerkoli so bili ali pa so angleški dominioni m druge posesti. Angleški cricket je zelo gentle-menska igra — znano je, da igro točno ob 17 uri prekinejo in gredo pit čaj — zato je morda za marsikoga, ki ne pozna podrobnosti ali se ne zna vživeti vanjo, nekoliko dolgočasna. Ne more se pa to trditi za baseball. Igra je mnogo bolj življenjska, hitrejša in napeta — veliko zanimanje množic pa tudi vzbujajo dvoboji baseballskih zvezdnikov, ki so v ZDA bolj popularni kot najslavnejši filmski igralci. Vendar je slavnih igralcev baseballa v primeri z velikim številom ljudi, ki to igro igrajo, zelo zelo malo, nič več, kot je slavnih igralcev tepisa ali pa košarke. Vsi igralci baseballa v znanih klubih so izključno poklicni igral, ci, izmed katerih prejema le kakšna desetina >zvezde res visoke plače (tudi nad 100.000 dolarjev na sezono), medtem ko so ostali večinoma le športniki, ki jim je baseball poklic, katerega opravljajo za povprečno plačo (3 do 4.000 na leto) Seveda dokler so dovolj gibčni in spretni — če jih ne zamenjajo še poprej — in si morajo pozneje poiskati kakršnokoli drugo delo. Amaterski baseball, ki je sicer silno razširjen po univerzah in šolah, pa je zelo malo znan in dnevni listi zelo poredko pišejo o amaterskih tekmah. can League) in nacionalni ligi (National League). Prvoplasirani klubi obeh lig se na koncu sezone, t. .j v jeseni, pomerijo v tekmah, ki se imenujejo >World Series« (torej za svetovno prvenstvo; slednje je mor da nekoliko pretirano. Zmagovalo klub namreč postane prvak sveta, četudi ne sodelujejo države, kjei je baseball zelo priljubljen, kot n pr. Japonska, Havajski otoki, Fi lipini in drugi). Pozimi je mrtva sezona, takrat igralci počivajo (ži vijo z denarjem, ki so ga zaslužili poleti) in seveda trenirajo, voditelji klubov pa iščejo nove kadre in prekupčujejo s starimi — igralca lahko za takšno ali drugačno vsoto prodajo kateremukoli klubu. KAKŠNA SO GLAVNA PRAVILA BASEBALLA Baseball igrajo na velikih igriščih ki morajo biti daljša in širša kot so n. pr. igrišča za nogomet. Prat v kotu polja stoji včasih visoka železna mrežasta ograja, ki bran: občinstvo pred žogo. V samem kotu igrišča pa je tako imenovana za četna baza. Od te je ob robu igrišča zarisan kvadrat, katerega stranice so dolge 27.45 metrov. Ta kvadrat se imenuje malo polje. Na vsakem kotu leži usnjena blazinica ali baza in sicer je na desno od začet- t, , „ ^. ne baze prva baza, nato druga in Baseballski klubi ZDA Igrajo v tretja. Drugi del igrišča, ki se ime-dveh ligah: v ameriški ligi (Ameri- | nuje veliko polje, je kot rečeno ze- lo velik Priprave, ki se za igr rabijo so: žoga, ki ima premer t I žoga še v zraku k drugi in tretji, gi ali tretji bazi, glavn'i igralec cm, narejena iz trdega gumija in Ce je žogo udaril med publiko, ali vsakega moštva pa je (poleg treh aN obložena z mehkim usnjem in le- J če ima dovolj časa, lahko preteče štirih dobrih batsmanov) metalec sena palica, kiju podobna, ki se | vse štiri baze; to se imenuje »ho- žoge, od katerega je marsikdaj odvisen izid igre. Pri metanju žoge delajo dobri metalci naravnost neverjetne stvari. Da odlično ciljajo je razumljivo — to morajo znati vsi igralci (žoga leti včasih nad sto metrov daleč v ravni črti kot krogla iz puške naravnost v roke branilca baze). Pitcher mora znati prijeme, s katerimi da žogi takšno krivino leta, kakršno želi, oz. kakršno mu za batsmanovim hrbtom s skrivnimi znaki ukaže vratar Pitcher velikokrat zadržuje met, da bi batsmanova pazljivost popustila — nakar zleti žoga bliskovito mimo njega v roke vratarja. Tudi batsma-novo delo nikakor ni lahko. Z ozko palico zadeti žogo, ki redkokdaj eti naravnost, ampak riše po zraku bliskovite krivulje, je umetnost, ki zahteva leta in leta vaje. Baseball na splošno zahteva velike več vaje kot marsikateri driv-šport in prav gotovo ne bi taki uspeval, če ne bi bil tako popula ren. V vsaki manj prometni ulici To Je Tankee stadion, kjer prirejajo Američani vsako leto največje tekme v baseballa. Na teh prireditvah se zbere nad stotisoč gledalcev, ki hrupno navijajo za svoje klube imenuje »bat«. Poleg tega pa so ‘ me run«, t. j. ena točka. Vendar to igralci opremljeni tudi z debelimi ne gre vedno tako lahko. S posebno pripravo, neke vrste katapultom, izstreljujejo na treningih žoge v raznih smereh, »catcher« pa jih skuša odbiti usnjenimi rokavicami, imeti morajo ;printerice in seveda razne povoje in podobno. Vsako moštvo šteje 9 igralcev in sicer eno vedno napada, drugo pa se brani. Moštvo, ki je v defenzivi, razpostavi svoje igralce na igrišču takole: vratar, ki je oblečen v močen oklep in ima na obrazu železno masko, se postavi za začetno bazo, trije igralci se postavijo na ostale tri baze, medtem ko je četrti tudi tako imenovan baseman (branilec baze), vendar ne stoji na vogalih malega polja, temveč nekje med prvo in drugo ali drugo in tretjo bazo. Ostali trije igralci pa se razpostavijo po velikem polju. Glavni igralec tega moštva, to je metalec žoge ali »pitcher« pa stopi v sredino malega polja. Nasprotno moštvo, ki v glavnem igro opazuje, sedi ob strani, le eden, po navadi najboljši, stopi s palico v roki na začetno bazo, t. j. med nasprotnikovega metalca in vratarja. Metalec žoge sku" 5a z različnimi meti, hitrimi ali zavitimi, vreči žogo mimo batsmana dgralec^ s palico) vratarju, batsman pa skuša s strahovitim udarcem s palico udariti žogo v zunanje polje ali pa morda še dalj (zgodi se včasih, da prileti žoga celo med oubliko to je več kot 200 m daleč.) Če se mu to posreči, se z vso Spomini na Pavla Aschenbrennerja in niegovo smer v Travniku mnenja, da sta morala samo zaradi te zamude drugič bivakirati v steni. Zakaj je 2. takrat tako ravnal, je težko reči. Prvotno je bilo splošno mnenje, da je dobil ob pogledu na steno od blizu »moralnega mačka« in je iz strahu na tako nenavaden način odstopil od ture. Pred nedavnim pa mi je Počevar v pogovoru izrazil domnevo, da so bili vzroki za to ravnanje (Konec) Pogovor med nami je tekel dalje, zašli smo celo v ideološko razglabljanja o pomenu in nagibih plezanja. Aschenbrenner naju je vprašal, koliko sva stara, ter name je odvrnil, da je pri triindvajsetih letih še vsa najina alpinistična kariera pred nama. 2elel nama je dosti uspehov. Povabila sva ga v Julijske Alpe, pa je dejal, da je že preveč prikovan na družino in dom. Cas pa je tekel in tako smo si I globlji. Z. naj bi bil imel že od vsega končno morali seči v roke. Ločili smo pveetka namen preprečiti turo in to-se kot dobri tovariši in v prepričanju, rei sploh ni mislil plezati v steni. Ce da se prihodnje poletje zopet vidimo. Cez pičlo uro sva s Kočevarjem že sedela v brzovlaku Ob enakomernem riamu koles sva se zavedela, da bova naslednji dan že v domovini. Naše bralce bo pa gotovo še zanimala nadaljna usoda in dogajanje v Aschenbrenner je vi smeri v Travniku. Do zadnje vojne je smer v Travniku samevala. Enkrat samkrat se je je baje hotela lotiti neka naša naveza, a je imela smeri že dovolj, ko si jo je ogledala samo pri vstopu. Vendar ni o tem dejanju nikjer govora v naši planinski literaturi. Med vojno je imel resen namen, da bo preplezal smer Miha Arih. Arih je bil drzen in sposoben plezalec ter je prvi ponovil pri nas Dibonovo smer v Široki peči ter Ekalaško v Špiku. Okoli obeh smer: se je spletel nekak mističen venec raznih mnenj m želja, slično, kakor okoli smeri v Travniku do leta 1948. Po osvoboditvi je bila v naši alpi-nistiki izvedena prava revolmcija. Smeri najvišje težavnosti, ki so beležile le po nekaj alt pa tudi še nobene ponovitve, so bile preplezane in označene kot »šoder«. Prišlo je do hudih nasprotij in trenj med starejšimi alpinisti in mladimi povojnimi plezalci. V ospredju dogajanja je stal Kočevar Bado, kot človek, ki je največ plezal. Bil je zelo dober plezalec, toda proti spletkam in govoricam se ni znal braniti. Ko so mu dejali: »Po preplezaj Aschenbrennerja, če moreš«, si ni vedel drugače pomagati, kakor da je res vstopil v steno. To je bil takrat vsekakor še zelo tvegan podvig in uspeh bi nekako predstavljal krono vsega našega povojnega alpinističnega udejstvovanja. Za ta vzpon si je Kočevar izbral zaradi sigurnosti kar dva tovariša, čeprav je trojica v steni dosti bolj neokretna in počasna, kakor naveza dveh ljudi. Prvi je bil takrat komaj sedemnajstletni Frelih Janez z Jesenic. drugi pa Z. iz Ljubljane. 25. avgusta 1948 navsezgodaj zjutraj so od šli pod vstop. 2., ki je nasoli kline ln vponke, je zaostal ter se potuhnil, tako da sta morala Kočevar in Frelih čakati nanj ter končno celo priti k njemu po kline. Zaradi tega priplet-Ijaja sta vstopila v steno s precejšnjo ;^mudo in Počevar je v svojem opisu vzpona v Planinskem vestniku Težko previsno mesto v severni steni Travnika (Aschenbrennerjeva smer) bi bila ta domneva točna, bi se okoliščine okoli tega vzpona pokazale v drugačni in prav gotovo ne lepši luči. Počevar in Frelih sta preplezala steno v treh dneh. V steni sta se nahajala 48 ur in sta dvakrat bivakirala, približno 24 ur odpade na plezanje. Plezanje je terjalo od njiju zadnjih moči, od žeje sta v steni sesala mah. Ponovitev te smeri je vzbudila izreden odmev. Vsakdo ie moral dati Kočevarju vse priznanje in našli so se ljudje, ki so kovali Kočevarja v nebo ter trdili, da se bo šele čez dvajset let pojavil plezalec, ki mu bo enak Kočevar je takrat dosegel nedvomno višek svoje alpinistične slave. Polagoma se je hrup polegel in skoraj neopazno so Kočevarja že v naslednji plezalni sezoni zasenčila druga imena. Skoraj dve leti je imela Travnikova stena . zopet mir. V poletju 1949 ni vstopil vanjo nihče. Toda dosti se je plezalo drugod. V poletju 1950 je visela ponovitev Travnika >;v zraku«. Več plezalcev je neumorno treniralo in se pripravljalo za to smer. Iznenada sta prva vsto- pila v steno Debeljak in Perko. Zaplezala sta se že v spodnjem delu in je preko najtežjega dele stene izvedel Debeljak svojo varijanto, ki je vsaj enakovredna originalni smeri. Zanimivo je. in za debeljaka prav gotovo tudi tipično, da je plezal smer v oko-vankah, ki sigurno niso primerna obu-tej za najtežje smeri, pa čeprav so opremljene z gumijem. Plezalca je v steni zalotila nevihta, a kljub temu sta preplezala steno še isti dan ter zvečer že pila čaj na Vršiču. Ta kratek čas plezanja je bil največje presenečenje pri vzponu, vsa javnost je bila prepričana, da bo potreben precej časa vsaj še en bivak v steni. Vari-janta v Travniku je Debeljaku prav gotovo v čast ter je dokaz njegovih izrednih sposobnosti. Danes še ni mogoče izreči dokončne sodbe o njej, ker je bila doslej samo šele enkrat ponovljena. Julija 1951 sta jp ponovila v enem dnevu Kilar in Vavken Vido. Nadalne ponovitve originalne Aschen-brennerjeve smeri so v poletju 1950 sledile kmalu ena za drugo. Prva za Debeljakom sta bila Kilar in Levstek, nato Vavken Vido in Verovšek, sledila sta Vidmar in Govekar. Vse ponovitve so bile izvršene v enem dnevu. Serijo srečnih vzponov so prekinili v tem poletju le avstrijski plezalci, ki pa sc- bili neresni in vzponu prav gotovo nedorasli. Po padcu so obrnili že v spodnjem delu, še pod glavnimi težavnostmi. V oktobru 1950, za zaključek sezone, sta se preko smeri povzpela še Debeljak in Kočevar. Presenečenja v letu 1951 je bilo, ko je ponovil Kilar smer v Travniku s Scharo, ki je bil takrat še popolnoma neznan žačetnik. Plezalne smeri izgubijo navadno po nekaj ponovitvah precej na svojem ugledu, število klinov v njih naraste, dobiti je mogoče dober opis smeri in v smer vstopi marsikdo, kdor je dotlej previdno Ca-kajoč stal ob strani. Smeri v Travniku se doslej to še ni zgodilo in vel j 3 še vedno za najtežjo smer v Julijskih Alpah. V letu 1951 so jo ponovili za Kilarjem le še Levstek - Prevoršek, Vidmar - Govekar ter Blazina - Drnovšek že proti jaključku sezone. Po ponovitvah Travnika se je alpinistična delavnost pri nas nekako ustalila. Naši alpinisti kažejo zanima , nje predvsem za goarske skupine v i inozemstvu in za tamkajšnie težke smeri. Opaziti je mogoče celo nek proces v obratni smeri: različni »šo dri« iz leta 1947 in 1948 so že zdavnaj priznani za pošteni smeri in so zopet dobili svoje dostojne ocene Kakšno bo mnenje o smeri v Travniku čez nekaj let? Ali bo smer izgubila na ceni ali pa bo mogoče celo pridobila in bo še vedno domena deseterice ekstremistov? O tem je danes še težko, pa končno tudi še nepotrebno soditi. gre vedno tako lahko. Ce nasprotnikovi igralci, ki stojijo v velikem polju, ujamejo žogo še v zraku, je batsman izločen iz igre. Ce pa jo poberejo od tal, jo z vso na glico vržejo branilcu baze. proti kateri batsman teče. Ce se branilec baze, ki ima žogo v rokah, dotakne batsmana, ki ne stoji na bazi, je tudi slednji izločen. Zato se prav pogosto zgodi, da batsman obstane že na prvi bazi. V tem primeru stopi na začetno bazo drug; igralec s palico ter ponovi dejanje prvega. Ce žogo udari, teče prvi batsmen k drugi bazi, drugi pa k prvi bazi itd. Vendar pa ima vsak bats-sman pravico udariti po žogi le trikrat. Ce trikrat zgreši, je izlo-visno, ali jo bo batsman zadel ali ne. Čim so trije igralci izločeni iz 1^re> bodisi s tem, da zgrešijo tri žoge, ali da jih izločijo, medtem ko tečejo k bazam, je ta del igre kanca11 in slika se spremeni. Moštvo, ki je do sedaj polje branilo, gre s polja, moštvo pa, ki je napadalo, zavzame mesta na igrišču. Sedaj nabirajo točke tisti, ki so se poprej branili. Ko je tudi ta del igre kon-čan, se konča prvi tako imenovani »mning«. Vsaka igra sestoji iz devetih inmngov. Zmaga seveda moštvo, ki je nabralo največ točk. »Home run«, to je slučaj, ko en batsman preteče vse šitri baze, ne šteje več kot navaden »run«, t. j če pretečejo igralci vse štiri baze postopoma, vendar je zelo koristen, ker so vse baze svobodne za ostale igralce. Je pa igra bolj napeta, kot se da to z besedami povedati. Včasih mora sodnik (umpire) razsojati o drobcih sekunde, kajti v tre-nutku, ko leti žoga proti basemanu (ali branilcu baze) in se tekač po navadi vrže z velikim skokom proti bazi in ni redko, ko prispeta v istem trenutku na bazo i žoga i igralec. | Takšna so torej glavna pravila baseballa. Obstojajo seveda še finese. « pa jih tu iz razumljivih razlogov ne moremo navajati. Vedeti pa je treba še. da so igralci zelo specializirani. Vsak klub ima nad 20 igralcev v prvem moštvu, kjer so pač nekateri najboljši na velikem Takole vzame pred metom zamah »pitcher« (metalec) na vsakem igrišču ali praznem zemljišču v New Torku in drugod v ZDA vidiš osnovnošolske otroke, ki neumorno, ure in ure, mečejo in lovijo žogo. Ce pa jih je več, organizirajo igro in okolišnja okenska stekla so v stalni nevarnosti. Zato ponavadi igro opazuje policaj. ki pazi. da ne bi otrok povozil avto in seveda tudi prime nesrečnika, ki ubije kakšno steklo (kar dane starše vsaj nekaj dolarjev). Ravno v tej popularnosti pa je skrivnost visoke ravni tega športa pa tudi vsakega drugega. Kranjski smučarji pred zimo ^ia™Z?LZ | p™ STmedS feraS!egelkrC: dom na Joštu, ki je bil odprt decem. ra 1950, je zahteval še pridne roke. Osnovno vodilo pri končnih delih nam je bla obveznost, da bomo tekmovali na čast obletnice Jugoslovanske armade. Na skupnem sestanku smo se domenili, da bomo izvršili kapnico in druga dela okoli doma, gii-a je to velika naloga. No, im danes se lahko pohvalimo, da smo postavljene naloge izivršili. Vendar, ko to ugotavljamo, ne smemo pozabiti imen najboljših kot so Sumi Janez, Napokoj Miram in še nešteti, ki so žrtvovali ogromno truda, da je bila izvršena kapnica. Smučarsko društvo ima okrod 300 čls’ nov, vendar je šibka točka plačevanje članarine; toda ukrepi, ki jih je sprejel odbor, bodo tudi ta nedostatek odpravili. Pozabili pa nismo tudi na smučarsko gimnastiko. Te je bilo sicer dovolj, dokler smo delali na Joštu, Kajti izdelava butar za kurjavo, sejanje peska, mešanje betoma, betoni, ranje itd., vse to je na svežem zraku v višini 900 m kar dobra gimnastika. Sedaj pa izvajamo gimnastiko v telo. vadnici. Kondicijo smo pokazali na »Teku republike«, kjer so smučarji dosegli dve prvi mesti ter bili v skup. deš v zelo dobrem času, pri članicah pa Kristančič Ančka, To so lepi uspehi, vendar ima odbor to napako, da uspehe ali neuspehe samo evidentira namesto da bi jih dal v javno-st in 3 poročili obvestil smučarsko zvezo o svojem delovanju. Tudi vprašanje evi. dence je bilo na dnevnem redu pre-tekle odborove seje. Tov. Predesdnik Starc Rajko je opozoril člane odbora na resnejše doto in predvsem na redno pošiljanje poročil, kajti doslej tega nismo najbolje izpolnjevali. Letos nas iaka še obnova skakalnice. Kajti skakalci so lani dosgli zadovoljive uspehe in potrebujejo za trening dobro skaka Inlco, ki jim bo čimbolj priročna, Jdbor je že izdelal koledar smučarskih tekmovanj za leto 1951/52; febru. *rja bo društveno prvenstvo in tradicionalni »Ručigajev smuk«, v marcu ?a tradicionalni veleslalom na Krvavcu, dalje pa še mladink,so državno prvenstvo na Joštu, Seveda bo prav tako kot lani tudi letos na Joštu smučarski tečaj za začetnike in tudi za klubske »kanone«. Obenem nudi dru. Jtvo pomoč centru predvojiaške vzgoje s svojimi smučarskimi trenerji, B. T. Razburljiv prizor s tekme. Igralec, ki leži na tleh, je še pravočasno pritekel do baze Košarkar Vozelj meni, da se Slovenci wedno boij uveljavljalo pod košem Kakor zadnjič Kristančiča, smo tudi Tugomirja Vozlja »ujeli« na Košarkarski zvezi. Sem hodi namreč prebirat »Vohunsko vojno«, ki izhaja v mariborskem »Vestniku«, Zaradi tega mu je naš urednik kar tam zastavil nekaj vprašanj, na katere je priljubljeni »Fogl« takole odgovoril. »Ali si zadovoljen s plasmajem Železničarja v ligi?« Na to vprašanje je težko odgovoriti, kajti mii igralci gledamo to z druge strani kot občinstvo, ki bi najraje videlo, da bi se uvrstili med prve. Vse-kafcro moram reči, da sem s plasma, em zadovoljen, seveda če ne upoštevam tekme z Zadrom, ki so jo na ne. razumljiv način priznali Zadru. 2e pred začetkom lige sem dal prognozo la bomo tudi letos zasedli 3. mesto, vendar kot vidimo nam to ni uspelo Vzrok temu je bila slaba forma, ki je osla posledica slabega zdravja neka-erib igralcev. Kot vemo, smo takrat zgubili Amona m Deva, drugim pa ie bil trening zdravniško omejen«. »Zakaj ste letos slabši kot lani?« »Delno sem na to odgovoril že v prvem vprašanju, vendar pa bi dostavil še naslednje: mislim, da je našo kvaliteto treba primerjati s kvaliteto jugoslovanske košarke na splošno Ke; vemo, da se je jugoslovanska košarki v tem letu zelo dvignila, lahko trdim da smo tudi mi vzporedno z njo na jredovaii. Zavedam pa se, da imami te veliko pomanjkljivosti in da naša gra še ni takšna, da bi se mogli z ASK vred uvrstiti med najboljša ev-ops.ka moštva«. »Kako trenirate in kdo vas vadi?« »Fo končani ligi srno imeli obvezen počitek, neto pa srno takoj začeli z načrtnim treningom na Taboru pod vodstvom Petra Breznika. Moram pri pomniti, da je letošnji trening veliko boljši od lanskega, ker nam je uprava uspela nabaviti nekaj odličnih žog in copat. Predvsem smo pa veseli žog brez katerih ni mogoč kvaliteten tre nin«. »Ali Je razčiščeno vaše stališče v tekmi z Zadrom?« »O tem je bilo že dovolj pisanja in ne bi rad še enkrat o tem govoril. O tej zadevi se bo razpravljalo še n* skupščini KSJ v Beogradu. Prepričan sem, da bomo dobili zadoščenje*. »Kako je s turnejo po Italiji in Franciji?« »Dobili smo več ponudb za gostovanje v Italiji. Odločili pa smo se za povabilo študentskega kluba Firence, ki bo organiziral našo turnejo. Odpo. tovati bi morali v prvih dneh januarja, vendar so prišle vmes razne težave in bomo zato na njihovo željo od-ootovali šele konec januarja. Glede 'uroejo po Franciji pa še ni nič gotovega«. »Ali Imate dovolj sredstev za »življenje«?« »Naš klub je že tako močan, da mamo upravo, ki skrbi za naše »živ. :enje«, tako da igralci nimamo več neposrednega stika s temi problemi. V1ic’iTn pa, da je to, kar nam po svoj1 najboljši volji uprava nudi, še vedno veliko premalo glede na naša številna ekmovanja«, 'Kaj meniš o ekipi ASK« Ce primerjam lanski pisarnam ASK z letošnjim 6 mestom, lahko odkrito rečem, da so znatno napredovali. Vesel sem, da so ostali v li.gi in da še naprej z uspehom zastopajo slovensko košarko v zvezni ligi. Starejši igralci so popustili, razen Voj e ta Serbeca, medtem ko so se mlajši kvalitetno dvignili, vendar jim še vedno manjka igralske rutine, kar pa je predpogoj za dobro ekipo«. Ali je slovenska košarka močna? »V glavnem se moje mnenje strinja j s članki košarkarskega strokovnjaka Milana KobaMja, ki v listu »Košarka« izčrpno obdeluje vprašanje kvalitete slovenske košarke in tz katerih je razvidno, da se Slovenci vse bolj uveljavljamo pod košem« Odbojkarji Krima so položili obračune Te dni so Imeli odbojkarji Krima svojo redno letno skupščino. V posameznih po-ročllih in debati Je bilo razvidno, da so bili igralci zelo agilni v vsakem pogledu. Dosegli so lepe uspehe, predvsem v prvenstvenem tekmovanju v zahodni coni zvezne lige, pa tudi tretje mesto na državnem prvenstvu je prav gotovo lep uspeh. Verjetno bi bili še uspešnejši, če jih ne bi doletele nekatere nevšečnosti. Tako Je zbolel odlični Ivo Šumak, solidni Garibaldi pa je prestopil v vrste ljubljanskega Železničarja. Organizacija v samem klubu je bila dobra. Tudi ženska vrsta je lepo napredovala, čeprav so v začetku že vsi obupavali. Prav gotovo bodo ženske v bližnji bodočnosti pod vodstvom trenerja Rada Dvoržaka dosegle še lep®1 napredek in razvoj. Hokejska tekma v Novi Gorici Preteklo nedeljo so imeli hokejisti 12 Nove Gorice v gosteh tovariše z Reke« ki so prvič nastopili na tujem drsališču-Začetniki z Reke so pokazali lepo in en* sciplinirano igro, pač pa je bila dalna vrsta premalo povezana Hokejist Železničarja so igrali povezano, h*tr°’ lepimi podajami in točnim streljanjem n vrata. Od gostov so se posebno izkaza Gre cer, Prelog in Peršič, od domačine pa Makuc, Pertot I. in Beseljak. Zanim-vi tekmi v hokeju z drsaljkami na cih je prisostvovalo okoli 200 gledam®*« S^oMorsMm Uonibinaei}m€* - novost smučarskega športa 93 Čop Franci — Kožuh Marjani Pri nas domala ni več smučarja, ki še ne bi slišal ali čitai o nastajanju športno-turističnega središča na Pohorju v neposredni bližini Maribora. Tisti, ki ga še niso videli, imajo o njem vse mogoče predstave: ta športno - turistični center v širšem smislu tvorijo vse turistične postojanke vzhodnega Pohorja, bodisi zgrajene bodisi šele v gradnji kot na primer Poštarski dom, Železničarski dom, Mariborska koča, Dom Miloša Zidanška (Pohorski dom, »Planinka«, »Jelka«, itd. Vse te postojanke so nanizane v polkrogu v oddaljenosti pol do eno uro od centra v ožjem pomenu. V čem pa obstoji ta cente rt Tam, kjer so se do pred kratkim širili strnjeni pohorski gozdovi, so danes obširni izseki, poraščeni s sočno travo, ki bodo poleti v razvedrilo mladini, katera no na njih našla tudi urejena športna igrišča, pozimi pa bodo ti izseki s svojimi podaljški proti dolini služili tako turističnemu kot tekmovalnemu smučanju. Položena v najširši izsek, tvori hrbtenico centra mala sedežna žičnica, ki obratuje i poleti i pozimi. Toda vrnimo se k naslovu. Kaj nas je pravzaprav vodilo k gradnji te »pohorske kombinacije«? Zakaj bi naj mladina, ki predstavlja največji del 'obiskpvalcev žičnice — vedno le drsela po izvoženi in iz-glajeni progi od zgornje postaje k spodnji? Naredili ji bomo progo, smo sklenili — ki bo zanimiva, razgibana in s tem privlačna, obenem pa bo smučarja tehnično izpopolnjevala. Na osnovi lanskoletnih skromnih izkušenj smo letos tako Progo res pripravili. Raz,delili smo jo v glavnem v dva dela: prvi del Se končuje ob spodnji postaji žičnice in je dolg približno 1 km. V tem delu smučar nima opravka s prevelikimi hitrostmi, temveč nalet: na različne zapreke, ki jih je treba Premagati: vrste se umetni valovi navadne in looping skakalnice ter Stopnice, itd. V drugem delu, ki j( zopet 1 km dolg, se hitrost stop njuje. Značilnost tega dela je kombinacija slaloma, veleslaloma smuka in skokov. Med obema deloma je hote vključena kratka ravnina in majhen vzpon. Prvi, predvsem pa drugi del, pa ne bo zadovoljil samo mladine ali Vadečih, temveč tudi naše vrhunske tekmovalce. Izkušnje, ki smo st jih pridobili na najrazličnejših tekmovanjih doma, posebno pa v inozemstvu, sv pokazale, da mora alpski vozač mod tekmovanjem skakati tudi po tak način tekmovanja na splošno. »Pohorska kombinacija« naj po možnosti vsebuje vše glavne prvin« smučanja: slalom, veleslalom, smuk tek in skoke. Dolžina celotne pro-naj bo 2 do 2.5 km, od tega dolžina slaloma 100 do 150 m, veleslaloma 300 do ,500 m, smuka 1 km, teka z upoštevanjem alpsko opreme 150 do 200 m ravnine in 2 3 skoki z merjenjem dolžine. Te skakalnice morajo biti dobri izdelane in ne smejo v nobenem primeru dovoljevati skokov: daljših od 20 m, od skupnega števila 6 do ostalih skokov oz, stopnic naj bodo po 2 do 3 z ravnim,, visečim ali .looping odskočšičejn. Tudi te zapreke ne smejo dovoljevati skokov, daljših od 15 m. Ta novost v alpskem smučanju i veliko doprinesla k dvigu kvalitete, saj z zgoščenostjo svoji problemov v na j večji - Seri', razvija in stopnjuje gibčnost, pogum, koncentracijo in splošno kondicijo smučarja — tekmovalca. Odlikuje je pa še dejstvo, da se mladina ns njej prezgodaj ne bo specializirali' le za eno panogo, temveč spoznala vse hkrati in dobilar tisto splošne osnovo, ki danes manjka marsika teremu reprezentančnemu tekmovalcu, pa naj bo to skakač, alpski vozač ali pa tekač. 15 do 20 m daleč; domače proge nam doslej niso nudile možnosti intenzivnega treninga različnih skokov. Alpski vozač bi se moral počutiti v zraku prav tako sigurnega, kot se počuti skakalec na svoji skakalnici. Iz tega razloga sta v drugem delu proge zopet dva skoka: prvi je terenska stopnica, ki prisili vsakega tekmovalca v zrak. drugi — umetno zgrajena skakalnica — pa dovoljuje skoke do 18 m. Upoštevati je treba tudi že utrujenost tekmovalca, ki ima za seboj že razgibani prvi del proge, vloženo ravnino in vzpon, v drugem pa je presmučal 150 m strmega slalomišča z vsemi najtežjimi prvinami, kateremu slede potegnjeni zavoji veleslaloma preko že omenjenih terenskih zaprek, pred prehodom v smuk pa mora še preko skakalnice, katere iztek se končuj* -----*5W----- tek smuk v nji trd oreh nacije«. Posebna zanimivost tekmovanja na taki kombinaciji je svojevrsten tekmovalni pravilnik. Tekmovalci startajo v presledkih 2 minut ali pa po sistemu slaloma t. j. obenem največ 2 tekmovalca na progi. Pri vsaki zapreki so obvezna vrata poljubne širine postavljena tako, da tekmovalec zapreke ne more obiti, za presmučanje vseh obveznih vrat veljajo pravila veleslalcn ma odnosno smuka, slalom pa je treba presmučati po predpisih slaloma. Zaprek imamo dve vrsti: prve, ki jih tekmovalec lahko presmuča tja poljuben način brez ocenjevanja (n. pr. umeteei ali naraven val, jama, stopnica) in druge skoke, pri katerih dosežena daljava vpliva na končni rezultat. Niti stil niti even tuelni padec se ne ocenjujeta, merodajni so le doseženi metri, ki so ozpačeni ob robu doskočišča. Za vsak doseženi meter se od časa, iz merjenega na cilju, odbije 1 sekunda. »Pohorska kombinacija vsebuje 2 do 3 take skoke. H koncu naj še enkrat orišemo glavne značilnosti »Pohorske kom binacije«, pri čemer nimamo v mi slih le terena na Pohorju, temveč O NOGOMETNEM OBČINSTVU ____ _ rtni» s Innuarl« iyv’ bo na Pokltukl tek- Društva morajo stremeti za tem. da bo- i činstva. Tako je bilo za nogomet izgub- ■arsNjsatei laaraasrssrea * -v ”p sami. Smučarska zveza Slovenije, j incidentov in podobnih neredov je na LEGENDA: 1 Maribor, 2 Rad va. nje, 3 Sedežna žičnica, 4 Sportnoturi stični center — Kočaobžičntci 920;m, ® Projektirana turistična žičnica, 6 Projektirani športni hotel 1050 m, 7 Bolfenk 1.037 m„ 8 Železničarski dom 1057 m, » Dom Miloša Zidanška (Pohorski dom) 1036 m, 10 Razgledni stolp, 11 Mariborska koča T080m, 2 Jelka 980 m, 13 Poštarski dom 14 Planinka, 13 San atorij, 16 Kagerjev dom, 17 Zadružni dom, 18 Glažuta 10»3 m, 19 Ruška koca Ar eh 1249 m 20 Reški vrh 1237 m, A Proga za smuk, B Smučišča, C Pohorska avtocesta. Av\r> . _ _ ’ ____ . — J 4 __ i n on ___S__A A H 4B minul AS nHIUlt. ODDALJENOST: 1—2 30 minut, 2—4 1 ura, 4—8 30 minut, 4—11 45 minut« 4 13 45 Vsak dan, pa tudi ob nedeljah, V v telovadnici telovadnega uruštva »Partizan — Tone Kosu v Celju živahno vrvenje, Nad T7.9 Pionirjev in pionirk, okrog 7* mladincev in mladink in 65 članov in članic ima redno telovadbo dvakrat tedensko, poleg fega pa igrajo ob sredah še od. bcjko, ob nedeljah dopoldne pa Poljubne vaje vseh oddelkov. Kar nastop, prijazni pozdravi in žensKi svet. Zato so si .tudi pametni športniki izmislili mešane pare pri tenisu, kar daje tenisu še posebno privlačnost. Treba pa je seveda pred vso zbrano družbo narediti primeren vtis, ki ga običajno dosežeš s poziranjem pri servisu ali podobnimi manevri. Seveda pa že obvladaš vsaj petdeset odstotkov teniškega znanja, če štej eš in delaš opazke v angleščini. Ta sličica, ki jo čitaie, pa je resiucna in se je zgodila lani v nekem našem večjem letoviškem kraju. Dva priljubljena, 'igralca tenisa sta prišla na igrišče. Govorila nista dosti, sem pa tja seveoa kakšno angiesko besedo in tujci so bili prepričani, da so to ljudje rojenega bontona in da imajo splon veliko opravkov po raznih amoasadah. Manjši pomembno opozori svojega partnerja, češ da bo serviral. »Reaay!«, je v potrdilo z drugega konca vazno odvrnil partner »Playi«. Servis je bil seveda »first class«, kajti gledalcev je bilo precej . in prvi vtis je vedno najvažnejši. Potem sta štela seveda »thirty«, »torty« in pedobno. Borba je postala resna in borila sta se za vsako žogo- Zbrano občinstvo je bno prepričano, da gleda igralce, ki so rojeni Angleži, moraa so doma celo iz Vvunbledona. Pri nekem servisu pa sta še izdala. Ko je večji serviral in je bila žoga zunaj, je mlajši zaklical: »Out!« Večji je postajal nervozen: serviral je drugič, in ko je mali zatulil: »Double fautil«, mu je bilo dovolj. Ves divji se je spozabil v najtipičnejšem ljubljanskem dialektu, ki ga tako lepo govorijo prebivalci okoli Šiške: »Piš meu .... sej sm vidu, da je b’la not’.:.!* NK Naftfa bo posvetil več pozornosti mladini Pretekli teden so se zbrali v kino dvorani v Dolnji Lendavi člani NK Nafta, da polože obračun svojega dela. Občni zbor je počastil s svojim obiskom tudi sekretar OK KPS, predstavniki OLO, MLO in JA. Po poročilih se je diskusija začela vrteti okoli slabega plasmaja moštva, ki je sodelovalo v prvi republiški ligi. Vsi diskutanti so ugotovili, da bi klub lahko ob večji pazljivosti in prizadevanju osvojil prvo mesto. Kvaliteta nogometa, ki jo je pokazalo prvo moštvo, ni bila zadovoljiva, saj je izgii bilo vse tekme proti trem zadnjim na lestvici, dočim je vsa moštva, ki so se uvrstila pred Nafto, - premagalo. dejstva kažejo, da je enajsterica ; ga moštva tekmovalo s premalo Ta prve-res- nosti. Nadaljnja diskusija je.razpravljala o ukrepih za izboljšanje stanja v društvu. Sklenjeno je bilo, da bo posvečeno več pozornosti mladinskemu moštvu, ki ima sicer veliko pripadnikov, so pa brez pravega vodstva. , Ob zaključku diskusije se je oglasil sekretar OK KPS ter je v lepem govoru nakazal pomen in dolžnosti fiz-kulturnika v naši državi. Po diskusiji so bile volitve novega odbora. Zanimivo je, da sestavljajo novi upravni odbor v veliki večini no- vi ljudje. Kljub, temu, da na kandidatno listo ni bil postavljen dosedanji tajnik tov. Lindič, so volivci skoraj na vseh listih pripisali njegovo ime. Nogometni turnir v počastitev dneva JA Nogometni klub Železničar iz Nove Gorice je priredil v počastitev 10. obletnice JA nogometni turnir, na katerem so sodelovali nogometaši iz Vrtojbe, Mirna, Doremberga, Bilj, Šempetra, Nove Gorice in moštvo Dijaškega doma iz Šempetra. Čeprav so nastopali v .enajstericah še mladi in neizkušeni nogometaši, so bile tekme zelo borbene. V finalni tekmi bi se morala srečati Doremberg in Bilje, toda zaradi bolezni, ki razsaja v tamkajšnjih krajih, tekma ni bila odigrana. Na Bloclu imajo nogometni kini) Pred kratkim so se zbrali na Bledu ljubitelji nogometnega športa in ysta-novill svoj nogometni klub Bled. Občnega zbora se je udeležilo okrog 70 ljubiteljev tega športa. Sodeč po sklepih, ki so jih sprejeli, bo klub posvečal prvenstveno pozornost vzgoji mladine. prej, zadnji teden pa so vneto trenirale skoraj vsak Za mladinkami so se pokazale na odru pionirke. Naše naj mlajše so Ribničani pozdravili z navdušenim ploskanjem. Prvo vajo so izvedle po znanem napevu: »Izidor ovčice pasel«, drugo po melodiji: »Sem deklica . . .«, pa je zanje sestavila in jih tudi z uspehom naučila telovadka Milena Ilc. Za dobro glasbeno spremljavo je poskrbel Petek Tone. In nazadnje so nastopili še pionirji. Domačin Gelze Matija je prišel kot vojak -JA domov na dopust. S hvalevredno požrtvovalnostjo je ribniške pionirje naučil vajo iz jutranje telovadbe, izvedli so jo lepo in skiaano. Po končani akademiji je pionir Juvane Milo izjavil: »Tudi v bodoče bomo stremeli za tem, da se bo telovadba med ribniškimi pionirji dvignila na dostojno višino.« Ribniški telovadci so prepričani, da jim bo telovadno vodstvo na čelu s predsednikom Lovšinom Stefanom in Edom Keir-zanem tudi v boo oče nudno v*o pomoč ■ in podporo. Pričakujejo pa tudi, da se bodo za dvig telovadbe Siednj-č zavzeti tudi priSLtojni politični in gospodarski forumi, ki naj 01 p oskrben za po-pra v doma in za nabavo najpotrebnejše telovadnega orodja in opreme. Do zdaj je bila ta pomoč zeiO šibka ali pa je sp«oh m bilo. X . Ljubitelji telovadbe iz ribniške doitne si iskreno želijo, da bi videli še več takih prireditev, ki so v tem delu Slovenije prava redkost. so prosiavni ooletnico Jugoslovanske armatie Telovadno društvo »Partizan« v Slovenski Bistrici je v počastitev lu. oo-letmce JA pnrtoilo pester športni program. Dopoldne so oile tekme v atletiki, popoldne pa v oaoojki. ž,večer je bil v Domu JA turnir v namiznem tenisu. V zaključnem plasmaju je zmagalo telovadno društvo »r-artizan« iz slovenske Bistrice pred TD »rartizan«-Poljčane in Dom JA v Slovenski Bistrici. Izšla je xova številka »Vodnika« izšla Je 5.-6. številka »Vodnika« z naslednjo vsebino: Dr. Viktor Murnik: Prva slovenska telovadna knjiga, dr. Viktor Murnik: Ustanovitev prvega slovenskega telovadnega društva m nekaj njegove zgodovine, Alojzij Potočnik: Zgodovina ljubljanskih ostrostrelcev, prot. Drago Ulaga: Naši najstarejši zapiski o smučanju, dr. Arnošt Brilej: Začetki slovenskega organiziranega planinstva, prof. Drago Ulaga: O Šačetkth slovenskega športa. »Vodnik« lahko dobite pri Fizkulturni založbi Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ulica, provizorij IV (poštni predal 371). Posamezna številka stane 28 din. Uprava »Vodnika«. Smučarskim učiteljem! Do 15. Januarja pošljite na Smučarsko zvezo Slovenije svoje fotografije za legitimacije in naslednje podatke: 1. znanje I tujih jezikov, 2. važni smučarski tečaji m šole, koder sta delovali pred vojno in po vojni, 3. spremembo stalnega bivališča oziroma spremembo službenega mesta. Zbor smučarskih učiteljev SZS. Prognoze za 1. kolo »Športne stave« 1. Rabotnik (Bit.) : Borae (B. L.) 2. Šibenik : Bokelj 3. Atalanta : Novara 4. Fiorentina : Torino 5. Juventus : Inter 6. L,egnano : Como 7. Lucchese : Udinese 8. Milan : Lazio 9. Palermo : Bologna 10. Sampdcria : Padova 11. Spal : Napoli 12. Triestina : Pro patria 13. Nimes : Nice 14. St. Etienne : Lille . 15. seta : Marseille Davisov pokal ostane še nadalje v Avstraliji Ljubitelji belega športa so letos nestrpno pričakovali žrebanje nasprotnikov v največjem teniškem tekmovanju, namreč za tako Imeno, vani »Challenge Round«, to je za finale Davisovega pokala med lanskim zmagovalcem Avstralijo in letošnjim finalistom ZDA. Žrebanje je bilo v hotelu »Avstralia« v Sidneyu v ponedeljek ob 11. do-poldne po lokalnem času (ozir. po našem v torek ob dveh zjutraj). Žrebanje sta izvršila predsednik avstralske teniške zveze Sir Norman Brockes in ameriški veleposlanik v Avstraliji Richard W. Byrd. Kot je določil žreb, sta v sredo najprej nastopila v prvi igri posameznikov Američan Seixas in mladi Avstralec Rose. Ta igra je dokazala, da se Američani niso zmotili, ko so postavili v moštvo Seixasa zaradii njegovih zadnjih zmag nad Sedgmanom in Rose jem. Victor Sel. xas je namreč premagal Mervjma Ro-sega v treh nizih pred 20.000 gledalci na stadionu White City, kjer so letos prvič v zgodovini tenisa igrali finale za Davisov pokal Rose se je sicer zelo dobro branil, posebno v tretjem nizu. vendar ni mogel doseči ničesar proti hladnokrvnemu Američanu, čigar tenis je brez dvoma popolnejši od njegovega mladega nasprotnika Oba sta namreč prvič igrala v svojih moštvih za neslužbeno svetovno prvenstvo Seixas je dobil prvi niz v 17., drugi pa v 21 minutah, medtem ko je bila najhujša borba v zadnjem, tre-fjem nizu, ko sta oba igralca po dvakrat osvojila nasprotnikov servi-ve. Igra se je končala z zmago Seixasa 6:3, 6:4, 9:7 ki je tako povedel ZDA v vodstvo 1:0. V drug! igri posameznikov med Tedom Schrdderjem (ZDA) in avstralskim igralcem št. 1 Frankom Sedgmanom se niso izpolnila pričakovanja Američanov. Čeprav se je Schroder boril z običajno po- žrtvovalnostjo ln osvojil celo en niz, je moral kloniti pred trenutno najboljšim igralcem na svetu Igra Sedgmana je bila briljantna. Ves čas je pošiljal svojega nasprotnika iz kot v kot, razen v tretjem nizu. ko je nekoliko popustil v napadih n tako dovolil Američanu, da mu odvzame en niz Igra se je končala z rezultatom 6:4, 6:3, 4:6, 6:4 za Sedgmana, ki je tako že prvi dan izenačil stanje dvoboja na 1:1 V igri dvojic sta Avstralca Sedgman in M c Gregor v četrtek premagala Američana Schroderja in Traberta 6:2, 9:7, 6:2 ter tako privedla Avstralijo v vodstvo 2:1 Zlasti slabo je zaigral Schrti-der, ta-ko da so domači igralci izredno lahko dosegli zmago. Pričakovanja, da se Avstralcem zmaga ne more več izmuzniti iz .rok, so se uresničila naslednji dan. čeprav je Schro. der najprej premagal Rose ja 6:4, 13:11, 7:5 in tako izenačil stanje dvoboja na 2:2. Vendar se v zadnji odločilni igr-'Američanu Seixasu niti z njegovo »atomsko« igro neverjetno močnih udarcev ni posrečilo osvojiti niti enega niza. temveč je igro s Sedgmanom izgubil gladko v treh nizih 2:6, 3:S. 3:6 Tako so Avstralci zmagali s končnim rezultatom 3:2 in že devetič osvojili Dlavisov pokal. K$ ko treniralo Švedi za oliitpiado Zima je prišla pravočasno. V Bodenu. na severnem Švedskem, so večkrat namerili 30 stopinj pod ničlo. Ceste in gozdovi so globoko zasneženi. Razlika med mrazom severne in južne Švedske je precejšnja, istočasno je bilo 31 stopinj mraza na severu in 8 stopinj nad ničlo v Malmbu. Vsako zimo se ponavlja isti prizor. Besni orkani ob obali in leden mraz na severu. V Valadalenu so poti tako zasnežene, da so se morali hitrostmi drsalci preseliti na Oestersund. kjer je več ledu in manj snega. Smučarji so polnoštevilno zbrani pri Gosti Ollander-ju, znanem trenerju. Tu sc: Mora-Nisse. Einer Josefsscn, Sten Bergquist, Gun.nar Eriksson, Herman Petterssc-n. Nils Tapp, Manfred Sibstrbm, Gunnar Karlsson, Martin Lun ds trem, Sigurd Andersson. Gunnar Oesitberg. Čakajo samo še na Erika Astrbma, Andersa Tomqvista in Gorama Thora. Ti tekati tvorijo elito švedskih a':mpijcev. Določeno je, da bodo morali st a rta ta na raznih prireditvah, nakar bedo izbrali moštvo. Program je sestavil Gosta Ollamder. Pravijo. da je siguren v ekioi samo Mora-Nisse, ki je že star 34 let in zelo težko pride v formo. Ker trdo dela. se ne n-;’-vra-«r'iia več tako kot prejšnja leta. Trenutno ima 6 kg manj kot običajno. Ekipa za olim.oiado bo imenovana 27. januarja. Prve izbirne tekme bodo 13. januarja Cas, ko so Švedi absolutno dominirali, je mimo. prihajajo Finci, »sovražniki* njihove dediščine. V sprinterski progi, ki znaša v smučanju 18 km in na dolgi progi so jim enako nevarni, kal ti računa jo na Finca Kohlemainena. Nikdar prej ni bil položaj v tekih tako nejasen, kot- je pred letošnjo olimplado. V Valadalenu je tudi nekaj Norvežanov z Martinom Stokkenom na čelu. Sredi decembra so prišli tudi Italijani in Kanadčani. Švedski alpski tekmovalci so telegrafično vprašali Seelosa. kako je s snežnimi razmerami v Avstriji, alt naj pridejo dol. ali naj ostanejo v Areju. kjer je dosti snega in so dobre prilike za trening. Hitrostni drsalci marljivo trenirajo, njihov šef Je Avstrijec Wazulek. Pomaga mu tudi Ake Seyfahrt. trd mož, ki si je priboril zmago v St. Moritzu samo z močno voljo. Smučarska štafeta na olimpindi Kot posebno točko pripravljajo Norvežani za olimpijske igre smučarsko štafeta na 192 km dolgi progi, ki bo prinesla olimpijski ogenj v Oslo. V Oslu bo neznani smučar prižgal ogenj, ki bo gorel ves čas olimpijskih iger. Kakšne isglede ima,-o Nemci na olimpijskih igrah Nemci so prepričani, da imajo največ lizgledov na uspeh v umetnem drsanju v parih in v tekmovanju z bobom. Ria in Paul Falk sta osvojila evropsko ir. svetovno prvenstvo, zato imata tudi na olimpijadi vse po gr/e za uspeh. Anderl Oriler velja za na*bolišeea bob vozača sedanjega časa. Smučarji pa nimajo dosti izgledov, čenrav je alpska ekipa boljša kot nordijska. Malo boljša je ženska ekipa, kjer računajo na dr- Hil-d*esuse GSrtner. Olle Dahlman in Othraar Schneider poškodovana V KitzbUchlu si Je zlomil nogo Oile Dahlman tako močno, da ne bo mogel letos nastopati in tako je švedsko moštvo za smuk in slalom oslabljeno. Nek berlinski študent se je zaletel v Oth-marja Schneiderja. ki se je držal za sidro pri »potegavščini«, in mu zlomil piščatl. Tako bo moral Othmar Schnei-der tri tedne počivati. Japonci trenirajo v Avstri;i Japonski smučarji Najboljša sta prišli v Ziirs. Mizukami. Kot Ygaja in Avstrijci, Švedi. Nemci, Američani, Avstralci in Finci, tudi oni čakajo na — Seel-osa. Skrivnost Zena Cola Na Zugs.plIzolattu se šušlja tole: Ženo Colo, Italijanski »as«, trenira doma na 40 stopinj strmem pobočju, ki je popolnoma poledenelo. Zakaj? Ker je tako pobočje podobno zadnjemu delu olimpijske proge v Oslu in se hoče Colo že doma pripraviti na zadnji de’ proge na ollmpiadi. Tudi Avstrijci hočejo sedaj z gasilnimi cevmi politi nek hrib pri Ztirsu in ga spremeniti v led, da ne bi bili na slabšem. Norvežani pa se smejejo, ker vedo, da so pripravili že mnogo ledenih problemov. Revolucija pravil v alpskem smučanju Pred kratkim so se zbrali dr. Franz Martin, prof. Friedl Wolfgang in Italijan Otto Menardi z nalogo, da reformirajo nekatera pravila in tekmovalno prakso v alpskih disciplinah. Ce začnemo pr slalomu, bi bilo omeniti, da se bo tu zahtevalo specialne sodnike za slalom, kot je to običaj za skoke, k' jih bo morala prijaviti vsaka^ zveza. Pri vsakem internacionalnem slalomu bosta postavila progo tudi dva krmarja, ki sta internacionalno priznana. Nadaljnje naloge so: enotna internacionalna oznaka posameznih figur, ugotovitev oddaljenosti itn izraba plastičnosti terena. V bodočnosti bosta za vsak slalom dva teka na d-veh različnih progah, kajti če tako trda proga ne zdrži ob veliki tekmovalni udeležbi dveh tekov, in tako pogoji za vse tekmovalce niso enaki Najmanjše število vrat bo 40 Višinska razlika pri veleslalomu naj znaša v bodočnosti 450 m. zastave za vrata pa morajo biti 1 m široke in pol metra visoke ter morajo biti izmenoma modre in rdeče. Najmanjša širina za proge v smuku znaša 16 m. merjenje časov pa mora biti avtomatično in ne ročno, zato mora biti cilj zvezan » startom z dvojnim kablom. Višinska razlika znaša od 800 do 1800 m Vsaka proga v smuku mora biti trdo steptana in ne sme biti poledenelih mest. Christian Rnhi vodi švicarske smučarske učitelje švicarske smučarske učitelje vodi Christian Rubi, ki velja za avtoriteto za pouk smučarske tehnike. Zbrali so se v Davosu, in sicer po večini gorski vodniki, ki pozimi poučujejo smučanje. Namen tečaja je. da bi enotno poučevali -tehniko, ki jo zahteva švicarski učni načrt. Posamezne oddelke pa učijo Heinz v. Allmen, Jack Ettinger in bivši svetovni .prvak Rudolf Rominger. Za objekte demonstracije pa so služili učenci, ki so se voisa.li v tečaj po močno znižanih cenah. Henry Oreilier ima ploske noge Pri temeljiti zdravniški preiskavi francoskih oltaiipiijskih kandidatov je bilo ugotovljeno da ima oiimupijskl zmagovalec iz leta 1948, Hen.ry, Oreilier, ploske noge, kar pa ga niti najmanj ne ovira, da ne bi bil. tekmovalec svetovnega formata. V Aixc-n-Prove.nce se je zbrala francoska reprezentanca h kondicijskemu treningu in pokazalo se je, da sta 1 moška i ženska ekipa v najboljšem zdravstvenem stanju. Dr. Henry Hoek umrl V Vadtrau si Je zadnja leta znani smučar in pisatelj dr. Hemry H-oek zgradil svoj dom. Pred kratkim pa je umrl, 73 let star. Leta 1900 je študiral v Frei-burgu geologijo in je biil prvi Nemec, ki je zmagal v smučarskem teku 1. 1901 ra progi Belchen-Feldberg v času 3:00.00. -•V — , C—. , — * ■. 4— Mil /Si1“VS tehniko in življenje smučarja in pravijo, da je bil to naj izobražene jši nemški športnik tistega časa. Kasneje je bil na Feldbergu vremenski opazovalec. Takrat je priobčil knjigo o vremenu, oblakih in vetru. Hoekovo mnenje o športu je bilo vedno cenjeno, še kasneje, ko ni bil več aktiven tekmovalec. Njegova ljubezen pa so bile gore, sneg in narava. Znano je njegovo geslo zadnjih let: »Biago-r vam. smučarji, ki ne smučate na progah pod vzpenjačami z veliko hitrostjo, kajti vaš je teren in narava!« Nemci so izbrali svoje najboljše športnike 329 športnih novinarjev Je glasovalo v izbiri najboljšega nemškega športnika za !eto 1951, pri čemer je vsak lahko oddal 55 glasov Za leto 1947 je bil izvoljen von Cramrn, za leto 1950 pa Herbert Klein, svetovna rekorder v plavanju. Leto sta bila proglašena za najboljša športnika Nemčije drsalni par zakonca Falk. drugi je Herbert Scbade (dolEoorogaš). tretji pa je Herbert Klein. Med 85 imeni. ki so jih imenovali novinarji, je kar 14 atletov. Farsfat zbolel Odlični norveški hitrostni drsalec Sverre Farstat, ki je bil leta 1948 olimpijski zmagovalec na progi 1590 m. leži težko bolan v bolnišnici v Oslu Znani Športni novinar ne bo mogel nastopiti na olimioiadi, kar je velika Škoda za Norveško Peru zmagovalec bolivarskih iger V Caracasu so bile končane letošnje bolivarske igre z zmago reprezentance Venezuele v ekipnem i,n posamičnem tekmovanju v jahanju. V vseh tekmovalnih panoga h pa je v skupnem plas-manu zmagal Peru s 358 točkami. Argentinski nogometaši premagani na evropski turneji Argentinsko nogometno moštvo River Plate, ki gostuje v Evropi, je v svoji prvi tetkmi doživelo visok poraz v španskem mestu Bilbao proti domačemu klubu Atletico. in sicer 2:5 (2:3). Drugo tekmo so igrali v Madridu proti tamkajšnjemu klubu Atletico. Čeprav so bili tokrat uspešnejši, se Argentincem ni posrečilo doseči več kakor neodločen rezultat 3:3. Dunajsko nogometno moštvo Rapid Je v Carigradu na turneji po Turčiji visoko prema, gado tretjep-lasi-rano moštvo v lestvici turškega prvenstva Gala ta Sara j, in sicer 6:1 (3:1) Gole za Rapid so dosegli Probst 3. Hanappi, Dienst in K ti mer, častni gol za domačine pa je dosegel Reha. Primo Carnera za poplavljence v svoji domovini V MacHsora Squ»re Gardemu ▼ New Torku bo 14. januarja srečanje v prosti rokoborbi med tovSim svetovnim boksarskim prvakom, sedanjim rokoborcem Naslednje leto je preplezal Wetteirho-rn Primem Camero in drugim ameriškim in Do-ssenhom. Leta 1906 je izdal dve knjižici o tehniki smučanja, ki so doživele nešteto popravljenih izdaj in ponatisov. S spretnim peresom je opisal Italijanom, Antoninom Rocoo. Ves čisti izkupiček je namenjen poplavljenceim ob zadnjih velikih poplavah v Severni Italiji. V tveuuji p meja jo v zimskih mesecih velike dirkališene kolesarske dirke v zaprtih dvoranah. Na sliki vidimo skupino dirkačev v borbi, na čelu je sve-tovnoznani dirkač Vam Vliet, Robinson bo ponovno branil naslov s> etovne^a prvaka sretfnje kategorije v boksu V San Franciscu se bo svetovni boksarski prvak Ray Sugar Robinson 24. januarja boril s Carlom 01 senom za ohranitev naslova. . Del dobička bo Robinson poklonil neki ustanovi za borbo proti raku. Srečanje bi moralo biti že 24 decembra, bilo pa je preloženo zaradi lažje poškodbe sedanjega svetovnega prvaka. V Madison Square Gardenu v New Yorku sr bosta, kakor je sporočil International Boxing Club. 28. marca borila Francoza Charles Mumez ln Kubanec Kid Gaviilan v borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka polsrednje kategorije. Ta datum zaenkrat še ni popolnoma siguren, ker pogodba še ni dokončno sklenjena, vendar sta oba nasprotnika primcipielno pristala na srečanje. Sedaj se morata namreč obe strani snorazumeti še glede finančnih in drugih pogojev Po drugih vesteh pa bo sedanji svetovni prvak Kid Gavila.n branil svoj naslov že 4. februarja v Miamiju na Floridi, in sicer proti Američanu Bofobyju Dykesu v 15. rundah. V Portlandu (ameriška država Oregon) je bivši absolutni svetovni boksarski prvak Ezzard Charles premagal Joeja Kahuta v osmih rundi k. o. Charlesu se ni bilo treba preveč truditi, da bi dokončal dvoboj s Kahutom. ki je bil že v tretji rundi dexret sekund na tleh. Charles le borbo zaključil s strahOAritim udarcpim levice v čeljust svojega nasprotnika. V Trstu se 1e boksarsko srečanje amaterskih reprezentanc Trsta in Celovca končalo z zmago domačinov 15:5. Izvedenci so se zmotili Očarljiva Maureen Conolli, ki je osvojila ameriško prvenstvo v tenisu, m nalmla -ša ameriška prvakinja vseh časov in ni stara 16 let. Na dan svojega največ je Ea uspeha je bila stara 16 let. 11 mesece in 19 dni. Leta 1904 pa je Mav Sutton osvojila ameriško prvenstvo in je štela pri tem 16 let in 9 mesecev May Sutton je bila torej dva in po’ meseca mlajša od Maureen Conolli. 30 milijonov frankov za preureditev nogometnih stadionov Na zasedanju organizacijskega odbora svetovnega nogometnega prvenstva je Švicar Ernest Thommem izjavil, da bo Švica izdala 30 milijonov frankov za razširitev stadionov, na katerih bodo leta 1954 nogometne tekme za svetovno prvenstvo. Ta znesek bodo porabili za ureditev stadionov v Bernu. Lausanneu in Zuriehu. ki bodo sprejeli 55.000 do 60.000 gledalcev. Naivečji stadioni v Švici so v Baslu, kjer je prostora za 52.000 ljudi, v Ženevi za 50.000 in v Luganu za 55.000 gledalcev. Predvajanje športnih filmov V sredo, 2. januarja 1952, predvaja AK Triglav v Domu Ljudske milice v Slomškovi ulici naslednje športne filme: Planica, Šport na vodi. Polet s smučmi in atiet-ski dve bo' Anglija : Jugoslavija. -Vstopnima 20 dim. Sežana i Bazovica 4 :1 (1:0) Sežana, 30. dec. Tu Je bila dames odigrana prijateljska nogometna tekma med moštvom Bazovice (STO) in Sežano. Po lepi im zanimivi igri. ki ji je prisostvovalo okrog 31)9 gledalcev, je zmagala Sežana z rezultatom 4:1 (1:0). - Sodil je dobro Čebulje. SD Sežana se je dogovoril za 10 naslednjih tekem z moštvi to STO. kar obeta v Sežani vsekakor za-nimiv šport. _______ Ambrožič * v Pravilne rešitve 58. kola ..ŠPORTNE STAVE14 I. Šibenik ; Rudar 1 2. Fiorentina : Triestlna 1 3. Lazio : Bologna 1 4. Napoti : Juventu* Z 5. Padova : Nov ar a X 6. Sampdoria : Initer 2 Spal : Palermo 1 Torino : Lucchese x _ Udlnese : Como 1 10. Milan : Legmano 1 II. Nica : Roubeux 1 12. Marseille : Metz 1 7. 8. 9. Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal štev. 377 — Telefon štev. 33-85 in 50-09, ob nedeljah popoldne pa 55-22 do 55-26 — Čekovni račun uprave štev. 602-90331-0 — Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din Ivan Gajšek našpršliublienelši maribortki nogometaš Prav gotovo v Mariboru ni ljubitelja športa, ki ne bi poznal prikupnega mariborskega nogometaša, Gajška Ivana, člana NK Branik Njegovo priljubljenost lepo dokazuje ljubek dogodek, ki se je pred kratkim pripetil v nekem mariborskem predmestju. Na travniku so se otroci pripravljali, da prično »s tekmo«. Žoga je bila seveda Iz cunj, toda to ni motilo treh fantičkov, ki so se med seboj »resno« prepirali. Vsak je hotel namreč biti Gajšek. Verjetno bi še prišlo do »resnih zapletljajev«, če ne bi »težkega spora« rešil s salamonsko razsodbo pisec teh vrstic, ki je bil slučajno navzoč ln je malim prepirljivcem svetoval, da so lahko vsi trije »Gajški«, kajti naš popularni nogometaš ima namreč dva sinčka, prvega starega dve leti in pol, drugega pa komaj leto dni, toda nedvomno bosta oba šla po stopinjah svojega slavnega očeta. Ta razlaga je trojico zadovoljila in tako so si malčki razdelili vloge — Gajšek I, Gajšek II in Gajšek III S tem je bil »težak spor« poravnan. Naš »pravi« Gajšek je danes star 30 let. Nogomet je začel gojiti 1. 1935- Najprej je igral v drugem, pozneje pa v prvem mladinskem moštvu, toda ker je hitro napredoval, je kmalu prišel v prvo moštvo in postal steber svoje enaistorice. V času svojega aktivnega tekmovanja je odigral okoli 400 tekem, od katerih mu je v najlepšem spominu tekma med slovensko reprezentanco in enajsterico Tirane I. 1945. v Beogradu (zmaga 4:1). Večkrat je tudi zastopal barve mesta Ljubljana, od osvoboditve do danes pa je stalni član mariborske reprezentance. Gajšek je resen in vesten nogometaš. Redno poseča treninge in je na slednjih zelo marljiv. Poudarja pa, da za dobrega nogometaša ne zadostuje samo tehnično znanje, temveč je še bolj potrebna disciplina, tovarištvo in borbenost. Mnenja je, da mora Maribor dobiti res kvalitetnega trenerja, ki ne bo posvečal pozornosti samo članom prvega moštva, temveč bo pričel temeljito delati že pri mladini in pionirjih. Z delom svojega kluba je zelo zadovoljen, saj je odbor sestavljen večinoma iz starih nogometašev, ki poznajo vse potrebe svojega članstva in se nesebično trudijo za razvoj kluba in nogometa-Rešitev finančnih vprašanj je po njegovem mnenju odvisna od nogometašev samih. Le dobri nogometaši bodo z dobro igro privabili številno občinstvo, tako da bo klub črpal iz vstopnin potrebna denarna sredstva. Z otvoritvijo velikega športnega parka bo Branik lahko pritegnil v svoje vrste veliko šolske in industrijske mladine ter ji nudil s pravilnim delom vse možnosti udejstvovanja v športu. Gajšek pravi, da bo delal v društvu kot aktivni igralec samo še toliko časa, dokler ga ne bodo zamenjali z uspehom mlajši nogometaši. Vendar se tudi pozneje ne namerava popolnoma odtegniti nogometu, kajti po njegovem mnenju je tudi za odraslega športnika, ki je prenehal aktivno nastopati, ogromno dela na vseh področjih, če ima človek le do dela veselje. Naš priljubljeni nogometaš se poleg nogometa bavi priložnostno še z dopolnilnimi športi, predvsem s plavanjem, smučanjem in odbojko. Ker je tov. Gajšek poznan kot požrtvovalen in discipliniran igralec, ki vedno daje vse iz sebe za uspeh svojega kluba, ni čudno, da si ga mladina jemlje za vzor in da uživa tako velike simpatije pri mariborskem športnem občinstvu. E. B. No, vendar je tu koča, kjer se bomo lahko pošteno odpočili. Inž. Maks Megušar: Naša mladinska atletika v luči statistike (Konec) Komaj 44 odstotkov atletov je mladincev V letu 1951 so imeli slovenski mla dinci in mladinke v vrsti številnih manših nastopov tudi 4 pomembne tekmovanja. Teh prireditev se je udeležilo skoraj dve tretjini slover. skih atletskih klubov ali društev, k so s svojimi mladinci dosegli zelo lepe uspehe. Tekmovanja so bila v temle vrstnem redu: 1. meddržavni mladinski dvoboj Avstrija : Jugoslavija v Ljubljan 16. septembra; 2. mladinsko prvenstvo posameznikov FLRJ v Borovem 7. oktobra: 3. mladinsko prvenstvo posameznikov LRS v Mariboru 13. oktobra in 4. srednješolsko prvenstvo LRS zp leto 1951 v Ljubljani 20. oktobra. Če bi takle časovni red tekmo vanj objavili kot atletski koleda: za prihodnje leto, bi se verjetni moral sestavljalec hitro opravičiti da mu je »tiskarski škrat« njegox načrt slučajno postavil na glavo Ker pa gre za že izveden koledar nam uslužni škrat tu ne bo več mo gel pomagati, četudi se je že mar sikdo »izvlekel« na njegov račun Ali za ta vrstni red lahko trdimo da je postavljen na glavo? In če i< res, kako bomo utemeljili, zakaj b bilo pametneje, da bi bil, kakor že limo poudariti — ravno obraten. Kaj nam je zadnjič razodela stati stika o mladini, včlanjeni v atletiko? To, da med 300 organiziranim mladinci in mladinkami številčne prevladuje srednješolska in Štu dentska mladina (85°/o) in le pre ostalih 15% odpade na industrijske in vaško mladino. Ker torej zaenkrat prevladujejo v atletiki študent ie. ne bi bilo. odveč, da bi vsako letna srednješolska in športna tek movanja tako vskladili, da bi bile tista po »šolski liniji« prej kot one druga po »športni liniji«. Prav gotovo bi na ta način dobili večjo širino. ter bi v srednješolska tekmo vanja vključili po možnosti vse srednje šole Slovenije, tako da h: tekmovala najprej vsaka šola zase nato pa več šol med seboj v istem kraju in končno najboljše šole s svojimi najboljšimi mladinci še ne ‘epubliškem srednješolskem prvenstvu, ki je itak po osvoboditvi šele letos zopet dobilo republiško višino. Res je. da je večji del tekmu-,očih dijakov, ki so se udeležili • rednješolskih tekmovanj, že vklju-en v razne atletske klube ali društva, vendar je enako točno, da je večina teh društev dobila znaten priliv mladine prav iz raznih srednje šolskih tekmovan j. Tem, že organiziranim mladincem, bi šolska tekmovanja pomenila le potrebno ir koristeo vadbo za čim samostojnejše nastopanje na važnejših, čisto športnih tekmovanjih. Državno mladinsko prvenstvo b ob takem načinu tekmovanja po srednjih šolah lahko imelo še znat no drugačen izgled kot dosedanje k.o za udeležbo niso bile vselej potrebne predhodne preizkušnje in izbire. Ker predstavlja vzgoja mladega človeka zaključen kompleks mnogih, tudi zapletenih vprašanj, je najtežja tedaj, kadar je sama seb' dosledna. Čim pa dovolimo take izjeme, kot je bil na primer slučaj za letošnje meddržavno tekmova nje naših mladincev z avstrijskimi da ni bilo izbirnega tekmovanja in ie prišlo na samo tekmovanje »za vsak slučaj« skoraj 20 kandidatov več, kot je bilo potrebno (zraven na so zaradi naglice bili prezrti ne kateri upoštevanja vredni kandida ti), potem je res težko dajati odgovor mladini brez zardevanja. Do mladine moramo biti pravični in pošteni v nagrajevanju, zato je potrebna v bodoče pri sestavljanju državne reprezentance večja tanko vestnost, saj je v novih razmerah ko je tudi šport postal finančno »tesnjen«, pravzaprav edina in na j-višia oblika nagrade mladincu, e< lahko nastopi v državni reprezen •anci. Če bi torej na vse to pravo časno pazili, potem upamo, da s> ne bo več ponovilo to. kar se jr letos, da so na državnem mladinskem prvenstvu, ki ie bilo kasneje kot pa važno meddržavno srečanje bili mnogi člani mladinske državne reprezentance premagani v last nih disciplinah in to niti ne take slučajno, kot so nekateri hoteli tr prikazati. Pri malo kritienejši i’ doslednejši športni politiki do mla (line bi torej verjetno bila letošnja državna mladinska reprezentanca nekoliko drugače sestavljena. Zvez v Beogradu smo letošnjo napako velikodušno oprostili zato, ker so bili naši mladinci od Avstrijcev prepričljivo boljši. Vendar moramo tudi pri tej ugotovitvi pošteno priznati. da so bili Avstrijci oslablje ni, ker niso nastopili z letnikom .1931, temveč šele z 1932. medtem ko imamo po naši grupaciji mladince razreda D do 20 let. Čim bi tek- Zaradi razumljive dopisniške na glice je tako to prvenstvo ^ ostale registrirano sicer z vrsto številk vendar brez tistega tolmačenja, ki je potrebno vselej, kadar hočemo 'dobiti točno sliko dejanskega stanja o moči naših atletskih društev Prvenstvo republike bi namreč moralo biti brezpogojno za vsa naša društva strogo obvezno, da se ne b potem izgovarjali, da tekmujejo vedno me »ligaši« med seboj, drug pa ne pridejo z njimi »v Štih«. V movali pod enakopravnimi pogoji. Mariboru so imeli to priliko in ven bi verjetno že bila umestna večja pazljivost, da bi še dosegli siguren uspeh. Slovensko prvenstvo v Mariboru ie pokazalo, da so se v atletiki pojavila zopet nova imena, tako da lahko rečemo, da vkljub manjšemu žtevilu včlanjenih nismo v bojazni «a kvaliteto naraščaja. Opazili smo. da je nujno potrebno pripraviti mladinska tekmovanja, posebno vsa važnejša, z vso skrbnostjo, enako kot najvažnejša članska. Opustiti ne smemo pri tem nobene »malenkosti«, ki je sicer lahko za mladega tekmovalca velikega pomena. Prireditve z ozvočenjem, s častnim odrom za razglasitev rezultatov, s fo tografiranjem in vestno izpeljanim urnikom tekmovanja, prav gotovo ostanejo mlademu človeku v traj nem in neizbrisnem spominu. Tekmovanje z državnim grbom na prsih pa je sploh doživetje brez pri mere. Samo ne smemo pri tem za bresti v skrajnost le s poudarja njem zunanje nlati. Mladino bi ta ko hitro razvadili in ii dovolili do mišljavost. Domišljav mladinec pa kaj rad postane nediscipliniran in nevljuden. Tu je treba pametne ro ke izkušenega športnega funkcio narja, v šolah pa pravičnih vzgoji teljev. Ker je republiško prvenstvo mla dineev v Mariboru časovno sovnadb z vrsto drugih športnih prireditev «e je prav tej prireditvi zaradi pro -torne utesnjenosti v našem šport nem tisku tedaj moglo dati znatn-manj prostora, kot so ga bile de 'nžne med navedenimi štirimi osta le tri. dar se je prvenstva udeležilo same 9 društev od 16. Sicer je bilo t< prvenstvo posameznikov, vendar lipo neoficieinem točkovanju bile slika nekako taka: največ prvih mest in točk bi pobral ljubliansk' Odred (151). nato bi mu po točkah sledili Kladivar (100), Zelezničar-Ma ribor (7). Zelezničar-Lj. (76), Tri glav ( 5), med neligaši pa ostali pr temle redu : Litija (22). Domžale (12) Hrastnik (4) in Rudar (2). 35 prvih mest pa so si razdelili takole: Odred 11, Žel.-Mrb. 9. Zel.-Lj. 8. Kladivar 6 in Triglav 1 Po udeležbi tekmuje čili ekip je imel najštevilnejšo Od red (24), za njim pa Kladivar ir Zelezničar-Mrb. po 17 ter Trigla' II oz Zelezničar-Li. 10. Ugodno str nri tem napram Odredu in Kladi varju presenetili obe ekipi Želez ničariev. posebno pa- Triglav, k1 ima. kakor smo videli iz statistike »aenkrat še zelo malo mladine. Leto 1952 je tu. Zopet sestavljam' koledar. Na plenumih in skupščinah oretresamo dosežene uspehe in zo oet sami sebi obljubljamo, kako bo mo izvedli važne naloge, ki nas ča kajo Med temi obljubami je po »ovnu na prvem mestu tista o čirr večji pritegnitvi mladine v atletiko Atletska zveza je že iz svoje inicia H ve poiskala orisrčnejši stik za so letovanje s Telovadno zvezo in z Zborom nčiteliev telesne vzgoje vse v želji, da bi to svojo veliko na-'ngo res čim uspešne te izvedla Upaimo. da bo prihodnja bilanc-'' končala z več primernega priznan in mladini za njeno delo in mani zor levania ob ugotovitvah napak, k" naj bodo sedaj zadnje. Takšno' opremo bi si moral omisliti marsikateri naš nogometni sodnik Kadar gre maharadža na smučanje... — NI človeka na svetu, ki bi reči kaj slabega o meni, tovarišica! — Kako — ali nimate prav nobene!* prijatelja? (pCanin&ika $m$a SCemnije želi vsem planincem, alpinistom ln vsem Planinskim društvom SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1952 VSI NASI NAPORI NAJ VELJAJO NAŠIM LEPIM PLANINAM IN NAČRTNI IZGRADNJI NAŠEGA PLANINSTVA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE S. S. 1». ŽELEZNIČAR NOVA GOKICA želi vsem športnikom in telovadnim društvom Industrija KOD1RESKIH IZDELKOV MARIBOR, Cesta zmage 13 Izdeluje: železne blagajne, omare, kasete, poštne nabiralnike, ključavnice, vse pisarniške kovinske potrebščine, nože vseh vrst, jedilni pribor, škarje za dom, obrt in poljedelstvo, tehtnice vseh vrst za dom in trg J&eata fmm fjdo / Kolektiv podjetja želi vsem delovnim kolektivom, članom sindikata in delovnim ljudem pri borbi za izgradnjo socialistične Jugoslavije obilo uspehov pri njihovem DELU v NOVEM LETU 1952 PODJETJE 99 99 CELJE, Cankarjeva 1 ^ Telefon št. 258 z obrati: PLETILSTVO KROJASTVO ČEVLJARSTVO ŠIVALNICA I. ŠIVALNICA II ODEJE Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem in strankam SREČNO NOVO LETO TOVARNA ČEVLJEV MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24 izdeluje vse vrste čevljev ŽENSKE, MOŠKE, DEŠKE, OTROŠKE IN SANDALE ' Z DVIGOM KVALITETE SE BOMO POTRUDILI ZADOVOLJITI CENJENE POTROŠNIKE I Tovarna sadnih sokov in marmelade CELJE — Sp. Hudinja Kolektiv Tovarne sadnih sokov in marmelade v Celju želi vsem svojim odjemalcem USPEŠNO NOVO LETO 1952 Priporočamo se za naročila naših prvovrstnih izdelkov. Zahtevajte cenike — Izdelujemo: VSE VRSTE MARMELADE, DŽEMOV, KOMPOTOV, ŽELEJEV, SADNIH SOKOV, SADNIH SIRUPOV, SUSENO SADJE IN POVRTNINE, RAZNOVRSTNO ŽGANJE IN PULPE VSEH VRST industrija tesnih proisodov MARIBOR, Partizanska cesta 15 Telefon 25-82 in 85-48 PROIZVAJAMO VSE VRSTE STANOVANJSKEGA POHIŠTVA, STAVBENO MIZARSTVO, OPREMO ZA KAVARNE, DOMOVE, TRGOVINE, RESTAVRACIJE IN VSE TAPETNIŠKE PROIZVODE, KAKOR TUDI SODARSKE PROIZVODE, ŠČETKE IN METLE OBRNITE SE NA NAS S SVOJIMI NAROČILI, KI JIH IZVRŠUJEMO HITRO IN SOLIDNO! TEKSTILRMR TEKSTILNA TOVARNA SUKNA. KOČEVJE želi vsem svoilm odjemalcem srečno novo leto 1952, ter se priporoča za nadallno trgovsko poslovanje GHlRANA MESTNO TRGOVSKO* PODJETJE MARIBOR želi vsem cenjenim odjemalcem SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1952 TER SE ZAHVALJUJE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE, OBENEM PA SE TUDI V BODOČE PRIPOROČA SLOVENSKIM ŠPORTNIKOM ČESTITAMO NA DOSEŽENIH USPEHIH V LETU 1951 Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA »OLIMPIJSKO LETO 1952*1 MESTNI KLAVNICI MARIBOR PRODAJA SVEŽE MESO IN ODLIČNE MESNE IZDELKE V SVOJIH ŠTEVILNIH TRGOVINAH V VSEH DELIH MESTA MARIBORA RUDNIK KOČEVJE Z ŽELIJO NA ŠE VEČJI USPEH oco OO o Okrajno podjetje Vino-Koeevje želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 11052 v športna £ ■GJMBD stava Ljubljana Vsem udeležencem športne stave In ljubiteljem fizkulture želi čim več uspeha v novem letu 1952 Športna stava Vaše življenje in imetje zavaruje ržavni zavarovalni zavod Direkcija LRS Ljubljana, Miklošičeva 19 Poslovalnice: CELJE, ■ KRANJ, - -KRŠKO, LJUBLJANA - MESTO, LJUBLJANA-OKOLICA, NOVO MESTO, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, POLJČANE, POSTOJNA, VIPAVA, Zastopniki v vseh večjih krajih Slovenije ŠPORTNO DRUŠTVO „KRIM” Llli BLJ A N A IN MEHANIČNA DELAVNICA ŠD KRIMA NA STAREM TRSU želita vsem športnikom, simpatizerjem in obiskovalcem tekem srečno novo leto 1952 in se priporoča za nadaljns obiske Delavnica izvršuje vsa poplavila moških In ženskih koles ločno solidno In najceneje ŠPORTNO DRUŠTVO ODRED LJUBLJANA •? "■ A ir- želi svojim članom, prijateljem in obiskovalcem naših tekem in atletskih prireditev srečno in uspehov polno novo leto 1952 Podjetje za proizvodnjo športnih predmetov i i ? - Ljubljana, Likozarjeva ulica 3. izdeluje predmete serijsko in po naročilu: ga gims^i šport ga atpinistitio ga tetovaMo ga ves ostati šport Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem obilo uspehov v novem letu! sem športnikom in gostom želi obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu mz Uprava doma ♦♦JANEZA PORENTE** iimimimi imun im i urnim imiiiiimmumimsiumiroM KRANJSKA GORA Z X , ffl ptTTfl [) n n n n i! Inrii ii irmi n n n u n n i OKRAJNO GRADBENO PODJETJE Kočevje želi vsem svojim naročnikom in odjemalcem obilo sreče in uspehov v S letu 19 52 GOZDARSKO AVTO PODJETJE Kočevje ieli delovnemu kolektivu polno sreče, zdravja in zadovoljstva ob nastopu novega leta 19 52 Obrtna zbornica Kočevje ieli vsem o brtnikom in n j ih o v im odjemalcem srečno novo leto 19 52 Gostinstvo vsem svogim gosiom uspešno ter se priporoča za nadaljnji obisk tudi v vseh naših podružnicah L3UBL3ANA, LIKOZAR3EVA ULICA ieli vsem bralcem in naročnikom naših publikacij srečno novo leto 1952 sli Nudimo Vam športni tednik mesečno strokovno revlio POLET Vodnik Planinski vestnik mesečno revlio ter razne strokovne knllge In brošure M DOM KM KRVAVCU želi vsem obiskovalcem naših lepih planin mre ene nove tete 1952 Okrajni magazin POSTOJNA sedež: TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE Tkanina PRESTRANEK želi s svojimi 15 poslovalnicami vsem cenjenim odjemalcem in sodelavcem mnogo uspeha v letu 1952 — v zadnjem letu prve Titove petletke MARIBOR, Glavni trg 7. nudi trgovskim podjetjem vseh kmetijskih zadrug in vsej ostali trgovski mreži iz svoje bogate zaloge in velike izbire vse vrne METRSKEGA BLAGA KONFEKCIJE TRIKOTAŽE PLETENINE ČEVLJEV I. T. D. VABIMO VAS NA OGLED NAŠE ZALOGE! PROSTA IZBIRA! ZVEZA SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR KAVARNA RESTAVRACIJA DANCI N G >EMONA< zeli vsem gostom, športnikom in ljubiteljem športa veliko uspeha n zadovoljstva v letu 1952 in se toplo priporoča za nadaljni obisk i i ! Tkalnica hlačevine Celje Ipavčeva 23, telefon 290 Izdelujemo t CEFIRJE, KRETONE, KREPE, BLAGO ZA ŽENSKE OBLEKE, BATIST ZA PISALNE TRAKOVE, KEPER ZA DELOVNE OBLEKE, KARO FLANEI.E, INLET, HLAČEVINO, DAMASTE, VSEM ODJEMALCEM FOPELINE i. t. d. IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ____________ ŽELIMO SREČNO NOVO LETO ' Topilnica in valjarna H... Cinka (Cinkarna) Izdelujemo: SUROVI CINK V BLOKIH FINI CINK V BLOKIH REDESTILIRANI CINK V BLOKIH RAFINIRANI CINK V BLOKIH GINKOV PRAH CINKOVO PLOČEVINO AUTOTIPIJSKE PLOŠČE OFFSET Pl 0<5ČF CINKOVE PROTEKTORJE ZA KOTLE ’ CINKOVE PRALNICE CINKOVO BELILO GENERATORSKI KATRAN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO SREČNO NOVO L E T O I v. TOPER KONEKCIIA JE KVAUTETNA Trgovska podjetja jo naročajo pri. TOVARNA PERILA - CELJE BRZOJAVI: TOPER - CELJE — TELEFON ŠTEV. 310 IN 328 POTROŠNIKOM PA POSTREŽEMO Z VELIKO IZBIRO V LASTNIH POSLOVALNICAH V 'Vetju - Metil - ££agte(£u - SuSoHcl - dfceegtadu - Ilevcm 6adu TOVARNA AERO CELJE Poštni predal 32 Telefon 121 Vas opozarja na naše glavne izdelke: AERO — Akvarelne šolske barvice AERO — Barve za obleko AERO — Plakatno tempera barvo AERO — Lužila za les AERO — Umetniške oljnate barve AERO — Guminol lepilo za gume AERO — Karbon papir „ _ _ .. . . , AERO - Indigo papir AERO “ Esence za zlvllskoitld' AERO — Pisalne trakove AERO — Optarome za kandite AERO — Matrice za razmnoževanje AERO — Eterična olja AERO — Črnila ZAHTEVAJTE NAŠE IZDELKE V VSEH TRGOVINAH ZLATM8HS CELJE TOVARNA ZLATNINE I N S R EB R NINE CEL J- E želi vsem delovnim kolektivom srečno novo leto šp©orraoisa!! Najprimernejša novoletna darila Vam nudijo vse knjigarne DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Dr. šef AL: Osnove športno-medicinskega nauka din 480.— Robert Kump: Smučar ............ din 80.— Ulaga: Smučanje .......<........ din 10.— ■Prešern: Fizkultura in šport .. din 47.— Černe: Skoki •••••••............ din 58.— Lavrenčič:; Igre z žogo ........ din 15.— Kunaver: Pionir v naravi ....... din 40.— Godec, Guzej in Lavrenčič: Izleti in taborcnja •• din 76.— Koser: Teorija letenja.......... din 48.— Panek: Krila mladih............. din 57.— Glavni plioiiii ladrnga Maribor želi vsem svojim članom in odje-^ malcem mnogo sreče in uspehov v novem letu 1952 Mestni ljudski odtoee Celje i r: tj želi vsem celjskim fizkulturnikom veliko uspeha v letu 19 5 2 .-"•r -iv; • *?KRZ*rO" LJUBLJANA - MESTNI TRG 5 ... « Sf ; '{ leti vsem iportni&om dteee in j gadovoti&tva v novem ietu LESNO 1I1N1DUSTB11JJSIKO PODJETJE SiOVENJGBADlEC želi VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1952 MESTNO GOSTINSKO PODJETJE 2amoi*c MARIBOR, Slomškov trg 18 Delavci in nameščenci Mestnega gostinskega podjetja »ZAMORC« v Mariboru želijo vsem svojim cenjenim gostom, zlasti vsem fizkulturnikom, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1952 Obiščite nas v naših gostinskih obratih: HOTEL »ZAMORC«, hotel in restavracija, Gosposka ul. 30 KAVARNA »CENTRAL«, Gosposka ulica 21 ■' »NOVI SVET«, restavracija in hotel, Jurčičeva ulica 7 '*■ ■ KINO KAVARNA z barom, Grajski trg 1 GOSTILNA »KOROTAN«, Črtomirova 8 GOSTILNA »LOKOMOTIVA«, Gorkega ulica 29 OKREPČEVALNICA I., Glavni trg 24 POTRUDILI SE BOMO, DA BOSTE DOBRO IN SOLIDNO POSTREŽENI S KVALITETNIMI JEDILI IN PIJAČAMI asraa!. St. Peter na Krasu vošči vsem odiemaieem in koristnikom uslug srečno novo leto 1952 Okrajno podjetje za odkup živine — LJUTOMER s svojimi mesnicami in klavnicami želi svojim delavcem, nameščencem, prodajalcem, potrošnikom In odjemalcem srečno novo leto 1952 fa »KONSTRUKTOR" maribor želi fr vsem aktivom v letu 1952 obilo uspehov, posebno pa gradbincem! 'i*:as...-ei.rr-vrv.r- v I 5 1 I 1 ■»: s pr Tovarna „Z LATO R O G". Maribor PREIZKUSITE ZLATOROGOV E M U L G 1 T 0 a s_p_o^r_t in sončenje! \ V N ŽELEZARNA GUŠTANJ TOVARNA PLEMENITIH JEKEL In? IZDELUJE: V 8 I | 8 11 O ogljikovo, leglrano In visoko legi-rano paličasto jeklo v raznih profilih in kvalitetah KOV8EiO ogljikovo, leglrano In visoko legi-rano paličasto jeklo v raznih profilih In kvalitetah HO tlCH8 OdkOVkC ogljikove in leglrane, prostoročno kovane do maksimalne teže 1,5 tone po komadu, surove ali obdelane 3ek!enO litino ogljikovo In leglrano do maksimalne teže 5 ton po komadu, surovo ali obdelano Jeklene kroglje za mletje rude, kamna, cementnih surovin Cflpebse telesa za mletje cementnih surovin VOZne OSi kompletne Konjske podkve Kolesne Stavke za vagonete Industrijske nože za lesno, papirno In železarsko industrijo Rezervne dele za pnevmatično orodje Žage za hladno rezanje metalov (610 In 710 mm) Sltibm potnike spmrjanto, da v Guštanju ni hotela is naj zato i,hirajo dnevne vlake ali pa prenočujejo v Dravogradu ali v Maribora INDUSTRIJA CEMENTA IN APNA NA SAVI DIREKCIJA TRBOVLJE i -f z obrati: Cementarna Trbovlje, Apnenice Kresnice, Tovarna Izolit—Radeče, Cementarna Zidani most ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM srelno novo leto 1952 % Gostinsko in trgovsko T podjetje i. Šempeter pri Gorici vošči vsem svojim potrošnikom in odjemalcem, ka-kor tudi dobaviteljem, srečno in veselo novo letel OVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK Delovni kolektiv Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku želi srečno in uspehov polno novo leto 1952 vsem ffizkulturnikom Jugoslavije Vse ffizkulturnike opozarjamo, da Izdelujemo specialno blago po naročilu za vse vrste športov ■■■ uii mi im iinimiimiiumiiffltoLtmimntiumuiunnm! Naša telefonska zveza: Majšperk 4 Naše prometne zveze: Avtobus iz Ptuja enkrat rl in iz Poljčan dvakrat vsak delovni dan VSEM ŠPORTNIKOM USPEHA POLNO LETO 119§2 ZELI Mariborska tekstilna tovarna m * * i ■ o *