Dolga, strasna nočpodzemljo. 204 ure v 100 m globokl janii brez jedi, l)i*ez pijače in Iu8i. V zadnji številki smo med najnovejšimi vestmi poroeali, da se je po dolg^-n trudu vendar posreBilo roševalcerjn iv Vrtemo;is!coni^X>jt5-4u rcši^l iz 10(J metrov globokega rudnika 2 živa delavca, 0 rešev.alnih delih se poroča slede8e: Dne 16.. decembra proti veBeru je vladala okrog rudnika splošna napetost, ker je bilo toliko kakor gotovo, da se pride do jasnosti glede morda še živih delavcev. Okol: 9. ure je kazala mera 75 om vodne globine, torej le malo še, in mogoBe bo prodreti v rove. Kar naenkrat za sdlo pbstavljena sesalka v rovu ni mogla ve6 dvigati vode. Stala je že prevlsoko in uspeli tekom noci je bil izkljuBen. Odločilo se je, da se sesalko postavi nižje, kar bi trajalo do 17. decembra dopoldne, na kar bi se zopet poBelo dvigati vodo. Ob 11. url so se gledalci razšli in preiskovalna komisija se je odpeljaia k počitku. Delo je zastalo in biIo je zopet manj upanja na ugoden uspeli. Le enemu ni dala žila miru, in sicer strojnlBarju' Seršenu. Ta mladenifi je bil iz vsega zaBetka najdrznejši med delavci. Ni se strašil ne nevarnosti ne truda, samo, da pomaga nesreBnim v roveb. Prve tri dni je delal neprenehoma noe in dan pod najtežjimi pogoji in na najnevarnejših toBkah, sam, ker ni bilo drugega strokovnjaka na mestu. Vedno je bil do kože moker, ker je bil veB pod vodo kot na zraku. Ta je torej našel pogum, da se je spustil v 100 m glo':.o". in prodrl >14 m po vodoravnem rovu, gazeB blato in vodo, Iove8 se ob ceveh sesalke, ki je bila pod vodo. — Nato je s potapljanjem skušal spraviti sesalko v red in posreBilo se mu je, po nuiBnem delu odpretl vse ventile, na kar je naenkrat velika sesalka poSela delovati z vso silo. To je bilo ob 11, uri 20 minut in ob 2. uri zjutraj je hll vodoravni rov prost vode. Sklicalo se je vse potrebno osobje. Priprave za prodiranje v rovu so bile kmalu gotove in odpravili so se delavcl, vodje in člani komisije na pot, naravnost v siner, kjer so slutili žive rudarje. ToBno 4 miuute pred 5. uro zjutraj se dvigalo dvigne in pripelje 2 eloveka. Eden javi: Dva živa, ederi mrtev. Pnpeljali so torej s seboj 2 še živa rudarja. Oba sta stala in se le držala z rokami ograje. Zavili so ju in odnesli v bližnjo gostilno, Zila jima je dobro bila, govorila sta in se od vesolja smeliljala. Bila sta Rumuna Nikolaj Diku in Nikolaj Pask, oden rojen 1. 1881. v Milbachu, drugi 1. 1888, v Valabradu na Ogrskem, oba neoženjena in 4 meseoe v službi pri britofskem rudniku, Delala sta v zgornji postranski galeriji s Slovencem Ivanom Sušikom in ju voda ni dosegla. Pač pa je zalila Sušifta, ki so ga našli v isti galeriji mrtvega s preklano glavo in vsega v blatu. Slovenci so vsi utonili. Rumuna so prepeljali v avtomobilu v tržaško bolnico, kamor sta prispela ob 7. uri 35 minut zjutraj. Rudarja sta prebila v galeriji od predzadnjega ponedeljka od o. ure popoldne; torej sta bivala pod zemljo natanfino 204 ure brez vse jedi! Cutila sta le mraz v rokah in omotico, sicer sta pa zdrava in bosta kmalu popolnoma dobra. Sta paB trdna de5ka! Pripovedujeta, da sta se hotela v ponedeljek zveBer podati iz galerije in sta našla prednji del zalit od vode. Cula sta obupne vzklike tovarišev, ki so tojiili. Lue jima je kmalu ugasnila in oglasH se je glad. Živela sta od vode. Cakala sta udano na reš:tev ali na smrt. VeB ur, nreden so ju našli, sta začutila svež zrak, kar ju je zelo poživilo. Bil'a sta takoj zopet pogumna. Sama sta fritila, da sta pod zemljo 5 ali 6 dni — v resnici sta bila pa 8 dni in 9 noBi. V bolnici so jima vbrizgali nekaj ojaBil, potem sta dobila konjaka in mirno zaspala. Zdravniki se ne boje za njuno življenje...