Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poStno-čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din. Rodakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dntva objave ogUsov se uvažujejo le po inožnosti. — V tekstnem delu uvrščone notice s številkami so plačljive. Štev. 103. Celje, petek 27. decembra 1929. Leto XI. Važee izjave Božična številka zagrebških »No- vosti« objavlja razgovorc svojega do- pisnika s prodseclnikom vlacle gene- ral om g. Petrom Živkoviccm, ki niu je dal sledeče zanimive in pomembne ' izjave: »Življenske izkušnje so me nauči- le, da nikoli ne odstopam niti za las od prograniov in načel, ki vodijo k cilju, ki sem si ga postavil. To izkuš- nje sem dobil v svojem privatnem življenju, na bojnem polju in v vsem svojein delu. Ako bi, pa četudi za malo odstopil od programov in na- čel, že dovedeš uspeh v ncgotovost.« »Vsa poročila pravijo, a tudi sami vidite, da je narod z dosedanjim de- lom vlade zadovoljen. Imamo eno državo in en narod. Oba sta po vseh dimenzijah v enakem in pravičnem lazmerju drug napram drugemu. Narod je dober, plemenit, delaven in discipliniran. Sedaj ko ga puščajo politikanti v miru, skrbi za svoje po- sle, za gospodarstvo in za svoje živ- ljenske pogoje. Zlasti me veseli, in uverjen sem, da veseli tudi vsakega patrijota, da je odstavljeno z dnevne- ga reda pusto, nekoristno in pogub- no politiziranje, da so narod resno briga za gospodarska, druStvena in kulturna vpraSanja, za svoje obfiine in za življenske interese sploh. Naj- večjo skrb, očuvanje edinstva drža- ve in naroda, smo prebrodili. Sedaj krepimo državo in pripravljamo vse za nadaljni uspešni razvoj v bodoč- nosti. Vsi verujemo in nioramo ver- jeti v srečno bodočnost našega naro- da in države.« Na vprašanje, kaj je na govoricah o državnem posojilu, je predsednik vlade veselo odgovoril: »Posojilo? Pustite to! Cemu nam bo? Posojilo lahko sklenemo, a ga ne bomo. Ni- mamo potrebc za posojilo in hvala bogu,, da je tako. Kajti na mednarod- nem denarnem trgu so danes pogoji za sklepanje posojil v splošnem ne- povoljni. Morda bi bilo za vlado kot reklama posojilo dobrodošlo. Toda sedanja vlada je dalcč od lega. Vlada dola za narod in državo. Samo za njuno korist in dobrobit. Skleniti da- nes posojilo, zlasti ker je nepotrebno, bi bil neoprostljiv greh napram do- rnovini. Država more živeti, in vsak- do vidi, da živi od svojih rednih do- hodkov. Čemu torej natovoriti današ- njemu in bodočim pokoljenjem bre- mena, kakršna bi naložilo posojilo, sklenjeno v današnjem času. Redni državni dohodki so celo tolikšni, da d Deputacija iz moravske in var- | darske banovine, ki se je prišla 24. | t. m. poklonit Nj. Vel. kralju, je bila j na Božič ob pol šestih popoldne spre- jeta v avdijenci. V imenu zasto.pn.i- kov iz moravske banovine je nagb- voril Nj. Vel. kralja niški župan Cav-1 j darevič, v imenu zastopnikov iz var- i darske banovine pa skopski župan j Mihajiovič. Nj. Vel. kralj se je zahva- j lil z naslednjim govorom: »Pred dne- j vi sem doživel zadovoljstvo, da sein slišal navdušene hrvatske pozdrave meni in mojemu domu, vzklikanje narodnemu edinstvu In zaobljubo kraljevini Jugoslaviji. Posebno dra- go in milo mi je, da čutim in vidim danes pri vas, predstavnikih morav- | ske in vardarske banovine, enaka to- pla čustva in iskreno Ijubezen do ujedinjenega in osvobojenega naro- da, tega z velikimi žrtvami odkuplje- nega ideala, za katerega je prelil zla- sti srbski narod ob Moravi in Var- darju toliko solz in krvi. V tem tre- nutku, ko slišim ta vaš glas, je moja najboij vroča želja, da ponosno ču- vaino spomin na naše neštevilne iiiu- čenike in junake, da izročimo njiho- vo slavo in njihov svetel vzgled na- šim.potomcem na srečo in moralno veličino Jugoslavije. Ponesite moje kraljevske pozdrave vsemu dragemu narodu moravske in vardarske ba- novine in moje sporočilo, naj se z vsenii močmi posveti delu za gospo- darski in kulturni napredek. Naša skrb je, da mu zasiguramo mir in varnost pri tem delu.« Nj. Vel. kralj se je nato prisrčno razgovarjal s po- samezniki, nakar je bila servirana zakuska. Večina delegatov se je že zvcčer vrnila domov, ožja deputacija obeh banovin pa je ostala v Beogra- du in se poklonila včeraj grobu Ne- znanega junaka na Avali in grobu kralja Petra Osvoboditelja v Topoli. d Troje novih zakonov. V ponde- ljek je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o pospeševanju živinorejc in zakon o šumah, včeraj pa zakon o zaščiti av- torskih pravic. Avtorski zakon vse- omogočajo rnnoga potrcbna javna de- la, pri katerih najde narod zaslužka. Ko bodo objektivni pogoji za posojilo povoljni, bomo morda tudi nanj mi- slili in sicer za izvršitev velikih in- vesticijskih del. Verjemite, da za se- daj nimamo niti časa niti potrebe, da vodimo račun o posojilu.« buje v glavnem določbe zukonskega predloga mednarodne organizacije zu zaščito avtorskih pravic in omo- goča zato naši državi pristop k bern- ski konvenciji za zaščito avtorskih pravic. d Za spomenik kralja Petru. Ob- činski svet mesta Sušaka je na svoji proračunski seji votiral 100.000 Din za spomenik kralju Petru I. Osvobo- ditolju, ki ga nameravajo postaviti v Zagrebu. d Slovenska poklonitvena deputa- cija. Udoležbo pri poklonitveni depu- taciji slovenskih mestnih, trških in podeželskih občin, ki bo 12. januarja sprejeta od Nj. Vel. kralja, je doslej prijavilo že 100 občin z 250 delegati. Ker jo deputacija iz dravske banovi- ne proračunana na 200 oseb, se obči- ne pozivajo, da zmanjšajo število svojih odposlancev. d Obsodba Pnniše Račiča potrjena. Kasacijsko sodišče je včeraj v celoti potrdilo razsodbo beograjskega ape- lacijskega sodišča v proccsu proti Puniši Račiču, Dragutinu Jovanovi- cu in Tomi Popoviču. S tem je potr- jena obsodba Puniše Račiča na 33 let ječe in oprostilna razsodba glede ostaliJi dveh obtožencev. d Italijanski peklenski stroji. V zvezi z zagrebškimi odkritji o name- ravani teroristični akciji, ki bi se imela izvr&iti 17. t. m., se je dognalo, da izvirajo bombe in ekrazit, ki jih je našla zagrebška policija, iz neke italijanske tvornice. d Stoletnica rojstva dr. Benjamina Ipavca. V torck 24. t. m. je bilo 100 let, odkar se je rodil v öt. Juiju ob juž. žel. zdravnik in odliüni slovenski komponist dr. Benjamin Ipavic, ki je unirl 20. decembra 1908 v Gradcu. Benjamin Ipavic je zložil veliko šte- vilo pesmi v narodni obliki, več in- strumentalnih skladb, plesnih koma- dov, kantat, opereto »Tičnik« in opero »Teharski plemiči«. Benjamina Ipav- ca je prevevala vroča ljubezen do do- movine in iskrena želja, da bi svoj narod glasbeno dvignil. d Imenovanje mladinskega sodni- ka v Mariboru. Po novem kazenskem zakonu, ki stopi v veljavo 10. janu- arja 1930, mora imeti vsako okrožno sodišče posebnega mladinskega sod- nika, ki bo sodil prestopke mladolet- nih. Pri okrožnem sodišču v Maribo- ru bo vodil ta oddelck sodni svetnik g. Fran Zemljič. Novoletna šlevilka »Nove Dobe« izide v torek 31. decembra dopoldne. Oglasi in voščila za to številko se sprejemajo samo do pondeljka 30. de- cembra opoldne. d Zagonetni požigi na Bledn. V zadnjih treh mesecih so imeli na Ble- du in v okolici že Stiri požare, ki jih neti neznan požigalec. V sredo 25. t. m. kmalu po enajsti uri zvečer je pri- čelo goreti četrtič in sicer v gospo- darskem poslopju hotelirja g. Kende. Plameni so mahoma objeli vse po- slopje in ga v kratkem času vpepe- lili. Iz hleva se je posrečilo rešiti vseh 26 krav in kakih 50 ovac, dočim so ostale ovce zgorele. Požar je uni- čil tudi za 120.000 Dinsena, 12 sene- nih voz, dve kočiji in mnogo gospo- darskega orodja. Gospodarsko po- slopje je bilo zgrajeno pred osmimi leti in je;imelo dvoje nadstropij. Ško- do cenijo na preko pol milijona di- nar jev. d Smrtna nesreča pri Laškem. V soboto zjutraj so našli ob vznožju železniškega tira v Debru pri Laškem truplo preprosto oblečene, nad 50 let stare Ženske, ki je imela hude po- škodbe na glavi. Najbrž je šla po tiru in ni slišala vlaka. Lokomotiva jo je pahnila s proge po nasipu. Žena je bila očividno takoj mrtva. d Razpisana trafika. Trafika v Lo- žični v občini Marija Gradec pri Laš- kem je postala vsled odpovedi pro- sta. Letni kosmati dobiček znaša 933.62 Din. Invalidi, ki se za to tra- fiko zanimajo, naj to sporoče krajev- nemu odboru Udruženja vojnih inva- lidov v Celju do 15. januarja. d DannSnJa dnnajska vremenska uapoved za soboto 28. t. m.: Le malo sprememb, po večini južno vreme. IzCeljainokolice c Dravski ban g. inž. Sernec v Ce- lju. Danes, v petek ob 3/*2. popoldne je prispel z ljubljanskim brzovlakom ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec. S kolodvora se je takoj odpe- ljal na sresko poglavarstvo, kjer je ob H4. popoldne sprejel zastopnike tukajšnjih državnih uradov. Jutri dopoldne bo najbrž sprejemaJ pred- stavnike društev in korporacij ter za- sebne stranke. c Sokolski Silvestrov večer. Sokol- sko društvo v Celju priredi v torek 31. t. m. v vseh prostorih Celjskega doma svoj običajni in priljubljeni Silvestrov večer. Na sporedu so telo- vadne in šaljive točke. Tast Kondelik in zet Veivara Češki spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 28 Gospa Kondelikova je prijela Ka- tinko za roko, katero ji je odkrito- srčno stisnila. »Ti si dobra duSa, Katinka, in Bog ti daj dolgo življenje, zelo dolgo, da ne bi dolgo, dolgo časa nihče za le- boj podedoval. Saj nimam razen te- be nikogar, komur bi lahko potožila in odkrila svoje srce. — Toda veš, Clovek takole o vsem premišlja: ve- selila sem se, da mi ne bo treba skr- beti /.a niC drugega, kakor za svoje vnuke in sedaj bom imela nove last- ne skrbi. Ali me razumeš?« Obraz Katinkin je postal resen. »Hazumern, Beti, in zopet ti pra- vim: ravno zato je dobro. Ona Pcpi- čina piščeta bi bila itak bolj tvoja nego njena in lahko bi se zgodilo, Beti, da bi Vejvarovim pokazila otroke. Ne, Beti, ne odkimuj z glavo, ne jezi se, toda to se včasih pripeti in marsikaka babica ima na vesti izprijene vnuke. In ti si tako pre- dobra in prizanesljiva, ti si najboij podobna, da bi bila zanje slaba. To- rej vzgajaj svoje in Pepica bo vzgaji- la tudi svoje. Za ono dobrikanje z njimi bom že jaz zadosti — me tete stare device baje otrokom ne dajemo vzgoje. No, nas tudi nihče ne po- ll vali.« Gospa Kondelikova je položila gla- vo v dlani in je nekaj časa molčala. Potem pa je vstala, prijela Katinko za glavo in ji pritisnila iskren po- ljub. »Hvala ti, Katinka, zdi se mi, ka- kor bi šla iz kopelji. S kom pa naj bi se tako pogovorila. Niti s Konde- likom — — vcruj mi, bilo mi je ta- ko grenko napram njemu —« In pri- stavila je bolj tiho: »Niti ne vem, kako rnu bom to povedala . . .« »Njemu povem to jaz, Beti, le ne skrbi«, je razsodila Katinka resno. »On mora tudi zvedeti, da se bo na to oziral. Pozabil je že — niožje se odvadijo vsega tega mnogo lažje ne- go žene. Naj se zopet pripravi na malootroški jok in na sušenje peri- la.« Katinka je dokoncala, prijela za gumb ohlapnega oprsnika, zrahljala ga je malo, kakor bi hotela spustiti tja svežega zraka. In naglo je pri- stavila: »In sedaj te prosim, ako imaš še kaj kave, da mi jo naliješ v čašico tako mi je suho po grlu. In ne po- zabi na deklo.« »Ta ima že svoj pisker na štedil- niku«, je odgovorila gospa kondeli- kova, prijela tetin lonček in hitela v kuhinjo. V tem trenutku je pozabi- Ia na žalujočega angela. Naenkrat ji je bilo tako lahko in veselo. Oblaki so so razpräili, v glavi se je zjasni- lo, v prsih kakor bi se tajalo. Kar ni odncsel s seboj jok, so v tem trenot- ku odpihale Katinkine besede. XII. Pepica hoče iti na venček. Minila sta dva ali trije dnevi od onega popoldneva, ko se je gospa Kondelikova teti Katinki izpovedala. Dihala je veliko bolj svobodno od ti-enutka, ko je svoje srce izlila, za- kaj zdelo se ji je, kakor bi bila teža neubranljivega in nespremenljivega dogodka razdeljena na dvoje ram. Njen pogled je izgubil dosedanjo plašnost in nenadoma se je izkadila ona grenkoba, ki jo je čutila napram svojemu možu od »usodnega« trenut- ka — kakor je to imenovala —, ko je začutila, da jo čaka novo materinsko veselje. Samo ena stvar jo je vzne- mirjala: Pepičin molk. Niti vedela ni, zakj, želela je, da bi bilo tudi v zadevah mladih jasno. Zakaj resnič- no — je menila — bi bil to narobe svet, ko bi se pri njih, starih Konde- likovih, razlegal otroški jok in pri mladih Vejvarovih bi bilo tiho. »Le ne skrbi, Beti«, jo je tolažila teta Urbanova, ko ji je gospa pove- dala, česa se boji, »kaj takega se ne more zgoditi. Pepica, punca kakor breskev in Vejvara, tak zdrav fant iz kmetov — moj Bog, pri vas bo na vseh straneh veselo! Niti vedela ne bom, h katerim naj prej grem — da mi ne bi nogi odpadli!« »No, no, Katinka, saj še to ni tu- kaj«, se je nasmehnila gospa Konde- likova svakinji, ki je tako nestrpno prehitevala dogodke. »Bo, punca, bo«, je prorokovala Ka- tinka. »Le poglej, kako Bog vse to urejuje. Še nedavno nas je bilo tu sa> mo nekoliko bližnjih sorodnikov — Stran 2. »Nova Doba« 27. XII. 1929. Stev. 103. c Iz državne službe. Davčni kon- trolor g. Jernej Videmšek je od davč- ne uprave v Lažkem na lastno proš- njo premeščen zopet k davčni upravi v Celje. Zdravnik zdravstvenega za- voda v Celju g. dr. Josip Fischer je premeščen na šolsko polikliniko v Ljubljani, za zdravnico Zdravstvene- ga doma v Celju pa je imenovana ga. dr, Vidosava Kutlešičeva. Poštna uradnica gdč. Marija Bizjakova je premeščena iz Ljutomera v Celje. c O božičnih praznikih smo iineli lepo suho vreme, ki je omogočilo mnogo izletov v naravo. Smučarji in planinci so pohiteli v lepem številu na planine. Na Štefanovo je nasto- pilo južno vreme, v petek pa je zače- lo malo snežiti. O Božiču je vladalo v mestu mirno, praznično razpolože- nje in zadovoljstvo. s c Vieme. V Celju smo imeli na Bo- žič zjutraj 5 stopinj mraza, na Šte- fanovo 3 stopinje mraza, davi pa 3 stopinje toplote. c Uradni dan Sreskega gremija tr- govcev v Celju je bil zaradi prazni- kov preložen na soboto 28. t. m. in se vrši od 11. do 13. ure v Gornjem gra- du v posebni sobi gostilne pri Vcrš- niku, od 14. do 16. pa v Mozirju v po- sebni sobi hotela pri »Pošti«. c Idejni tečaj SJSU v Celjn, ki bi se imel vršiti 28. in 29. t m., odpade zaradi tehničnih zaprek. c Veselica v prid Dijaški kuhinji. V soboto 18. januarja zvečer se vrši v spodnjih prostorih Narodnega do- ma domača veselica v prid Dijaški kuhinji v Celju. c Nesreča na drsališču. Na Štefa- novo popoldne je padel na drsališču v inestnem vrtu 17-letni knjigovez Konrad Mulej tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Zdravi se v celj- ski bolnici. c Blaznež v policijskem zaporu. V pondeljek 23. t. m. zvečer je sprem- Ijal Ivan Mir s Slanetinskega vrha pri Ljutomeru 23-letnega umobolne- ga Josipa Movrina z vlakom v Ljub- ljano. Ker je postal Movrin v vlaku nasilen, je moral Mir v Celju preki- niti vožnjo. Ker ni imel ponoči zveze, je odpremi! Movrina v policijski za- por, kjer ga je stražil z nekim areti- rancem vso noč. Drugo jutro je na- daljeval z revežem vožnjo v Ljublja- no. c Nezgoda avtomobila. V nedeljo ob šestih popoldne je vozil lastnik avto- takse g. Ignac Toplak po Glavnem trgu v smeri proti Slomškovem trgu. Nasproti je privozil tovorni avto, ki pa kljub znamenjem g. Toplaka ni ugasnil žarometa, ki je oviral orijen- tacijo. Tovorni avto je zadel v avto g. Toplaka in popolnoma pokvaril blatnik. G. Toplak ima 1.000 Din ško- de. Tovorni avto se je po nezgodi od- peijal proti Mariborski cesti, kjer ga je g. Toplak dohitel in si napisal evi- denčno številko. pri štetju bi nain bil še ostal prst na roki, in naenkrat zraste tako novo, neprieakovano sorodstvo. Pol no mo- litveno knjižico bom imela tega.« Teta Katinka je namreč vestno za- pisovala na poslednjih čistih listih, pridejanih njenim molitvam, »rod- binsko kroniko«. Tetica se ni motila. Bilo je ravno tretji dan po zaupni konferenci obeli matron, ko je prišla po obedu Pepica. Dobila je sicer do- ma še očeta, toda rnojster Kondelik se je hitro izgubil in je rekel, da ima važcn opravek. »Saj imate itak žcnske zadeve«, je rekel, »in pri tern me ne potrebujete; imam v glavi druge stvari.« »Samo da ne bi pil«, se je namrd- nila gospa Kondelikova. »Kaj pa imaš v glavi?« »No, če ti bo zopet Pepica pravila, da je naštela v lotu kave stodevet- najst zrnec namesto stoenaindvajset, potem sem že sit.« »Ti si sitnež, mož«, se je jezila go- spa. »Tudi to jo važno.« »Vem, mati, in zato vas ne born nadlegoval.« »Le ne zadržuj očeta, mamica«, se je vmešala Pepica; »saj bi se z nas samo norca delal. — Moj Bog, kako rad posluša Vejvara, naj mu povem že karkoli«, je pristavila s komično resnobo. c Upravno sodišče v Celju razpisu- je mesto pisarja v 9., odnosno v 8. skupini I. kategorije državnih urad- nikov. Prosilci morajo imeti poleg dovršene pravne fakultete še kakšen izpit, določen v členu 4. uredbe o dr- žavnih strokovnih izpitih v resoru ministrstva pravde z dne 3. avgusta 1920., Uradni list z dne 13. avgusta 1926., štev. 325/74. Opremljene proönje naj se vlože do 15. januarja 1930. pri predsedništvu upravnega sodišča v Celju. c Člani Kmetijske podiužnice za Celje in okolico se vabijo, da porav- najo članarino za »Kmetovalca« za leto 1930. v znesku 20 Din vsaj do 31. t. m. pri podružničnem blagajniku g. Gaberšku v občinskcm uradu na Bregu ali pri upravniku skladišča Kmetijske družbe v Celju pri kolo- dvoru. Pristopajte v čim večjcm šte- vilu v Kmetijsko družbo! Načelstvo. c Dijnški kuhinji v Celju je poslal g. Maks Twrtly, šol. upravitelj v Za- vodnjem pri šoštanju 300 Din, ki so jih nabrali gostje o priliki 25-letnice župnikovanja g. Janeza Rožmana v Zavodnjem. lsti znesek je dobila Di- jaška kuhinja v Mariboru. c Oddaja gozdnih sadik. Sreski po- glavar v Celju razglaša, da se bodo c-cLdajale spomkdi 1930 iz državnih pozdnih drevesnic v kr. drävski banio- vini gozdne sadike po naslednjiih ce- nah za 1000 konuadov: 1. smreke, se- tncnk-e, 3-1'etne po 90 Din; 2. simrefce, presajcnke, 4-letne po 110 Din; 3. er- ni bor, 2-letni po 80 Din; 4. beli bor, 2-letni po 80 Din; 5. macesen, 2-letni po 140 I>in; Ö. akacija, 1-tetna po 90 dinarjev; 7. akacija, 2-letna po 100 dinarjev; 8. jesen, 3-letni po 170 Din; U. hrast, 2-letni po 150 Diiii; 10. rdoči hrast, 2-letni po 200 Din; 11. kostanj, pravi, 3-letni po 200 Dwi; 12. črni orehi, 2-letni po 200 Din; 13, Kristov trn, 2-letni po 100 Din; 14. kanadiski topol: a) sajen'ke, 1-letne po 250 Din, b) nookoreninjeni potaknjenci po 80 dinarjev; 15}. črna jeksa, 2-Letna po 120 Din; 16 vrba (neokoren. potak- njenici) po 60 Din. Navedeno cene ve- ljajo pri prevzemii gozdnih sadik v drevesnku. Stroški morebitne poši- l'jatve se zaraeunajo posebej. Naroči- lo naj se vloži ustmeno ali pismeno do konca januarja 1930 pri mestnenn načclništvu v Colju, sresk. šaimarskeini leferentu ali okraj. gozdarju. /Pri na- roeilih naj se navede število in vrsta sadik, nataničen naslov gozdnega po- Restnikai in pri positjanju po železnicj ali po posti tuidii železniška postaja oz;. pošta. Priporoca se, da prinesejio na- rooni'ki ob prevzemu sadiik vreče. O oddaji sadik bodo naračniki pravo- (•asiio ol>veŠ6oni. c Nočno lekarnigko službo ima od sobote 28. t. m. do petka 3. januarja lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gosilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 29. t. m. do sobote A. januarja IV. vod pod povelj- stvom g. B. Sclilosserja. c Najdbe: 10 fotografij (najdene v brzovlaku med Ljubljano in Ccljem), moška žepna ura in 10-dinarski ban- kovec. Najdeni predmeti so shranjcni pri tukajšnjem policijskem oddelku. Kino Mestni kino Celje. Petek 27. de- cembra: »Osveta«. Velefilm v 6 do janjih iz življenja karpatskih ciga- nov. V glavni ulogi slovita Dolores d el Rio. — Sobota 28., nedelja 29. in pondeljek 30. decembra: »Vrt Eden«. Izvrstna komedija po znanem gledališkem komadu. V glavnih ulo- gah Corinne Griffith in Char- les R a y. Dejanjc se vrši na Dunaju, v Budimpešti in Monte Carlu. »Vrt Eden« je ena najefektnejših komedij sezone. Strojno ažuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I"— Lepo sol dno delo samo pri B. Pušnik Cankarjeva cesta 4 (stara h'Sa L'Udske posojilnice polej? davkarue). Za šivilje znaten popust. Proti rudečim rokam in nelcpi barvi kože se z uspehom uporablja snežnobela in maščol) prosta kreana "Leodor", ki daje roUani in obrazu ono belino, katoro si vsaka cdlična dama želi. Posebna prednost kroine "Leodor" je v ten», da lzvrstno liladi srbečo kožo in jo obcncm odlična podloArtiphon« 18 cm Din 2r—, »Arti- plion« 25 7* cm Din 35- , »Parlophon«, »Beka« 25 an Din 40' -. Bogata izoira gramosonnv! Zahievajit seuiam oram. ploSf! Gospodarstvo g Aktivna trgovinska bilanca. V nojfembru je znašala vrednost izvoza Iz naše države 814.05 milijonov Din napram, 042.34 miiijonom v lanskem novembru. Izvoz v prvih enajstih le- tošnjih mesccih predstavlja vrednost 7.140 milijonov dinarjev napram 5.880 miiijonom dinarjev v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Pri- rastek napram lanskemu enajstme- sečju znaša torej 1.200 milijonov di- narjev ali 21.(5 odstotkov. Ta razve- seljivi pojav priča o ugodnih poslcdi- cah letošnje letine in o aktivnosti naše trgovinske bilance. g Plemenska živina razdcljena. Poljedelsko minis.trstvo je razdelilo plemensko živino, ki jo je bilo naba- vilo v inozemstvu, večinoma živino- rejskini sekcijam v severnih krajih države. Te sekcije morajo poskrbeti do prihodnjega leta, da bo dovolj ple- menske živine za vso državo, da je v bodočc ne bo več treba nabavljati iz inozemstva. i g Prevzem tobaka se je pričel v Mostaru. Povprečna cena za kg je 24 dinarjev. Nekateri kmetje so dobili za tobak po 10.000 do 70.000 Din. g Slab pridelek tobaka v Grčiji. Letošnji pridelek tobaka v grški Ma- kedoniji in zahodni Trakiji je izpadel nezadovoljivo in so cene močno padle. Zato bodo osnovali grški pri- delovalci tobaka centralni urad, ki bo izločil prekupovalno trgovino in cene enotno uredil. Kvaliteta tobaka v Makedoniji je letos nepovoljna; to- bak bo nesol samo 80 milijonov di- narjev napram 200 do 250 miiijonom v drugih letih. g Na svinjski sejm v Mariboru je bilo prignanih v petek 74 svinj; pro- danih je bilo 45 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 7—9 tednov 150—200; 3—4 mesece 350—400; 5—7 mesecev 450—500; 8—10 mesecev 550—850: 1 leto 1000—1200; 1 kg žive teže 10 do 12.50; 1 kg mrtve tcže 17—18 Din. Po svetu s Sirar in pesnik. Bogomir Strebel iz Bazla, ki živi že nekaj let v Kemp- tenu in ki je uvedel ponovno nagra- jeni tunendolski sir brez kože v švi- carski kakovosti, je dosegel pred dnevi na nekem literarnem veČeru velik uspeh kot lirični pesnik in re- citator. s Napovedovanje vremena. Mad- žarski znanstvenik Szarvasy v Bu- dimpesti je izjavil, da lahko napove vreme za oscm ur naprej po merje- iiju elektrike v ozraCju. To metodo, ki je izvedljiva v 99 izmed 100 slu- Cajev, je Szarvasy odkril, ko je eks- perimentiral z elektriko na rastlinah, ki jim je hotel na umcten način po- daljšati življenje. Zgodovinar profesor Herman Jurij Avgust Galleti v Goti je bil zelo učen, a silno raztresen mož. On je avtor teh-le katedrskih cvetk: »Ce- sfar ni doživel svojega konca«. — »Ri- hard III. je dal vse svoje naslednike umoriti«. — »Po bitki pri Lipskem je bilo \ideti konje, ki jim je bilo od- streljenih troje, četvero in še več nog in so se brez gospodarja podili sem in tja«. — »Ludvik XIV. je obravna- val vse svoje metrese s spoštovanjem do posledic tega nedovoljeaega raz- merja«. — »Turščina in jezik Baskov sta najtežja jezika v Evropi. Zlasti baščina je tako težka, da je niti Tur- ki ne razumejo«. Angleški pesnik Ben Jonson ni bil baš nežen človek. Ko je bil nckoč po- vabljcn k lady Windermere, je pori- nil ki-ožnik od sebe in rekel: »To je pravzaprav hrana za svinje«. Lady Windermere je odgovorila: »Potem Vam pač smem ponuditi še eno por- cijo?« Od tistega dne se nista več po- zdravljala. Drobiž V Perziji ne poznajo niti žganja ni- ti piva, pa tudi ne javnih pivnic. Edi- na omamljiva pijača je naravno vi- no, ki ga zelo zmerno pijejo. Železniška proga od Buenos Aire- sa do predpogorja And v južni Ame- riki je izpeljana v dolžini 338 kilo- metrov v ravni liniji, vendar pa se tračnice nikjer ne dvigajo nad valo- vitim terenom višje nego Yi do 3A in. Na svetu je preko 400 vrst netopir- jev. Bacili tuberkulozc zdržijo 250 sto- pinj mraza, ne da bi poginili. Stev. 103. »Nova Doba« 27. XII. 1929. Stran 3. Sirah pr&oja je za vecino prcgnan, ako percte z Schichtovim RADIONOM. Način jc povsern cnostaven in udobcn: 1. Običajno nörnäkanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut pre- kuhali. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrai v mrzli vodi dobro izplakniti. En sum poskus In uverili se bodete, da tako Uhko. 'poccni in varčno pere samo jÄPJOÜs BIZJAK JOŠKO: Potovanje ob jadran- ski obali od Örne gore do Sušaka in obisk zgodovinskega visoSkega gradu pri Škofji Loki. (Daljc.) Ob K9. uri dopoldne je zavila naša ladja »Zagreb«, ki je starejšega tipa in eiegantnega parnika »Karadjor- dja« zdaleka ne dosega, v veliko luko Gruž ali Dubrovnik II, ki ga s svetov- noznanim mestom Dubrovnikom I veže električna železniea in mnogo- številni moderni avtobusi. Dala sva se preprositi od nekoga ubogega iz- voačka, ki naju je za,30 Din in s sta- rim kljusetom zavlekel do hotela Gradae, ki leži v predmestju Pile, iz- ven velikega starega obzidja, ki okle- pa od vaeh strain staro mesto Du- brovnik. Dubrovnik fiteje s predmest- jima Pile in Ploče 12.000 prebivalcev. Zgrajen je na strmih obmorskih pe- Cinah in obdan z debelim in visokim obrambnim zidovjem. To mesto je postalo svetovnoznano po svoji lepoti in romantiki ter izredno ugodnih klimatičnih razmerah. Dubrovnik je bil zgrajen že v 7. stoletju in celo ti- ! sočletje je znalo mesto varovati svo- jo neodvisno aristokratsko republi- ko. V 17. stoletju je doseglo mesto vi- šek literarne stopnje, zato ga imenu- jejo nekateri tudi jugoslov.inske Ate- ne. Dokaz visoke kulturne stopnje so zlasti mnogoštevilne monumental ne stavbe, n. pr. Knežev dvor (sedanji kraljevski dvor), starinska cerkev sv. Blaža; levo od nje jc rnestna občin- ska hiša z muzejem, malo višje se vi- di ogel že prej omenjenega Kneževe- ga dvora, v ozadju pa se ponosno i vzdiguje kupola slovite dubrovnižke žkofijske katedrale. Celo ogromne cerkvene stavbe imajo večinoma prav male zvonove in v glavnih ol- tarjih zelo majhen tabernakel, isto- tako na cerkvenih korih neznatne . orgle. Kamnoseška umetnina je tudi ste- brišče doininikanskega samostanske- ga dvorišča, ki izgleda med južnim zelenjeni še posebno slikovito. Isto stavbno umetnost starih mojstrov vi- dimo na notranjem dvorišču fran- čiškanskega samostana. Na starem dubrovniškem trgu s*o- ji veličasten spomenik največjega jugoslovenskega pesnika Gundulica, ki je uinrl 1. 1741. Kip sam in 4 reliefi ob podstavku spomenika so nepre- cenljive umetniške vrednosti; le ško- da, da golobi to kovinsko soho moc- no onesnažijo. V mestnem muzeju hranijo mnogoštevilna Gunduličeva odlikovanja, med njimi dragocenc srebrne in zlate lovorjeve vence. Ob prehodu iz predmestja Pile y ! Dubrovnik je napravil naš" slavni ki- I par Meštrovic na masivno mestno j obzidje velik relief Kralja Petra I. j Osvoboditelja. I V nedeljo med 11. in 12. uro dopol- ! dne sva si z ženo proti dragi vstop- nini 20 Din za osebo ogledala v za- kladnici Skofijske katedrale drago- cen relikvarij, ki vsebuje posamezne kosti sv. Blaža ali Vlaha. Videla sva posamezne kosti svetnikovih rok in nog, prsnega koša in lobanjo, vdela- no v subo zlato, ki je posuto z naj- dražjimi biseri in žlahtnim kame- njem. S tern nakitom obdano lobanjo sv. Vlaha nosi na svetnikov god du- brovnifiki škof ob ogroinni udeležbi mesranov v slovesni procesiji po mestnih ulicah. Ob izhodu iz Dubrovnika v pred- mestje Ploče stoji visok stolp mestne občinske hiše. V širokih linah visi velik starinski zvon, na katerega bi- jeta ure dva kovinasta vojščaka, Hki na Markoveiii trgu v Bcnctkah. Razen luke za velike ladje v Gru- žu in>a tudi Dubi-ovnik eno, a mno- go plitvejžo luko za marijše ladje. Iz Najfinejše volnene nqgavke {sieu^m^) Pletene in triko rokavice Damski plašči, obleke, perilo, ,Peko( če fii, rnnalo iH Mnclin noriln naramnics< kravae> lUpdltf Sill. nUaKU PcillU, žcpni robci itd. r/\ »oft najceneje so mo v modnl In KonfekciJskI trgovL.1 X>. CERLINI CELIE, GLÄVNI TRG ŠTEV. 14 Sohdne ceue! Samo najboljše blago! v veliki izbiri kupite najcencje pri „3OLNCU" A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. te luke sva napravila v pondeljek iz- let s čolnom na otok Lokrum. Sever- ni del tega otoka je zapuščen in on- dotne utrdbc v razvalinah. Dohod k te.] najvišji točki Lokruma je skalo- vit in ni negovan, Pač pa vodi ob morju z dubrovniške strani še precej dobra pešpot na južni del otoka Lo- kruma, ki je lepo negovan in poln najlepših palm. Blizu južne obale se nahaja znamenit penzijon za mladi- no. Baš takrat je bilo tarn mnogo mladiJi in razboritih madžarskih di- jakov iz Budimpešte. Kakor je pri- povedoval čolnar, so prejšnji večer tako razsajali po Lokrumu, da so morali sredi noči poslati iz penzijona v Dubrovnik po policijo, ki je razgra- jače ukrotila. Dubrovnik je bil ob najinem pri- h.Qdu tako poln letoviščarjev, da bi ne bila dobila prenočišča, če bi si ne .biJa sobe v hotelu »Gradac« že 10 dni prej rezervirala iz Celja. Zato je v Dubrovniku vse zelo drago in po- sU'ezba v hotelu je često odvisna od dvojne napitnine: plačilni si sam vračuna 10%, vrhu tega pa je treba dati ostaliin natakarjem so posobno napitnino in to celo vnaprej, če hoče človek kmalu kaj dobiti na mizo. Ka- kor tukaj, se nama je godilo samo še v restavraciji »Na obali«, ki leži tik morskega obrežja na otoku Rabu. Dubrovničani imajo svoje malo ko- pališče v morskem zalivu med graj- skimi utrdbami. Veliko mestno ko- pališče je v predmestju Ploče; še lep- še in krasnejše urejeno pa je kopa- lišče Lapad, naprej od Gruža, ki pa je od Dubrovnika oddaljeno 20 minut vožnje s cestno železnico. Po treh dneh bivanja v Dubrovni- ku sva se odpeljala s parnikom »Ka- radjordje« proti Splitu. Ko je opoldne vozila naša ladja v luko lepega oto- Vse volnene pletenine ! L. Putan, Celje 0) ¦o as* °3" a a W Ml S3 Ljudftka satnopomoč v Martboru sprejme za slučaj smrti in doži- vetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača opravičencu od 1000 do najveČ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. ka Korčule, smo začuli iz tamkajšnje utrdbe nad mestom pokanje topičev, iz cerkvenega stolpa slovesno zvonje- nje, na obali pa je igrala mestna god- ba našo državno binino. Poleg dolge vrste Sokolov je bila zbrana velika množica odličnih Korčulanov. Cim se je »Karadjordje« usidral, je prihitelo na krov II. razreda več gospodov v svečani obleki in cilindrih do neke- ga neznatnega gospoda v beli platne- ni obleki, ki je tik naju sedel v na- slonjaču od Dubrovnika do sem, in so mu izrekli dobrodošlico. Bil je ve- liki župan iz Dubrovnika, ki je pri- šel nadzorovat državne urade v pri- jazno mestece Korčulo. (Konec sledi.) Maks Zabukošek modna krojač^ioa Celje. Cankarjeva ulka St. 2 Velika zaloga angleškega in čeSkega blaga. 50-24 Dež««ikav*na 3DS. URflN3EH, CEL3E Kralja Petra cesta 13 priporoča svm ! L U w -a a L Stran 4. »Nova Doba« 27. XII. 1929. Stev. 103. Radio aparate najmodernejši za pri!:/juček na omrežje, kakor tudi prvovrstni aparati za priključek na baterijo, vse sestavine za gradnjo aparatov, zvočnikov vseh katcgorij Vam nudi prvovrstna tvrdka Vse informacije glede moderniziranja starih aparatov dajc brezpiačno strokovnjak inžener. — Najkulantnejša postrežba Nizke cene. IMo HntOTEc, cbl konces.niBstni tesars^i mijstep na Im nn| rpljis izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbc. ostrešja za pi« U&IJU hiše, vile, tov?jrne in cerkve, strope in razna tla paviljone. ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja rnostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. clJÄ7a37un Slavnema obcinstvu pnporoča Jo&fp Govewjak, me-^r in klobasičar, gostilna itp*li jjele**u** w Celju, Kralja Petra c<*sr.a 37, veliko zalogo vsakovrstnih mesnih izdelkov sveže goveje meso, prekajeno, vsakovrstne kSobase Cene nizke, prebajeno r«*eßiö» « Äunko c^r»*ä» kt| Dm 26'—, küobane cero^ kg Din ä5°— do 30*—. Specijahteta biuga zajamčena ! Fran KAGER Celje, Gosposka ulica st. 10. --- OPTIK ¦ Zaloga vseh optičnih predmetov na drobno in debelo. Samozaložba Zeiss in Rodenstock oča). IXvFIc! UU l\wc vl Celjey Qosposka ulica št 10. Čekovni račun 14 441 Ustsnovljero I 1828 Umetna livarna. Galvaniziranj@ vseh kovin. Podjetje za napravo vseh or^dt'^tdv v zlatu. sreb^u ali prosti kovini. Kovinsko brušenie, o- valno in okroglo tis- kanje, cizeliranje in j^raviranje. ure 26-26 doze očala obeske ustnike prstane verlzice in vse druj?o, sarno najboljše kvalitele in po najnižii ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, luvolir. optik. CELJE, GlavKt trg 4. vi Hudle ÖÄiTi^, ' in vseh drugih rudnikov dobavijj m do- stavlia tr^ovir.a postelje stole, zote, madrace, nove spalnice, žične Viožke, dobite po konkureiicni ceni pri tvrdki »MÄBMOR«, Celje Ul se »e presetfm ix. Gc>.'iiek Gosposka ul. 25, v last o hišo na Spoduji Hudinji St. 52, CELJE-GÄBEHJE. RazliCni avtobusi vozijo duevno do tja 26 Din 3- . 23-40 w lastnui palaci Narodni dom Stctnje hraniErsih viog nad Din 75,000.000 — Lastna glavnica in reze^va nad Dirs 13,000.000 — i^ tekc»či raču^ p^ofi ugodnemiu Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor, Šoštanj Dr. Schaeferjev „EPILEPSAN" proti epilepsiji — krčem — padavici Tekom 15 let najboljši učinek. Dnevno prihaiajo priznanja. Natančncjša pojasnila in raz- pošiljanie po lekarnl Sv. Stjepan Mr. M. Fister, Osijek 111. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato z?»logo steklene ter porcelanasie posode, svetiljk, okvirjev za podob«, ogledai, raznovrstnih šip itd. 50—25 Prevzerm: vsakovrstna steklarska dela. Tedensko poročiio. ElBbtF. pcdjotja HflFB! FL0R3ANCIČ, Gelie, CanfeBPJBua Z ^'IX"" Elcktrično inštalacije za luč in pogon izvrSujern po predpisih in po nizki wni. V ceni je uključena laksa od Din 5 — za žarnico, ki se plačuje Mestni elektrarni. Žarnice 2iiamkt' Osram in Tungsram stanejo pri meni: svetle: opal: dnevna svetloba 10 in 15 vat Din 13'— 25 » » -18-— 40 » » 19*50 2550 25"50 60 * »31— 35'— 36 50 75 » » 39'— 44*50 45'50 100 » » 5450 ö2"50 64*50 V zalogi so tudi sofittie žarnice za razsvetljavo izlo2b. Likalniki dobre znamke po Din 1651 z žico in utikalnikom. Anodne bat'rije 60 volt 95 Din. 90 volt 135 Din, 120 volt 180 Din, z dvojno kapa- citeto 90 volt 185 Din, 120 volt 235 Din. Najvarneje in ria>uyi.aneje se naJaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Ceijska meslna hranilnica v CELJU, ICHEKOH TRG O» »a**«»» p^ia&i pri knlodv«9*u) Prihrankom rojskuv v simeriKi, densrju nedo- letnih, ki ga uiogajo sodišca ter naiaibam ccrkvenega in občin- skega denarja posveca pusebno paznio. hranilnica dajc poso- jila na zemljisca po najnižji obrestni meri. Use prošnje resuje brezpiačno. Za hrartiJne vioge jamci po^ey premoženja hranimice _ mesto Celje z vseni premožcnjem in vso (jUivčno močjo. Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »JNove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četlna. - Oba v Gelju.