ZGODOVINSKI ČASOPIS • 53 • 1999 • 4 (117) 595 
INSTITUCIJE 
Pregled raziskovanj zgodovine vakuumske tehnike 
Ob 40. obletnici organizacije slovenskih vakuumistov 
Vakuum je prostor, iz katerega izčrpamo večino atomov. Vakuumisti torej raziskujemo 
prazen prostor, tako da za nas v šali gotovo velja Shakespearova »Much Ado about Nothing«. 
Čeprav »prazen«, pa je vakuum sodobnemu človeku še kako potreben, saj ga uporabljamo v 
žarnicah, televizijskih in drugih katodnih elektronkah, v termovkah, pri vakuumskem pakiranju 
živil in še marsikje. Vakuum uporabljamo pri obdelavi materialov v metalurgiji in strojništvu, v 
elektroniki, nuklearni tehniki, farmaciji, kemiji in prehrambeni industriji. Vakuumska tehnika je 
izrazito interdisciplinarna veda, v kateri sodelujejo raziskovalci različnih strok, fiziki, kemiki, 
elektrotehniki in metalurgi. 
Prve poskuse z vakuumom so opravili že v 17. stoletju. Vendar so šele raziskovanja v drugi 
polovici 19. stoletja pripeljala do sodobnega razvoja elektronike. Večina Nobelovih nagrad za 
fiziko in tudi nekatere za kemijo so tesno povezane z vakuumskimi napravami. Že prvo Nobe­
lovo nagrado za fiziko je leta 1901 prejel Wilhelm Konrad Röntgen (1845-1923) za odkritje in 
raziskovanje rentgenskih žarkov pri poskusih z vakuumskimi elektronkami. 
Slovenski vakuumisti se že dolgo zavedamo bogate zgodovine, ki jo ima naše raziskovalno 
delo. Večino publikacij Društva za vakuumsko tehniko - DVTS je že od nekdaj krasil zgodo­
vinski uvod. Raziskovanja zgodovine vakuumske tehnike s posebnim poudarkom na slovenskih 
prispevkih k odkritjem redno objavljamo od leta 1993 v reviji Vakuumist. Do sedaj je izšlo 24 
razprav o zgodovini vakuumske tehnike avtorjev Andreja Preglja, Petra Panjana, Vincenca 
Nemaniča, Jožeta Gasperiča in Stanislava Južniča. Večina razprav je povezana z obletnicami 
posameznih odkritij. Našteli bomo le naslove razprav in letnike Vakuumista, v katerih so bile 
objavljane: 
Zgodovina vakuumske tehnike (v štirih delih 13/3 (1993), 13/4 (1993), 14/1 (1994) in 14/2 
(1994)); Zgodovina raziskovanja »katodnih žarkov« in (katodnega) razprševanja kovin (14/3 
(1994)); Zgodovina elektronskega mikroskopa (14/4 (1994)); Zgodovina vakuumske tehnike na 
Slovenskem: Šantlova vakuumska črpalka (15/1 (1995)); Zgodovina pospeševalnikov: Od idej 
do prvih izvedb (15/2 (1995)); Rentgenska elektronka (15/3 (1995)); Zgodovina tehnologije 
tankih plasti (15/4 (1995)); Iznajdba in razvoj katodne elektronke in drugih vakuumskih 
elementov za televizijo (16/1 in 16/2 (1996)); Termovka: odkritje in razvoj vakuumske izolacije 
(16/3 (1996)); Zgodovina raziskovanja luminiscenčnih snovi (16/4 (1996), 17/1 in 17/2 (1997)); 
Sto let elektrona (17/2 (1997)); Žarnica (17/3 in 17/4 (1997)); Petdesetletnica tranzistorja (18/1 
in 18/2 (1998)); Zgodovina raziskovanja plazme (18/3, 18/4 (1998) in 19/1 (1999)); O zgodovini 
vakuumske tehnike na Slovenskem (19/2, 19/3 (1999)); Zgodovina delovanja Društva za vaku­
umsko tehniko Slovenije (DVTS); DVTS - Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije - 40 let 
(1959-1999); Kratka zgodovina vakuumske tehnike (Razvoj raziskovanja vakuuma in vakuum­
skih društev (vse 19/3 (1999)). 
Prva med naštetimi razpravami posega v antična razmišljanja o možnostih za obstoj 
praznega. Vse ostale razprave iščejo vire za razvoj sodobnih vakuumskih tehnologij v dosežkih 
raziskovalcev iz 17., 18. in 19. stoletja. 
Začetke zanimanja za vakuum na Kranjskem smo zasledili v fizikalnih knjigah, ki jih je 
ponujal knjigarnar Janez Krstnik Mayr v Ljubljani v katalogu iz leta 1678. Med njimi najdemo 
dela najpomembnejših raziskovalcev vakuuma, kot je bil Robert Boyle (1627-1691), ki ga 
596 S. JUŽNIĆ: ZGODOVINA VAKUUMSKE TEHNIKE 
poznamo po Boylovem zakonu. Natančnejše podatke o poznavanju vakuuma na Kranjskem nam 
kažejo predavanja fizike na jezuitskem kolegiju v Ljubljani sredi 18. stoletja. Vakuum obra­
vnavajo tiskane izpitne teze in druga dela ljubljanskih profesorjev fizike ter številne knjige, ki 
so bile na razpolago v knjižnici jezuitskega kolegija. Med študenti kolegija in pozneje liceja je 
bil tudi Jurij Vega (1754-1802), ki je študij končal leta 1775. Pridobljeno znanje je pozneje s 
pridom uporabil pri pisanju lastnih razprav, v katerih je obravnaval tudi vakuum. Tako kot njego­
vi ljubljanski profesorji je bil tudi Vega zagovornik fizike hrvaškega jezuita Rudžerja Boškoviča 
(1711-1787). 
Po marčni revoluciji so bili liceji priključeni gimnazijam. Te so imele v svojih fizikalnih 
kabinetih številne vakuumske naprave, tudi katodne elektronke in vakuumske žarnice. 
Srednješolski profesorji so v dragi polovici 19. stoletja lahko sodelovali pri napredku vaku­
umske tehnologije, tako Nicolo Vlacovich (r. 1832) z meritvami električne iskre na gimnaziji v 
Kopru, Štefanov učitelj Karel Robida (1804-1877) z naprševanjem kovin na gimnaziji v Celovcu 
in Anton Santel (1845-1920) z vakuumsko črpalko lastne izdelave na gimnaziji v Gorici. 
Slovenci so raziskovali vakuumsko tehniko tudi na dunajskem fizikalnem institutu, ki ga je tri 
desetletja vodil Jožef Stefan (1835-1893). 
Poznejši ljubljanski univerzitetni profesor fizike Hugo Sirk (1881-1959) je pred prvo 
svetovno vojno v Gradcu in na Dunaju raziskoval radioaktivnost v vakuumski elektronki in 
lastnosti plazme v magnetnem polju. Med slovenskimi raziskovalci katodnih elektronk in 
elektronske televizije so bili v prvi tretjini 20. stoletja: Julij Nardin (1877-1959), baron Anton 
Codelli (1875-1954) in Vladimir Šlebinger (r. 1906). 
Slovenski prispevek k odkritju televizije ni bil zanemarljiv. Da bi ga še bolj izpostavili, smo 
Albin Wedam (1921-1997), Peter Starič, Vincenc Nemanič, Lea Županc-Mežnar in Stanislav 
Južnič pri Tehnični založbi Slovenije leta 1997 izdali knjigo »Sto let Braunove elektronke. 
Začetki sodobne televizije«. Naše rokopise so uredili Peter Panjan, Jože Gasperič in Matej 
Pavlic. 
Predhodnica Društva za vakuumsko tehniko Slovenije (DVTS) je bila Slovenska sekcija za 
vakuumsko tehniko, ustanovljena leta 1959 pri Elektrotehniškem društvu Slovenije. Tako je le 
šest let mlajša od podobnega društva v ZDA. Štiridesetletnici DVTS je bilo deloma posvečeno 
19. Slovensko vakuumsko posvetovanje oktobra 1999 v Portorožu v sklopu 7. Konference o 
materialih in tehnologijah. 
Stanislav Južnič