Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, dne 17. junija 1938. * 1J A Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifa Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Zborovanje društva za ceste v Ljubljani V nedeljo 6. junija 1.1. je bilo v Trgovskem domu v Ljubljani slavnostno zborovanje društva za ceste. Zborovanja so se udeležili predsednik vlade. dva ministra, dva bana in skoraj vsi odločujoči gospodarski in politični krogi Slovenije. Na zborovanju je minister za javna dela Do-brivoj Stošovič obvestil našo javnost, da je ministrski svet sklenil uredbo o novem državnem in banovinskem cestnem skladu, iz katerega se bodo črepalla sredstva za obnovo in za preureditev državnega in samoupravnega cestnega omrežja. Zvedeli smo pri tem tudi za nove dohodke, ali pravilno, za nove davke, ki se bodo zbirali v tein skladu in ki bodo znašali po ministrovi izjavi okrog 80 milijonov na leto. Če smo prav poučeni, so uzakonjeni v tej uredbi vsi tisti davki, proti katerim je zadnje leto ugovarjala vsa slovenska gospodarska javnost, ne izključujoč društvo za ceste, ki je predzadnjo nedeljo s ploskanjem odobravalo nova bremena. Nas zanima predvsem, koliko bo morala plačevati Slovenija v državni cestni sklad in kake koristi bo imela od tega sklada. Glavni vir državnega cestnega sklada bo tvoril dosedanji iond za javna dela, h kateremu prispeva Slovenija —■_ kakor je to že večkrat ugotovljeno — do 20%. Znano je tudi, da imamo v Sloveniji največ vozil, ki bodo obdavčena z novim davkom, da se edino v Sloveniji resno in strogo* izterjavajo prispevki za izredno izkoriščanje državnih cest iin da so železnice na slovenskem ozemlju aktivne. Če pomislimo vse to, potem lahko mirno trdimo, da bo Slovenija prispevala 20 do 25% vseh stroškov za preureditev državnega cestnega omrežja. Opravičeni smo zaradi tega zahtevati, da se ceste v Sloveniji preuredijo pred vsemi drugimi, in da se slovenski denar uporabi izključno na slovenskih tleh. G. minister je na zborovanju povedal, da na-*jerava vlada preurediti 10.000 km državnih cest. lYjr imamo sedaj v vsej državi le 9827 km držav-jV'> cest _ če smemo verjeti cestni razstavi na ljubljanskem velesejmu — je opravičen sklep, da namerava vlada preurediti vse državne ceste v celi di v , Ako nekoliko podrobneje preučimo delovni na-<■1 za prihodnjih 6 let, kakor ga je razvil minister za javiui dela, vidimo, da bo imela vlada v primi nji i ) letih za obnovo državnih cest na razpo-s tane obn ova ^ * dinarjev. Strokovnjaki trdijo, da milijon dinarjev. Z 2 Sfii, d * 1 ’ V urediti komaj 2000 km /' T T- h°m° Tg PT , l„, irnlvi ic.i u cest. Priznamo, da morda ne oo trcna vseh cest hnu,,,;. w • i i i sik je zadostovali lažji ^ S • i mai" se ne bomo mnogo motil" l LJa• vendar pa v i- i i i- i * ce trclumo, da bosta 2 milijardi zadostovali komaj za preureditev 5000 km cest, ali za polovico objavljenega načrta. Naravno je torej, da vse ceste, ki jih navaja g. minister v svojem govoru, ne bodo prišle na vrsto v prvih 6 letih. Sveta dolžnost naših uradnih in odločilnih političnih krogov bo, da bodo strogo pazili na to, da se ne bodo pričele ceste v Sloveniji preurejati šele takrat, ko bodo sredstva državnega cestnega sklada že izčrepana, ko ne bo več »kreditne mogočnosti« in ko se 'bodo vsi predlogi reševali z dvema besedicama »nema kredita«. Nekaj podobnega smo že doživeli pri železniški zvezi Slovenije z morjem. Vabilo našim bralcem Vse naše prijatelje in bralce vabimo, da upoštevajo v prvi vrsti trgovine in podjetja, ki oglašajo v našem listu. Opozarjamo pri tem, da sprejemamo oglase samo od domačih podjetij. Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"! Da se bo izvedel načrt, kot smo ga naslikali, laže in brez nepotrebnega hrupa, je zadnji poro-če val ec na slavnostnem zborovanju društva za ce-ste predlagal, da naj vlada takoj ustanovi v Bel-graau osrednje ravnateljstvo za ceste in da naj se stavbni oddelki pri pokrajinskih upravah ter pri okrajnih glavarstvih izločijo iz sklopa uprav-nih oblasti ter podredijo neposredno ministrstvu za javna dela ali pa osrednjemu ravnateljstvu. Finančni zakon za letošnje leto pooblašča vlado, da čim bolj razširi delokrog pokrajinskih upravnih oblastev, društvo za ceste v Ljubljani pa sklepa na slavnostnem zborovanju v ljubljanskem Trgovskem domu in ob navzočnosti vlade, naj se vsi stavbni posli centralizirajo v Belgradu. V korenini je zlo državi. Vendar ni tako. Gospod minister ie namreč tudi povedal, katere državne ceste naj hi s.e Preuredile iz sredstev državnega cestnega skladu. V tem seznamu pa zastonj iščemo državno cesto od Maribora do Ormoža in državno cesto od \a a- qi ,ju'bolja. li dve državni cesti sta dolgi skupaj 81 km in sta že v nanrei izločeni i/ vl id- ie' ‘la se 1,0 ““Jomc- 81 k» ».II. V drugih P. ne samo to. V celi državi imamo 0827 km ‘.l'Tor.2 T \°Nega odpatle, “a S1«ven°jo 616 km ali 6.^6%. K. stroškom preureditve v celi drživi l Slovenija prispevala 20%. KeT vlada namerava preurediti 10.000 km cest in je v Sloveniji samo 616 km državnih cest, bo torej prejela Slovenija nazaj — tudi če obnovimo vse slovenske državne ceste — samo 6.16%, plačala pa nad 20%. Zadnjo nedeljo je prineslo »jutro« uvodnik »Resno vprašanje«. Ves sestavek je vprav šolski zgled nizke miselne in nravstvene ravni, na kateri se giblje naša nacionalna čaisnikarija. Besediči na levo, govoriči na desno, grmadi besede, kopiči stavke — samo zato menda, da bi z vso to puhlo gmoto naredila videz, ko da ji gre res za to, da bi pripomogla k rešitvi tega ali onega vprašanja. Če pa se človeku zdi, da se prerije skozi vso množino besednega balasta in išče, kaj bo neki nasvetoval jugosloven, tedaj se mu zareži v obraz stalna, patentirana topoglavost: »Skrajni čas je že, dai merodajni činitelji« itd. Namen takih cenenih be-sed je, prikriti javnosti tako pravega krivca, kakor tudi vcepiti ji prepričanje, da bede jugoslo-veni neutrudno nad ljudsko blaginjo. Značilno za našo javnost pa je, kako sprejema take ničnosti. Da so za naše javno življenje brez vsakega pomena in veljave, to vidi vsakdo po dvajsetletni skušnji. Nekateri jih zato sprejemajo kot znamenje nemoči nasproti »višjim« jugoslovenskim silam, pa se prepuščajo mrtvičnosti in otopelosti, ces saj se tako ne da nic narediti, taka je pač naša slovenska usoda, da moramo trpeti zato, da se drugi mastijo. Spet pri drugih vzbujajo cinizem: glejte jih, sami so vendar naredili, da je tako, zdaj pa se cmerijo pred prizadetimi, medtem ko se njim dobro godi. Najbolje bo za nas, če se jim pridružimo in uživamo z njimi. Kaj ljudska blaginja in podolbne nedonosne stvari iz nravstvenega sveta, da bo le nam dobro, za nami pa magari potop. Oglejmo si jutranje resno vprašanje vsaj v njegovih najbolj puhlih in zavitih odstavkih! Potem, ko nekaj govori o »motnjah«, ki so nastale, in o prihajajoči novi gospodarski stiski, ga na mah zaskrbi »ožja domovina«: Gospodarske razmere ne obetajo nič dobrega posebej še v naši ožji domovini, ki je bila sploh manj ko skromno udeležena na rahlem zamahu prosperitete, ki se je dotaknil Jugoslavije. Revščina v naših kmečkih krajih je ponekod obupna. Delavstvo komaj rije naprej. Obrt in trgovina tožita. Številni stan javnega in zasebnega nameščenstva mora že tako davno shajati s podpovprečnim zaslužkom. Z drugimi besedami se tudi po »Jutru« to pravi, da so južne pokrajine sicer imele nekaj od gospodarskega uspevanja v zadnjih letih, Slovenija pa ni imela. In medtem ko so si južni kraji nabrali sil za prihodnjo stisko, Sloveniji to ni bilo mogoče. Kot bolj kultivirano in industrializirano deželo je zadnja stiska Slovenijo že tako huje zadela, ka 'or jug. Več skrbi bi ji bilo torej moralo biti posvečene, kakor drugimi. Godilo pa se je ves cas, namenoma in po načrtu, narobe. Ali da govorimo s prispodobo: rahlo bolnemu se je pomagalo z vse- mi sredstvi, celo težko bolnemu so se jemala zdravila, samo da ga spravijo na noge. Ozdravel je in v dobi zdravja si je nabral moči za prihodnji bolezenski napad, ki prihaja. Za težkega bolnika se ni nihče brigal. Zato ni mogel ozdraveti v pomladanskih časih gospodarske konjunkture, hiral je dalje. In nad tako oslabelega prihaja sedaj nova bolezen. Zakaj, res, zakaj? »jutro« ve prav dobro, prav natančno ve, zakaj. Zato, ker je njegov nacionalni unitarizem vse to omogočil, 'ker je vzel Slovencem najmanjšo pravno in dejansko mogočost, da skrbe za svoje stvari sami in glede na svoje koristi. Izročil je moč nad vsem njihovim tvarnim in duhovnim življenjem drugemu središču, in kako skrbi to središče za nas, to lahko beremo tudi v nedeljskem »Jutru«: Pšenica se je v zadnjih mesecih dvignila v Vojvodini od 180 na 240 dinarjev za metrski stot. Moka se je v nadrobni prodaji podražila za okrog 20%. Pri slabših vrstah moke je povišanje cene še občutnejše. Do začetka maja je znašala cena črnemu kruhu v Ljubljani 3.50 din, danes stane 4.40 din. Pred dvema letoma je notirala v Novem Sadu pšenična »nulerica« okrog 2 din za kg, danes pa stane 3.35 din! Kaj to j)0-meni na primer za Slovenijo, ki mora na leto uvažati okrog 10.000 vagonov žita in moke? Podražitev samo za 50 par pri kg pomeni za Slovenijo v teku enega leta povečanje izdatkov za 50 milijonov dinarjev. Pridobivajte nove naročnike! In celo iz »Jutra« samega razbere lahko presc den človek, da'bi vsega tega ne bilo in da bi vseg tega tudi ne bilo treba, če bi imeli Slovenci pri ure jevanju svojega gospodarstva besedo, če bi sme sami gospodariti s svojim denarjem in v svoj korist. Zmeraj se dela »jutro«, ko da bi bilo popolnom lahko in mogoče, da pridemo Slovenci v znamenj j ugoslovenskega nacionalstva in njegovega unitt rističnega širokosamoupravnega centralizma d svojih pravic. Dela ise, četudi ve in četudi snreeb d ujejo ze slepci v njegovem taboru, d>a takee upanja m, da ga po teh dvajsetletnih skušnia ršfaW~“: ^ '»s«0?« In ker »Jutro« vse to ve, ker zlasti ve, da j celo nevarno zanj in za. njegovo »ideologijo«, č bi preveč brskali za vzroki stisk in krivic, zato s z velilko skrbnostjo ogiblje vsega, kar bi utegnilo pokazati izvire stiske in pota iz nje. Ta skrb je za »jutro« tudi edina in vsestranska, in ob njej mu ne uide beseda v pravo smer. Zato tudi sklepa svoja državotvorna razmišljcvanja s takšnole znamenito modrostjo: Ni dvoma: skrajni čas je, da se prične dosledna borba proti draginji. Ob njej bi človek mogel ugibati kvečjemu še o tem, če je to spoznanje bolj puhlo ali bolj oguljeno. Sicer si pa nismo bili takoj na jasnem, kakšna je jutranja dosledna borba zoper draginjo v nasprotju z nedosledno, dokler nismo brali dva odstavka dalje: Mi smo daleč od tega, da bi pozivali na kako novo papirnato vojno proti draginji...... Toda, če kaj, je ta jutranja »borba« papirnata, ker je sploh samo na papirju. Gre torej pri »Jutru« in po »Jutru« za nedosledno borbo zoper draginjo. Dosledna je pač mogoča samo na drug, ne-juitranji način. Torej zoper krivce. Torej tudi zoper jutranjike, ki se jim sicer tudi jugosloveini pravi. Logike celo »Jutro« ne zna vselej posiliti. Kajti res, samo ena pot je in samo en dosleden boj je mogoč: boj zoper prave vzroke stiske, zoper jugoslovanstvo in njegov centralizem, pod ka-kakršno koli krinko naj se že skriva. Samo ta boj je tudi tisti, ki bo premagal v naših dušah otopelost in cinizem, ker nam bo kazal svetlo pot zmage za naš narod. Naše državne finance (Nadaljevanje) Nad polovico izdatkov gre vsako leto za osebice prejemke. Štirikratno znižanje teh v letih 1931. do 1935. je ostalo brez posebnega učinka na državno gospodarstvo; uspeha tudi ni moglo biti, ko pa se je na drugi strani zviševalo število osebnih uživalcev. V navedenih letih se je število teh zvišalo od 151.471 za 53.648 na 205.119. Omembe vredni prihranki so bili doseženi kljub večjemu številu uživalcev le v letih 1930—32 in 1935-36, ko so izdatki bili za 8.17, 6.39 in 2.06% manjši od preračunan ih vsot. V letih 1934-35 in 1936-37 je znašal prihranek samo 0.45 in 0.06%. V letih 1932-33 in 1933-34 pa je preračun osebnih izdatkov bil celo prekoračen za 0.56 in 3.44%. Izkazani osebni izdatki pa dejansko ne predstavljajo vseh osebnih izdatkov, ker so pri upravi državnih železnic nekateri osebni izdatki izkazani med izdatki za stvarne potrebe. Takih je bilo n. pr. v preračunu za 1. 1936-37 755,9 mil., dejansko izdanih pa 749,3 mil. din; če bi še te prišteli osebnim izdatkom, bi bil delež osebnih izdatkov znatno večji v primeri z vsemi državnimi izdatki. Preračun za leto 1937-38. zaznamuje 5.088,0 mil., predlog za leto 1938-39. pa 5.497,2 mil. din osebnih izdatkov. Število uživalcev je znašalo od 1. 1929. sem: Preračunsko leto 1929-1950 1950-1931 1931-1932 1932-1953 1935-1934. 1934-1935 1955-1936 1936-1957 1937-1958 1938-1939 Državni Drž. uslužbenci D kojenci lnvalidi uslužbenci pil bunovinali 1 J 128.879 ? ? ? 139.518 ? ? ? 151.471 ? P ? 197.056 41.786 ? ? 207.130 43.685 60.402 70.788 205.119 44.421 62.093 69.340 208.277 44.446 64.236 70.142 212.634 47.278 65.631 69.827 208.752 49.571 67.214 68.003 215.751 ? P P Pri banskih upravah je bilo po banovinskih preračunih uslužbencev leta 1932-33 10.556, leta 1937-38 pa 22.279; od teli jih odpade 9.099 na uslužbence pri ljudskih šolali, ki iso prej bili izkazovani v občinskih in mestnih preračunih. Večji del državnih izdatkov tvorijo izdatki za tvarne potrebe. Krčenje teli se je izkazalo v mnogih primerih za usodno; odložene nabave in popravila so se morala izvršiti pozneje z mnogo večjimi stroški, ako so se sploh izvršila. Pri stvarnih izdatkih je bila stiska največja. Niti v letih, ko so bile državne finance še kolikor toliko ugodne, ni odstotek za tvarne izdatke dosegel 90%» v letih gospodarskega nazadovanja pa je ostala neizvr-šena skoraj četrtina preračunanih izdatkov. Naj-slabšc je bilo stanje leta .1932., od tedaj naprej pa se polagoma krepi. Leta 1936-37. je narastel odstotek izvršenih stvarnih izdatkov že na 93.45%. Preračun za leto 1938-39. izkazuje 6.682,8 mil., s čimer še vedno ne dosega onega za leto 1930-31, ki izkazuje 8.064.6 mil. din stvarnih izdatkov. Upoštevati pa je tudi, da je med tem država velik deli izdatkov, ki jih je prej izvrševala po preračunih, prenesla v druge račune in da zato stvarni izdatki ne dosegajo preračunskih vsot iz let pred gospodarsko stisko. . .... , Razen preračunskih dohodkov m izdatkov ter računa obratne glavnice državne glaVne blagajne pa so še razni skladi pri posameznih ministrstvih, ki izkazujejo vsako leto na stotine mil. din prometa. Zaključni računi navajajo pri vsakem teli skladov samo skupne (končne) številke dohodkov in izdatkov ter njegovo začetno in končno stanje. Kje se nahajajo aktiva teh skladov, o tem manjkajo podatki, kar graja celo glavna kontrola. Po zaključnem računu za 1. 1930-31. je bilo teh skladov pri posameznih ministrstvih 66 in še 16 raznih. Za leto 1936-37. jih je izkazanih 67 pri ministrstvih, razen teh pa še 6 posebej. V letu 1936-37. so znašali dohodki teh skladov 164,7 mil., izdatki pa 143,4 mil. din; njih stanje konec leta je izkazano z 822,6 mil. din. Končna stanja se pri nekaterih skladih ne ujemajo pri prenosu v naslednje leto. Razen teh so nastale razlike tudi, ker so bili v teku let nekateri skladi odpravljeni, drugi pa na novo ustanovljeni. Tako so bili n. pr. leta 1936-37. osnovani Pokojninski sklad stalnih monopolskih delavcev, sklad za izdelavo tiskovinskih obrazcev ter izdajanje nagrad in podpor pri prometnem ministrstvu, sklad za pospeševanje ribarstva pri kmetijskem ministrstvu; na novo je prišel zraven tudi sklad za preglede kreditnih zadrug itd. Stanje najvažnejših skladov je bilo dne 31. marca 1937 naslednje: Pravosodno ministrstvo: mil. din Sklad za zidanje kazenskih in podobnih zavodov 57,6 Sklad za izvršitev zakonov o narodnem priznanju 5,65 Finančno ministrstvo: Sklad dohodkov od izvršilnih stroškov in prodaje obrazcev...................................0 . . . 13,0 Sklad finančne kontrole................................ 5,7 Sklad za izdelovanje vstopnic in ostalih pristoj-binskih obrazcev kakor tudi za nočne prh- stojbinske preglede.................................”-33 Sklad finančne straže..................................._9,9 Splošni tlakovalni sklad...............................74.4^ •Posebni tlakovalni sklad..............................86,13 Pri monopolski upravi: Sklad za zavarovanje za primer požara . Sklad za izplačilo glavnice posojila 22 mil. din . 95,4 Sklad za pospeševanje izvoza tobaka...............27,66 Pokojninski sklad monopolskih delavcev .... 24,33 Vojno ministrstvo: Sklad pok. Ljube Krsnianoviča »Srbski vojski« . 8,76 Gospodarski sklad.......................................14,5 Prometno ministrstvo: Sklad za obnovo stalne glavnice........................136,1 Pomorski ubožni sklad v Splitu....................6,36 Sklad za amortiziranje plovnega parka državne rečne plovbe..................................6.22 Kmetijsko ministrstvo: Naselniški sklad .......................................5,78 Rezervni sklad državne razredne loterije . . . 28,25 Sklad za amortizacijo nepremičnin državne razredne loterije.................................... Ministrstvo za gozdove in rudnike: Pogozdovalni sklad.................................6,4 Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja: Sklad za podpore pri zidanju stanovaijju za dr- žavne uradnike....................... • •, • Narodni invalidski sklad za postavitev Invalid- skega doma...................................1%'f’ Narodni invalidski sklad ...................... i ’ Končno je še sklad za zidanje stanovanjskih lns na področju 1 j ubij. železniškega ravnateljstva 1_,- tKonec prihodnjič.) 58,57 Opazovalec Svojevrsten poziv Pred 111. vsedržavnim kongresom trgovcev, ki e je vršil v soboto in nedeljo v Ljubljani, je pri-bčil »Trgovski list« svojevrsten poziv knjigar-larjem in kavarnarjem, v katerem je izrazil željo, a bi za časa kongresnih dni tudi zunanje lice j ubijam e pričalo, da je Ljubljana zavedno jugo-lovansko mesto. Zato naj bi vsaj za tiste dni izgi-i i le iz izložb ljubljanskih knjigarn meniške knjige, lamesto njih pa naj bi se pojavile hrvaške, srbske, lolgarske, slovenske in sploh slovanske knjige. *osebno bi bilo želeti, da bi bilo vsako izložbeno kno velikih knjigarn posvečeno knjigi enega jugoslovanskega naroda (?). List zaključuje, da po-na zavednost naših knjigarn in da je zato prepri-an, da poziv ne 1 > ~°+al brez odziva. Radovedni smo, Koliko je ta poziv v resnici Modna U Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ogledala, ščetke, turistovske potrebščine dobite najceneje fuž PetsiiM, ob vodi, blizu Prešernovega spomenika 6,64 stov. Vsaj za kongresne dni naj naroče kavarnarji glavne liste iz vseh jugoslovanskih banovinskih mest ter naj seveda tudi ne pozabijo na bolgarske liste. Kakor koli bi se zdel ta poziv umesten, nedvomno je streljal preko cilja: za tri dni ne bo odročil noben kavarnar stalno naročenih listov že glede na stalne bralce teh listov. Ne da se namreč tajiti, da je v Ljubljani vedno dovolj bralcev, ki jih ne zanima samo politika, temveč tudi kaj drugega, največ pa deluje pač tisti zakon vztrajnosti, ki bi se mu bolj po domače lahko reklo tudi miselna lenoba in umska okrepenclost. Zato so se podobni poizkusi, ki so jih nekateri pod vzeli v ljubljanskih kavarnah, napol izjalovili: stari listi so ostali, toda posrečilo se je, da so kavarne naročile nekaj novih listov, 'ki kolikor toliko odgovarjajo željam listih bralcev, ki verujejo v boljše dni. Sicer je pa res, da naročajo kavarne že zdaj nemške liste v precej manjšem številu izvodov, kar je vsekakor že tudi napredek. Da pa bi se dalo tudi v tem pogledu še kaj več ukreniti tudi v Ljubljani v tistih kavarnah, ki do-zdaj potrebe še niso uvidele, nam priča notica iz Celja, ki jo je objavila »Delavska politika« pod naslovom »Znak dobe v kav ai r n i«. V neki celjski kavarni so morali nazadnje na zahtevo gostov in da ne bi še naprej brez koristi razmetavali denarja, izmenjati zalogo časnikov, ker je kavarna imela preveč izvodov dnevnikov iz Gradca in Dunaja. Gostje pa so videli, da vsi ti listi trobijo eno in isto in da je torej dovolj, če prečitajo enega. Zaradi tega so te odvečne dupli; kate odpovedali in naročili to, kar ljudje zahtevajo: demokratične dnevnike iz Prage in iz Pariza »Pariser Tageszeitung«, demokratični dnevnik emigrantov. . Beg s kmetov Ta dopis slovenskega kmečkega človeka priobčujemo tem rajši, ker je prav zaradi svoje neposrednosti tako živ in nazoren. Ured. Našemu kmečkemu ljudstvu se vedno pogosteje očita, da premalo ljubi svojo zemljo in svoj stan. Ako pa premotrimo položaj našega kmečkega človeka in ga primerjamo z življenjem drugi i stanov, potem pridemo do preprostega zuv jucka, da ni mogoče drugače, da skuša seci po boljšem kruhu, kot ga mu nudi njegova zemlja.^ Vsak človek brez izjeme si zeli lažjega in udobnejšega življenja. Trpljenja se vsak izogiba, in telesno delo imamo na splošno še vedno za manjvredno in to tem bolj, kolikor je to delo bližje trdemu poljedelskemu delu, ki traja od jutra do y i—,i„m,v.^.,;i. j..i -i J J našel odziva. Zlepa namreč ne pomnimo, da bi v izložbenih oknih naših knjigarn videli kako bolgarsko knjigo, saj so celo ruske emigrantovske knjige žc pred dolgim časom izginile iz oken. Če se je že kaj razširilo znanje bolgarskega jezika v Ljubljani, potem bi bilo pač treba, da bolgarska liga omogoči našim knjigarnarjem razstavo nekaterih bolgarskih knjig v izložbenih oknih in poskusi organizirati razstavo teh knjig. Le na ta način bi se obrnila pozornost občinstva na slovansko knjigo, obenem pa omogočilo knjigarnarjem, da ne bi bili občutno prizadeti z rizikom. ako nabavljajo knjige, ki bi morda ne našle odjemalca. Nadalje je isti list zaprosil ljubljanske kavar-nairje, da za kongresne dni malo omeje število nemških listov. Danes, ko so vsi enaki, da je res nepotrebno, da se šopiri v naših slovenskih kavarnah takšna množica nemških li- lov, vidi na samotah meščane turiste, ima priložnost, ugotoviti udobnost in lepoto mestnih stanovanj, ve, da si meščan in v večjih središčih bivajoč človek more privoščiti različne zabave in zadostiti raznim kulturnim potrebam, medtem ko je njemu vse to nedostopno. Kmečki človek vidi tovarniško delavstvo, ki stanuje v naših kraji i v njegovi najbližji soseščini. Vidi, da ie delavec moderno oblečen, da ima meščansko prehrana, ima osemurni delavnik, zida si stanovanjske liisice. Vsi ti so zavarovani proti nezgodam, bolezni, onemoglosti in starosti, torej so za najnujnejše življenjske primere preskrbljeni in btez najtežje skrbi, kaj bo tedaj, ko si človek sam ne more sluziti vsakdanjega kruha. Kmečki človek vse to opazuje in vidi. vidi in čuti pa vso težo svojega vsakdanjega življenja, ne more in ne sme si privoščiti tako rekoč ničesar, ker vse, kar bi si dovolil, gre na škodo njegovega gospodarstva. Radio, družba, gledališče, časopisi, vse to mu sicer ni tuje, a mu je ali sploh ne ali pa le težko dostopno. Ko zboli, je v breme svojemu domu, in ko obnemore in se postara, je samo še v nadlego in napofje. Revščine, težav življenja, ki se skrivajo v mestnih zidovih in v krajih velikih naselij, kmečki človek nima priložnosti videti in spoznati zlasti njih senčne strani. To je stvarna plat vzroka, da beži naša kmečka mladina z doma, ki mestoma že ograža obstoj starih kmečkih domov, ko sin in hči rajši vzameta svoj del ter zapustita svoj kmečki dom v pričakovanju vsega lepega v drugačnem življenju. Nekateri vidijo rešitev lega vprašanja v tem, da računajo na spremembo mišljenja kmečke mladine, Če ji pripovedujejo o romantiki, ki obdaja kmečki stan in kmečko življenje. Mislijo, da bo mladi kmečki človek sledil njihovi pesmi ter skušajo kmečkega človeka prepričati, da ga ni srečnejšega stanu pod božjim soncem, kot je kmečki stan, obdan z nekako idealno svobodo in zdravim zrakom. Mislijo, da bo to vprašanje rešeno, če kmečko mladino organizirajo, jo oblečejo v »kmečke« kroje in jo »vzgajajo v kmečkem duhu«. Vse i° je lepo in dobro, vendar pa ni dovolj, ker je realnost močnejša kot vsa romantika. Ker je za naš narod nujno potrebno, da ohranimo kmečki stan trden in zdrav tudi po mišlje-nJu> je treba zagrabiti pri korenini. Treba je kmetu dati nazaj njegovo vero v zemljo. Ta vera pa ;'e v naše kmečke domove vrnila šele tedaj, ko o sklepala iz dejstva, če so Hrvatje 17 ?jgolj taktičnih razlogov včlenijo pri kakšnicen- alizirani napravi, da so zaradi tega že izdali hV°ja načel«, ki zahtevajo, da upravljajo Hrvatje svoje stvari, zlasti svoj denar, sami. V tem primeru n se celo lahko reklo, da je ta taktični sklep Hrvatov koristen tudi načelom, za katera se bore • Ir vat j e. Če ni navsezadnje odtod tista jeza tam doli;’ stv iri ^soet* samT™0 8e 0li30'2‘>rili, da gre pri celii fondov, v katerih mmS 1181111 S,te^ll?ih prav vse, od cest pa do telovadnih “Konov ^ Darujte za tiskovni sklad „Slovenije«! 11 koncu bi pa tudi še ugotovili, da je posme- hovanje »Samouprave« pač bolj kisle vrste. Kajti v prav isli številki in celo na isti strani navaja besede nekega dr. Pavičiča, da imajo hrvaški og-njt‘gnsci po navodilih vodstva Hrvaške kmečke stranke nalog, zahtevati spremembo današnjega zakona o ognjegastvu tako, da se osnujejo name-° posedanjih banovinskih zvez tri narodne zveze, srbska, hrvaška in slovenska na načelu samouprave. 1 e samouprave bi seveda prav nič ne rabile centralističnih fondov, ampak bi svoj denar upravljale kar saine. Ni čuda, če končuje »Samouprava«, žaljena v dno svojega unitarističnega srca to poročilo z vzdihom: »Res je to smešno.« Kajti \ očeh praviih jugoslovenov je to res smešno. Slovenci Hrvatje da naj hi svoje stvari sami upravljali m gospodarili z njimi! ' Za Slovence in Hrvate je pa ta stvar prebito esna. lil v tej stvari se pač od edinstvenikov k' enito ločijo. Iu pa ze ni prav nič taktike zraven! Cestni fond Izmed mnogih fondov, ki so se ustanovili v zadnjem času, je navesti tudi nov fond, ki ga bo prinesla napovedana uredba o centralnem cestnem fondu in o katerem smo mi že nekajkrat pisali. O tem problemu piše »Trgovski list« in ugotavlja, da je centralizacija vseh poslov z eno instanco teoretično pravilna, ker bi bila na ta način lahko režija najmanjša, celoten načrt modernizacije cest pa bi liil enoten in bi se enotno tudi izvajal. Vendar ima tudi »Trgovski list« svoje pomisleke proti teinu, ako upoštevamo naše posebne razmere, ki so v tem, da se pri nas v praksi vsaka stvar izvede drugače, kakor pa se je teoretično zamislila. Tako je in v tem mora biti tudi glavni poudarek našega mnenja, da motrimo vse podobne ustanove s prav nič prikritim dvomom. Zato je tudi nadaljnje razpravljanje lista pravilno, če govori o ustanovitvi generalnega ravnateljstva za ceste in centralnega cestnega fonda, kar bi praktično pomenilo, da bi se ne centraliziralo le tehnično delo, temveč tudi finančna sredstva za ceste (kot običajno pri nas). Slovenija bi mogla torej plačevati kot pokrajina z živahnim prometom največ, dobiti pa bi mogla najmanj (po dosedanjih primerih drugih fondov). List zahteva zato, naj se s posebnimi določbami, da pokrajinam poroštvo, da ne bodo pri-krajšane, in siccr tako, cla bi v posameznih pokrajinah nahrani zneski porabili le v tistih pokra-jinah, v katerih so bili nabrani. Minister za stavbe 'računa že prvo leto z dohodkom okoli 80 milijonov din, od tega bi Slovenija plačevala 10—20 milijonov din... Potreben bi bil nekak cestni svet, v katerem bi bile zastopane vse pokrajine in bi ta svet določal program cestnih del in njih vrstni red. Vedno stara iu vedno nova lajna: centralizacija in njeni nasledki za Slovenijo... Ali je sploh možna drugačna povoljna rešitev, kakor lastno razpolaganje z lastnim denarjem? Okužena zemlja »Jutro« je poročalo pred kratkim, da je predaval člen našega gledališča g. Fran Lipah o Golniku. zdravilišču za jetične, ter ponavl ja predavateljevo vprašanje: »Ali ni vsa Slovenija Golnik, načeta od tbc? In kakor bi nekdo nekje skrivnostno šepetal: na rentgenu bi jo bilo treba pregledati!« Brez skrivnostnega šepetanja, na ves glas, lahko odgovorimo »Jutru«: Ne, prav nič ni treba rentgena, * ki ga zmeraj znova okužuje v bolnišnicah, slabo razkuženih, z bolniki prenatrpanih, v delavnicah, na domu, povsod, povsod ... Sicer pa »Jutro« očitno ni razumelo Lipahovega poročila, ki je izzvenelo v upanju ozdravljenja slovenstva. Sicer ne bi pisalo, da je to poročilo izzvenelo v trdni veri v mladi rod, ki bo zopet videl plapolati kresove, kakor so plapolali nekoč ob svitanju naše narodne svobode. O da, vzplamteli bodo še kedaj tisti, kresovi, ki so nam oznanjali svobodo, ki pa so jih ugasili ju-gosloveni Kajti tisti ju gos 1 o v e n a r sk i bacili so hujši od tbc — obsegajo namreč te in tudi te poleg mnogo, mnogo drugih in jih pospešujejo, da bi ,se se na umetni bacilski kulturi ne mogli bolj množiti. Kajti prav jetika — mar ni to značilna bolezen siromaka, več ko je revščine, več je jetike. In naše siromaštvo — kdo mu je botroval, kdo ga razvil do današnje neznosne stopnje? Ali ste poravnali naročnino? Jalovo vzdihovanje »Mariborski večernik Jutra«, list, ki že v naslovu pove, da gre za unitarizem čez drn in strn, vzdihuje takole nad našim kmetom: Ako bi preučili kmetov zaslužek, bi se zdrznili. ! jegova »mezda« doseže v najboljšem primeru toliko, (a more kriti tretjino njegovih normalnih življenj- * 11 P°treb. 1Q nasledki? Kdor se more in skuša po-R °„| i ' Pouleui ta steber v tvarnem in nravnem pop, idu za narodno družino, si lahko sam predoči nasledke in napravi račun. ^','djenje našega kmetstva je črno, ena sama okrutni s i a bede, revščine. Ali se moremo s tem ponašati ■U 'V1 ” graditi uašo trdno bodočnost? Še tako veliki in s e vi eni, a^ trhli stebri odpovedo in se sesedejo, in o cm Prjij, čim bolj so obteženi, kakor je to običaj pri nas. Ivako vse to deluje na celotno gospodarsko, socia no in ostalo življenje, občutimo vsi na lastni koži. e majhno sevilo si kuje s tem najboljše posle in finančno raste. Vse to so znane, ne desetkrat, ampak stokrat in tisočkrat povedane stvari. Mi smo prav tako že nekajkrat pisali o tej kmečki stiski. A hkratu smo zmeraj povedali tudi, kje so vzroki, da je .tako in kaj je treba storiti, da bo drugače. Pokazali smo na to, da je nacionalni centralizem uničil našega kmeta za zboljšanje tamkajšnjega poljedelstva, ki, že tako dela ob ugodnejših pogojih, zlasti ob boljši zemlji, medtem ko se ni za po-vzdigo našega kmečkega obratovanja prav nič storilo. Hkratu se je jemal po načrtu tudi našemu kmetu domači trg s tem, da se je naša obrt im industrija zapostavl jala in prenašala na jug, da so se zmanjševale plače in pokojnine, da.se niso vršila potrebna javna dela, da se je kmetu z odvajanjem denarja na jug in uničenjem denarnega trga ubil skoraj sleherni kredit. lorej, kakor se vidi, same pristno nacionalne stvari O vseh teh stvareh pa seveda nacionalno edinstveni »Večernik« molči, kakor riba. Zato pa si pomaga s takšnimile znamenitimi recepti iz žur-naljske besedne ropotarnice: »Skrajni čas je že, da stopi vas organizirana« itd. Da, skrajni čas je že, da prenehajo jugosloveni s takšnimi ordinarnimi splošnostmi, in da vsaj molče, če že ne morejo in ne smejo z vzroki na plan! In zlasti je skrajni čas, da že kedaj zahtevajo bralci resnejšega, to je z razlogi, dokazi in zahtevami podprtega berila! Slovenski študentje v Pragi so se združili Slovenski akademiki v Pragi so te dni osnovali svoje reprezentančno društvo A. D. »Slovenij a«, ki si je nadelo nalogo zastopati v tujini koristi našega študemtstva, pa tudi slovenskega naroda v splošnem in skrbeti za čim tesnejšo kulturno sodelovanje med Slovenci in Čehi ter Slovaki. Hvalevredno je, da so se v obrambo miru in svobode združili na demokratični osnovi v tem društvu vsi študentje brez ozira na kako strankarsko pripadnost. Z ustanovnega občnega zbora so poslali prezi-dentu češkoslovaške republike dr. E. Benešu brzojavko, v kateri mu izjavljajo svoje simpatije in pripravljenost, stati v tej kritični dobi s češkoslovaškimi narodi ramo ob rami proti skupnemu sovražniku njihove in naše neodvisnosti. Da bi svo j namen posvetili, so se šli poklonit na grob velikega učitelja T. G. Masaryka v Lane, kjer so položili tudi venec. Na ustanovnem občnem zboru so navzoči zastopniki srbskega in hrvaškega študentstva to »narodno koncentracijo v malem« iskreno pozdravili, ker so uvideli, da stremi po resničnem in enakopravnem sodelovanju s Srbi kot Hrvati. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Doberšek Mirko, podpredsednik Žigante Anton, tajnik Žakelj Vlado, blagajnik Ravnihar Božena, zapisnikar Dornik Silvo, kulturni referent Žižek Fran. arhivar Jurčič Stane, odbornik dr. Dragotin Cvetko, revizorja Župančič Andrej ter Kovač Vilko. Nedolžno veselje, oj kje si doma! Takole se veseli petoinajski ban dr. Puc, zastopnik jugoLslovenske edinstvene misli, v svoji »Slovenski besedi«: Veliko pozornost vzbujajo v zadnjem času članki »Slovenske besede« v jugoslovanskem tisku, kar dokazujejo pogosti ponatiski naših člankov v različnih listih. Tako je naš zadnji uvodnik »Bogata Jugoslavija« izpod peresa g. dr. Dinka Puca ponatisnil tudi zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovenski Lloyd«, ki pravi v uvodu, da ponatiskuje naš uvodnik v celoti zaradi njegovih interesantnih podatkov in vsebine. Če kaj, to radi verjamemo, da je »Jugoslovenski Llovd« Pucovih sestavkov vesel. Kajti med listi, ki zastopaj o neomajno jugoslovenski centralizem, hodi »Llovd« v prvih vrstah. Znani so zlasti njegovi sestavki zoper slovensko gospodarstvo in njegovi poduki nam Slovencem, da bomo' propadli, če ne bo več centralizma. Zato nas samo veseli, če je dr. Puc nehote priznal. da je ostal zvest jugoslovenski unitaristični poti. In za »Jugoslovenski Lloyd« bo tako še večkrat »interesanten«. Pii tudi za druge jugosloven-ske liste. Škoda le, da se je z »Jutrom« skregal! Nekaj številk o slovenskem kmetijstvu in gozdarstvu Od 1,600.000 ha zemljiške površine odpade v Sloveniji: na obde ano zemljo 51.63% (njive, vrtovi vinogradi, pašniki); na gozdno površino 42 65% • na’ neobdelano površino 5.72%. ' ' ’ Slovenska gospodarstva ’ so večinoma drnihnn pasivna posestva. Po podatkih ima v Sloven j? (S 8 5 KektaT.CT F'600 <•"■«» »»"» >od : 601* ali 131.000 družin je bilo m • .'v 11 51.1 Pa 30.000 nesamostojnih, ve- c oma viničarjev. Živinoreja se ne razvija kakor ciugoct in se celo ne more dvigniti na predvojno višino. V Sloveniji je nad 35.000 kmečkih gospodarstev brez vozne živine. Velik del zemlje, predvsem gozda, je v rokah veleposestnikov, ki so večinoma tujci; agrarna reforma pa se ni izvedla do kraja niti po določenem načrtu. V Sloveniji je ugotoviti: 1. agrarno prenaseljenost, ker pride na 1 km’ njivske površine 221 oseb (med tem v vsej državi 180, v Romuniji n. pr. 140); 2. agrarno pasivnost, če je gozda 691.000 ha, polja pa le 836.000 ha; 3. nerentabilnost kmetijstva kot naravini nasledek prevelike razdrobljenosti kmečke zemlje in premajhne rodovitnosti. Slovenska zemlja in njeni lastniki Zanimive podatke o rodbini Hutter prinaša sedaj »Delavska politika«. franc Hutter, ki izdeluje v Ptuju žganje, ima tik ob severni meji velika vinogradna posestva, kjer hlapčuje 11 slovenskih viničarskih rodovin (zaslužek viničarja na dan po 3 din). Skupno* poseduje Hutter 155 parcel, ki merijo 113 ha, v občini Zg. Sv. Kungota (okraj Maribor levi breg). V letih od 1850 do 1896 je tu domovala slovenska rodovina Jurija Dobaja, nato pa slovenska rodovina Jožefa Dreisibnerja, od katere je Hutter kupil v vojnih letih vseh 113 ha najrodovitnejše zemlje za 190.000 kron, torej v času, ko je slovenski kmet krvavel na bojnih poljanah. Sedanjo vrednost, posestva moremo oceniti po dejstvu, da je dobil Hutter v 1.1931—1933 z vknjižbo te parcele od Mestne hranilnice v Mariboru (!) din 250.000, od »Predjemnega društva« v Ptuju pa din 750.000, torej 1,000.000 (lin obratnega kapitala za svoje podjetje. Tak je gospodarski vzpon slovenskega naroda v dvajsetih letih svobode .. . Mali zapiski Prepovedane knjige. Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in širiti tele knjige: 1. »Sretna zvjezda«, ki jo je spisal dr. Stojadi-novič; 2. »Ognjište«, ki jo je spisal Mile Budak; 3. »Moskva-Nevv York-Madrid«, ki jo je spisal R. M. Toller. Knjige so izšle v Zagrebu. Za šolskimi oddelki — dostavljanje pisem. V ponedeljek so na Jesenicah (mesto z 8.000 prebivalci) pismonoši ob dostavi pošte javljali strankam, da bo pošta odslej dostavljala pisma na dom samo vsak drugi dan, ne pa več po dvakrat na dan, kakor doslej. Razlog: pomanjkanje osebja v razmerju z naraščanjem dela. Na vsa glasila jugoslovanske edinstvene misli se obračamo s prošnjo, naj nam mogoče v uvodnikih razložijo potrebnost in koristnost takih reform. Nagel sklep. 6- junija tega leta je na nekem hrvaškem zborovanju v Zenici dejal zastopnik Hrvaške kmečke stranke med drugim, da vsi zborovalci vedo, da so sem prišli svobodno in ne prisiljeni. Hotel je s tem pač poudariti, kar spričujeta zlasti besedi »ne prisiljeni«, da prihajajo ljudje na zborovanja Hrvatov prostovoljno, torej ne takos kakor na nekatera druga, kjer deluje ves mogoči aparat za udeležbo, v čemer so bili posebno znameniti zbori milijonske JNS za časa njene klavrne vlade. To je tako očitno, da bi človek komaj verjel, če bere v »Samoupravi« takšenle čuden sklep: Kakor se vidi iz teh besed, je g. dr. šutej morebiti tudi proti svoji volji priznal, da danes v naši državi ne vlada sirova sila, ampak svoboda..... lakole bi rekli, da ga ni najhujšega samosil-stva na svetu, kjer ‘bi se od zgoraj priganjali udeleženci za shode opozicije. Tudi jugoslovenščina. (Dopis) Moj prijatelj se je vrnil te dni s potovanja po naših južnih krajih. Pripovedoval mi je marsikaj zanimivega, med tem kako se je imenitno gostil v hotelu 1. v Podgorici v Črni gori. S seboj je prinesel izviren jedilni list, ki je bil sestavljen v imenovanem hotelu. Tu objavljamo njegov točni prepis: Špajskarta. Supa sa grisknedlama, Vineršnicla, reštovan krompir. Lungbratna, nudle sa buterom, Sos od paradajsa, Filovana kokoš, Melšpajs: šnenokle, štrudla od jabuka sa pre-zlama, buhte sa prajzlama, Pivo na krigle in flaše. Samo po sebi se razume, da je tak »napredek« mogoč edinole na podlagi nacionalizma, kakršnega se oklepajo tudi naši »naprednjaki« in ki je na las podoben nekdanjemu nemškutarstvu. Odtod tudi napihnjenost naših nemškutarjev, zlasti pa na Štajerskem. Kjer je gnoj, tam je tudi pleveh Fašistične ugotovitve. Takole se ogreva »Samouprava«, glasilo JRZr v dopisu »V srcu Piemonta« za fašizem: V 1 urinu, kakor v vsej Italiji, je mladina vsa fašistična. Vsa je za fašizem. Ni mladega človeka, ki bi ne bil fasist. Zato se govori tudi po pravici, da pripada fašizmu bodočnost. Ne bomo ugibali, če ima povprečen dopisnik na kratkem potovanju priložnost in mogočost, da pogleda v dušo tujega naroda in prerokuje iz nje. Vsi vemo, kaj so taka bežna »ugotavljanja« vredna. In prav mimogrede: A za vse ta nam danes initi ne gre. Opozoriti bi hoteli samo na to, da »Samouprava«, ki si je naročila tak dopis, sicer rada govori, ko da bi bila samo in zgolj za demokracijo. Zlasti kadar kaj razlaga Hrvatom. V znamenju nacionalne dobe. V »Delavski politiki« beremo: »Neprestano izzivanje »liitlerjancev«. V nedeljo 22- maja zvečer je bilo zopet krika in vika v znani celjski kavarni. Temu je pa zelo ugovarjal neki celjski klobučar, katerega oče je bil še zaveden Čeh. Predstojništvo mestne policije bi storilo prav, ako bi postavilo take izzivače tja, kamor spadajo. Tudi pregled celjskih belonogavičarjev in »nenadomestljivih zamejnih strokovnjakov«, ki jih kar mrgoli po celjskih tovarnah in za katere delajo prošnje za zaposlitev »narodni« očetje, ne bi škodoval.« Širite naš list »Slovenijo"! Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani. NOVA ZALOŽBA V L3UBL3ANI r z. z o. z. KONGRESNI TRG Priporoča Ivana Cankarja zbrane spise 20 zvezkov z uvodi in opombami Iz. Cankarja Ti spisi niso samo naš najobšlrnejšl narodni tekst, ampak so najpogumnejša Izpoved slovenskega duha Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stelč, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; 5ak. Kelemina, Literarna veda. Poseben oddelek za pisarniške potrebščine Janez Kocmur: K Tumovim spominom (Nadaljevanje) Žaket s progastimi hlačami je pričal že o posebnem dostojanstvu; če je čepel na nosu še šči-palnik, je pa silil klobuk kar sam z glave pred »visoko zverino«. Zelo je povzdigovala ugled in spoštovanje tudi brada, ki je imela različne stopnje in pomen. Malokomu je namreč znano, da je igrala brada svoje dni pri nas pomembno vlogo — celo politično — in da so bili zanjo strogi paragrafi. Po revoluciji je tudi ona zadihala svobodno življenje; poslej si je lahko še brivski pomočnik privoščil sijaj koteletov, imenovane »Affenbart«. Groba salonska suknja, navadno iz blaga kakor hlače, se je košatila le v krogih, govorečih enako robato: Mi smo mi, ki imamo. Ta suknja je bila za vse: za cerkev in za procesijo, za krst in pogreb; da tudi za ples, se razume samo po sebi. Res je včasi dajala plečatemu nosilcu videz nerodno se premikajoče omare ali pokončno stopajoče želve, toda kdo je gledal na to! Zraven je še spadala debela veriga z merjaščevimi čekani in tolarji Marije Terezije ali sv. Jurija. Zelo priljubljeni so bili medaljoni z vdelanim povečevalnim steklom, skozi katero se je videla na eni strani kaka bož-jepotna cerkev, na drugi pa podoba prsate gospe soproge. Prehod med obema skupinama, med lahkim ža-ketom in težko salonsko suknjo, je tvoril vsakovrstni drobiž. Kar je imelo opravka s peresom in črnilom, je nosilo vse dni v tednu žaket, imenovan pisarniški frak. Odtod ime škric. Izvedeno oko je razlikovalo med pravim škricem in strigalico, ki je veljal kljub frfotajočim veternicam za »šri-barja« ali »škribonta«. Tega so zbadali, da nosi škric zato, da zakriva luno na sedalu. S tega stališča je dolga suknja z zarezami res ekonomično oblačilo; kajti kjer je ta daljša, so hlače lahko krajše, in to ravno tam, kjer se blago najbolj trga. V devetdesetih letih so začeli brado izpodrivati brki, prirezani in zasukani na »Es ist erreicht«, kakor jih je nosil Viljem II. Izročilu so ostali zvesti le stari gospodje in profesorji, držeč se trdovratno muštac »na grablje« ali »na dež«, simbola učenosti in resnobe. Mlajši moški svet se je zaljubil zraven tega še v kratek tesen suknjič, kar moc široke hlače in slamnik a la Girardi; v roki palico, težko vsaj dva funta, in gigerl je bil popoln. Takt so dajali brivski pomočniki, tedaj še skoraj sami Hrvatje. Ali fralc in salonska suknja sta ostala do današnjega dne uradno in neuradno priznano ločilo med »zgoraj «in »spodaj«. Razen družbene je igral frak v slovenskem življenju tudi politično Vlogo. Tisti pravi frak namreč, ki je preproščini bilo dano gledati ga le v cirkusu pri dreserjih konj. Zgodovina Iraka in življenja okoli njega je sploh cirkuška, pa naj se jo gleda s katere koli strani. Zibelka mu je tekla na Angleškem, kjer je prvotno imel obliko kikljc, spredaj široko izrezane. Škoti še danes nosijo kratka kriia, kakor baletke. To je menda tudi vzrok, da angleška demokracija ne ljubi moških hlač. Proti koncu osemnajstega stoletja vpeljan v francosko vojsko je dobil frak podobo suknje, katere sprednja robova sta se pripenjala nazaj, da nista ovirala pri hoji. Hkratu ga je sprejel meščanski Pariz, predvsem dvor, od koder se je razširil po vsej Evropi. Prvi meščanski fraki so bile prav za prav suknje z visokimi ovratniki in raznih barv, ki jih ni manjkalo tudi v Ljubljani. Do sedanje oblike se je razvil šele pozneje. Zgodovinar jo po pravici imenuje smešno. Dandanes je frak predpisano oblačilo pri urad- nih slovesnostih in ga nosi bosopeti zamorski poglavar z manšetami na nogah prav tako, kakor prvi minister angleškega imperija. Nevedno zijalo se seveda začudeno sprašuje, kakšen pomen naj bi imeli tisti dve ozki zastavici zadaj, ki bi komaj zadoščali za tanek nosek, kaj še za pošteno vinsko kumaro. 1 rirodoslovec bi jih nemara označil za simboličen rudiment nekdanjega repa. Po tej razlagi bi bil razumljiv klic sociologov, zaskrbljenih za blagor človeštva: Nazaj k prvotnosti prirode! Nekaj let po prevratu so priredili industrialci na slovenskem ozemlju v nekem znanem slovenskem letoviškem kraju slavnostno večerjo. Za udeležbo je 'bil določen frak. Prišel je tudi zelo znan in mogočen gospod iz ministrstva za trgovino in industrijo, toda le v navadnem pisarniškem žake-tu. Zastonj je bilo vse prepričevanje, da južni Slovani nismo frakarji, da je Jugoslavija demokratična država — reditelja gospodu brez Iraka nista dovolila vstopa. In zgodilo se je, da je ostal brez slavnostne večerje mož, ki je bil kratko prej na gospodarski anketi v bivšem deželnem dvorcu junaško zatrjeval, da se »ne boji ne boga ne vraga«. Če ni vedel tega prej, se je prepričal sedaj, da je frak še mogočnejši od njega. Škoda, da še nimamo razlage o tem, v čem je prav za prav razlika med slavnostno in neslav-nostno pojedino*. Morda se tedaj nosi v usta in miga s čeljustmi po taktu godbe; morda tudi ne. Pred vojno so na ljubljanskem Gradu ustrelili s topom v znamenje, da je konec pojedine pri deželnem predsedniku na Bleiweisovi cesti. Predsednik je tedaj dvignil kupico in napil cesarju za njegov rojstni dan, nato so trknili in zaklicali trikrat Iloch, mogoče celo Živijo. Talko je vedel tudi Ljubljančan v Črni vasi, kdaj se je začelo nali- VanJC' (Nadaljevanje prih.)'