t-ostn na plačana v goiovini
Maribor, petek 21 decembra 1934
st8v 289
Lelo Vlil (XV)
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talaton uradnlštva 3440, uprava 2409 Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10. url / Velja mesečno prejemsn v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Lj ubljanl t Poštni čekovni račun št. 11.409
99
JUTRA
99
»Japonec škili tez melo ■.
Ni dolgo tega, ko so nekateri italijanski časniki privzeli žargon naših novomeških »Novic« blaženega spomina, ki so postale znane po vehementnem svoječasnem vzkliku »Turek škili čez mejo. Fej, da ža ni sram. Packa!« Šlo je z zvokom je-rihovskih pozavn preko italijanske zemlje: «Japonec'škili čez mejo...«. Kaj je v ozadju?
To ozadje je sila zanimivo. Zgodilo se ie nekaj, kar je moralo hudo vznemiriti sršenovo gnezdo. Mrzlična aktivnost ita-lijans*ke kolonialne politike v poslednjem času ni samo poizkus, obrniti pozornost italijanskega naroda od težav in tegob vsakdanjega življenja v druge smeri, kjer »zvezde na nebu migljajo«... Že nedavno potovanje italijanskega kralja Emanuela v italijansko vzhodnoafriško Somalijo dalo nekaj slutiti. Kralji se pač ne podajajo na poučne ali razvedrilne izlete in potovanja po vzhodnoafriških zemljah. Gondarski streli, ki so zapras-ketali iz vrst oboroženih oddelkov abesinskih gorskih plemen iznad Tanaškega jezera proti italijanskemu konzulatu, so bili signal. Evropa je tedaj poshihnila, kaj se dogaja tam spodaj v prostrani in bogati Abesiniji. Sledili so še drugi za-Pletljaji in prinesli Abesiniji glas in sloves po vsem svetu.
Abesinija je že preje enkrat zaslovela. Bilo je to po bitki pri Adtii, kjer so hrabri Abesinci z veličastno zmago nad Italijani Postavili trdne mejnike, preko katerih ni mogel italijanski kolonialni imperializem. Davni sen italijanskega imperializma, ki j se ni mogel zadovoljiti z bornim in siro-| mašnim kolonialnim stanjem v Afriki, je z bitko pri Adui shlapel... Kako lepo in koristno bi bilo, ako bi se vojni bog v omenjeni bitki odločil drugače. In v to Abesinijo, na katero imajo Italijani svoje tradicionalne aspiracije, so se vgnezdili nov-i kolonisti, ki jih ni nikdo poklical in nikdo pričakoval. Japonske hrabri in Pretkani sinovi so se i>ojavill na vzhodno afriški obali kot kolonizatorji... V Italiji ie zavrelo.
Po evropskem svetu so krožila svarilna opozorila, da preti evropski civilizaciji velika nevarnost. Ta nevarnost je rumena nevarnost, ki preži v vzliodno-af riškem svetu. Svarilna opozorila so Drihajala iz Rima in nalikovala krikom na pomoč. Mussolini je postal kakor bi 'renil odvetnik evropske civilizacije ter apeliral na Anglijo in Francijo zaradi skupnega postopka. Medtem so v evropski politiki nastopili dogodki, ki so razvoju dali drugo smer. Toda v Abesiniji in feni okoli se nekaj dogaja.
Italija hiti, da bi uresničila svoj davni Sen. Uresničenje tega sna bi Italiji dalo Suačaj in pomen dejanske velesile. In se-<laj naj bi ta bogata dežela padla v na-očje fanatičnim zastopnikom rumenega Memena?
Na letošnjem kongresu društva za ita-ianska kolonialna vprašanja, ki se je vršil v Napolju, je imel italijanski kolonialni podtajnik Lessona izčrpen referat ^ katerem je konkretno označil bodoče ‘'Hieri in cilje italijanske kolnialne ekspan *ije ter opozarjal na penetracijo japonskega kolonizacijskega življa v Abesiniji obližnjem teritoriju. In to prodiranje sc vrši v naglem tempu. Ali bo kdo motel načrte rumenih kolonizatorjev preprečiti?
Geografski položaj Italije in geopolitike nujnosti odrejajo Italiji njeno interes-sfero v Afriki. To urejevanje afriških *()loiiialnih zadev ie postalo z japonskimi delikatnimi vzhodnoafriškimi načrti,
ier naj bohotno razmnožtijoči se iapon-
Jevtič nadaljuje pogajanja
Tekom današnjega dneva te je oolola! spremenil in so se, kakor izgleda, opustile prvotne kombinaciie — Nova lista bo sestavljena naibrže danes popoldne
BEOGRAD, 21. decembra. Včerajšnja pričakovanja, da bo nova Jev-tičeva vlada sestavljena že zvečer, se niso uresničila. Pogajanja so se zavlekla, ker je treba rešiti in razčistiti celo vrsto vprašanj, ki so v zvezi s sestavo nove vlade. Ta vlada naj bi bila nekakšna koncentracijska vla da, ki naj bi pritegnila k sodelovanju in odgovornosti vse dele jugoslovanskega naroda. Zaradi tega so bila potrebna tudi posvetovanja in pogajanja z osebnostmi, ki ne pripadajo sedanjemu parlamentu ali senatu in so stale doslej izven vrst aktivne par
lamentarne politike. Mandatar Jevtič je sprejel tekom včerajšnjega dneva več političnih osebnosti in ž njimi izčrpno kouferiral o vseh vprašanjih izvedbe svojega mandata. Bil je ponovno tudi v avdienci pri kraljevem namestništvu na Dedinju.
BEOGRAD, 21. decembra. Tekom včerajšnjega in današnjega dneva je posvečeno vse zanimanje javnosti vprašanju rešitve vladne krize. Mandatar krone je stopil zaradi težine položaja in dalekosežne odgovornosti svoje vlade v stik z najuglednejšimi možmi. Zdelo se je včeraj že, da se
bodo pogajanja dala ugodno in z uspehom zaključiti, vendar se je pa mandatar Jevtič odločil pogajanja, ki so trajala sinoči pozno v noč, danes nadaljevati. Jevtič je pričel današnja posvetovanja ob 10. uri dopoldne. Ker so prihajale v zunanje ministrstvo in odhajale iz njega docela nove osebnosti, se zdi, da se je podlaga za sestavo nove vlade zopet teme Ijito spremenila, ali pa so se vsaj opustile dosedanje kombinacije. Sestava nove vlade ali liste novih ministrov se bo po vsej verjetnosti izvršila nes popoldne.
Božičnih darov še ne bo
FRANCIJA SMATRA VSE SVOJE ZAHTEVE V POGAJANJIH Z ITALIJO ZA NELOČLJIVO CELOTO.
PARIZ, 21. decembra. Zunanji minister Laval razvija zadnje dni zelo živahno diplomatsko delavnost. Sprejel je po vrsti poslanike Belgije, Italije, Japonske, Litve in sovjetske Rusije. Z italijanskim poslanikom je razpravljal o pogajanjih med Parizom in Rimom. Ob tej priliki je Laval sporočil Mussoliniju svoje želje, kako naj bi se sklenil zaželjeni sporazum. Francoska vlada stoji slej ko prej na stališču, da predstavljajo vsi nje ti i
predlogi nerazdeljivo celoto in morajo biti vsi sprejeti, ali pa odklonjeni. Glavni urednik »Matina«, ki se mudi te dni v Rimu, sporoča s tem v zvezi svojemu listu, da potekajo pogajanja zelo ugodno in je v večini vprašanj že dosežen načelni sporazum. Vendar za letošnji Božič Italija še ne bo dobila francoskih darov, kakor tudi ne Francija italijanskih. Več upanja je za Novo leto.
Nemčija ©roti vihodnemu p*k!u
NEURATH DPA, DA SE BO ZAGOTOVIL MIR NA PAMETNEJŠI IN
KONKRETNEJŠI PODLAGI.
BERLIN, 21. decembra. Nemški zunanji minister von Neurath je sprejel dopisnika »Massaggera«, kateremu je med drugim dejal, da je vzhodni pakt kaša, ki se kuha v kotlu samih predpostavk, a da od tu doslej še ni bilo najmanjše koristi. V svoji široki formi bi predstavljal ta pakt z vsemi posrednimi in neposrednimi obveznostmi za vse udeležence preveč komplicirano zadevo. Popolnoma gotovo pa je, da Nemčija ne more za vso več-
nost garantirati teritorialnega političnega stanja v vzhodni Evropi. Nihče pameten ne more zahtevati od Nemčije, da bi v okviru vzhodnega pakta prevzela nase obveznost za oboroženo intervencijo v primeru konflikta med dvema ali več državami, ki naj bi vse bile soudeleženke tega pakta. Upam, je dejal von Neurath, da se bo dosegia zagotovitev evropskega miru na mnogo pametnejši in konkretnejši podlagi.
Francoski kredit RusiM
PARIZ, 21. decembra. Ouai d’ Or-say objavlja protokol, katerega je fran coski trgovinski minister Marchandeau podpisal v Moskvi ob priliki svojega zadnjega tamkajšnjega bivanja. Na podlagi tega protokola se v zvezi s sklepanjem nove trgovinske pogodbe med Francijo in sovjetsko Rusijo govori v prvi vrsti o kreditu sovjetski
Rusiji, katerega višina in rok izplačila kakor tudi obrestna mera se določi pozneje. Ta kredit bi se porabil za plačanje onih dobav, ki bi jih francoska industrija izvršila v teku enega leta sovjetski Rusiji. Francoski izvozniki ne bi dobili nikakih kreditnih garancij. Ako novi sporazum ne bo zaključen do 1. januarja leta 1935., se bo podaljšala sedanja pogodba do nove zaključitve.
ski rod dobi močno interesno in rasno zatočišče, aktualno in trajno pereče. Reševanje vseh italijanskih želja in predlogov pa se bo moglo najbrže izvršiti samo na podlagi vsestransko sprejemljivega sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo. Resničnosti tega spoznanja bi se morala zavedati predvsem italijanska diplomacija.
Spodaj v Abesiniji, ki jo je bila Fran-cija spravila v Društvo narodov kot enakopravnega člana, so tajne sile v vre njp in kipenju. Italija hiti. Neprestani za-pietljaji na abesinskih tleh v) zadnjem ča-
su dajejo slutiti, da je v ozadju bojazen, da bi jo utegnil v uveljavljenju ob vzhod-sio-afriški obali nekdo prehiteti. Zmeda v Evropi in drugod predstavlja ugodno konjunkturo. Oblačno obzorje tam spodaj ob Tanaškem jezeru je treba razgnati. V abesinskem ozračju nekaj pobliska-va. Nekdo bi si mogel opeči roke. Adua zbuja grozne in neprijetne spomine. Kaj, če se težki zvoki aduanske tragike ponovijo. Dobra diplomacija mora na vse misliti in z vsem računati. Marsikaj se v življenji narodov in držav^rad/3^ ponavlja...	\-	"ec*
Turška vlada odstopi
ANKARA, 21. decembra. V turških političnih krogih se zatrjuje, da bo vla da Ismeta paše odstopila, ker se ne strinja povsem z zakonom o prepovedi nošnje duhovniških oblačil vseh zastopnikov ver. Baje so nastala nesoglasja tudi zaradi uvedbe novih zakon skih predpisov o izseljencih.
BOLGARIJA NF POSTANE FAŠISTIČNA.
SOFIJA, 21. decembra. Bolgarska brzojavna agencija zanika vesti tujih listov, da bi rezervni polkovnik Velčev pripravljal novi državni udar. Prav tako izmišljene so tudi govorice, da pripravlja Georgijev uvedbo fašistične diktature.
TUDI ITALIJA ZANIKA.
RIM, 21. decembra. Agencija »Stefani« zanika vesti, da bi Italijani zbirali na Dodekanezu čete, ladje in letala.
JAPONSKA SE UTRJUJE.
TOKIO, 21. decembra. Japonska vlada je sklenila, da z ozirom na položaj na Daljnjem vzhodu, okrepi svo je posadke na Sahalinu.
KOMUNISTIČNA ZAROTA V ARGENTINII.
BUENOS AIRES, 21. decembra. V Argentini je odkrita velika komunistična zarota. Preiskava je ugotovila, da so voditelji pripravljali vstajo na tujih ladjah, ki prihajajo v argentinske luke.
OBSODBA VOHUNOV NA MADŽARSKEM.
BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Bu-dimpeštansko honvedsko sodišče je obsodilo na večletno ječo šest madžarskih državljanov, obtoženih vohunstva v korist neke tuje države.
STRAŠNA NESREČA V NEMČIJI.
BERLIN, 21. decembra. V Erckwe-rn pri Berlinu je ušel iz nekega tanka strupeni plin, ki je zastrupil 65 delavcev. Prepeljati so jih morali v bolnišnico, kjer jih je doslej že IS umrlo, več drugih pa sc bori s smrtjo.
ZAROKA V RIMU.
RIM. 21. deccmbra. Tu sta sc zaročila drugi sin bivšega Španskega kralja Alfonza, don Juan, in hčerka grofa Dampierreja.
ŠVICARSKI DRŽAVNI PRORAČUN
BERN, 21. decembra. Švicarski zve zni svet je sprejel z veliko večino državni proračun za leto 1935.
Stran 2.
Mariborski »V e 5 e r n i fi« Infra.
V Mariboru, dne 21. XII. 1934-
Dnevne vesti
Sprememba pravil Glasbene Matice
IZREDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE. POMIRJENJE V DRUŠTVU. OSNOVANJE POSEBNEGA KURATORIJA. MUČNA ZADEVA Z GLASBENO
ŠOLO.
po novih pravilih raztega na področje mariborskih srednjih šol. Društveniki imajo, izvzemši podpornikov, vse pravice. Pri volitvah se voli najprej pred-
V naši najvažnejši in najpomembnejši glasbeni instituciji Glasbeni Matici, ki jo je zadnje čase silno razburjala takozva-na Hladkova afera, se je vznemirjenje po leglo. Povrnile so se v društvo normalne razmere in društveni centralni odbor, ki mu z vso skrbnostjo in vestnostjo predseduje vpokojeni srednješolski inšpektor g. dr. Leopold Poljanec, uspešno orje ledino našega glasbenega življenja.
Sinoči je imela mariborska Glasbena Matica v svoji pevski dvorani izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda: sprememba društvenih pravil. Za izredni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik centralnega odbora g. dr. Poljanec, je bilo med matičarji veliko zanimanje. Uvodoma je predsednik sporočil navzočim mučno zadevo z matično glasbeno šolo. Ministrstvo prosvete želi, naj bi se glasbena šola popolnoma ločila od društva. Proti tej želji pa se je centralni odbor pritoži! na državni svet, a do danes še ni dobil rešitve. V svoji pritožbi je centralni odbor navajal tako važne argumente o nerazdružljivosti glasbene šole in društva, da jih bo moral državni svet vsekakor upoštevati. Nadalje je poročal, da je banska uprava zavrnila prvotno nameravano spremembo pravil in da je bil centralni odbor primoran spremeniti pravila na zahtevo banske uprave ž ozirom na novi zakon o društvih in prosveti in je ta sprememba nastala tudi zakadi nujne potrebe. Nekateri členi društvenih pravil so samo točneje stilizirani, nekaj pa je povsem novih. Društveno območje mariborske Glasbene Matice se
sednik, nato pa skupno 10 odbornikov. Volitve so tajne in se izvrše z volilnicami. Cetralni upravni odbor tvorijo po spremembi društvenih pravil 4 izvršujoči člani pevskega zbora, 3 člani orkestra in 3 zastopniki staršev.
Zaradi intenzivnejšega in uspešnejšega delovanja se je osnoval pri Glasbeni Matici po spremembi novih pravil tudi ku-ratorij, ki pa je samo posvetovalni organ, ker bodo kuratorij tvorili tudi posamezni člani, ki niso člani Glasbene Matice. Kuratorij bodo tvorili zastopnik prosvetnega ministrstva, zastopnik banovine. zastopnik mestne občine, člani šolskega odseka, in sicer njegov predsednik in dva odbornika, zastopnik staršev in za stopnik učiteljskega zbora. Kuratorij si bo uredil svoje delo s posebnim poslovni kom, ki ga pa mora poprej odobriti centralni odbor. Važna je tudi sprememba v društveni pragmatiki, ki zahteva, da morajo imeti ravnatelj glasbene šole kakor tudi učitelji primerno kvalifikacijo, to je biti morajo absolventi konzervato-rija.
K debati o posameznih členih so se pridno oglašali navzoči matičarji in je bila vsaka sprememba soglasno in z odobravanjem sprejeta. Tako bo dobila torej mariborska Glasbena Matica nova društvena pravila, da bo mogla uspešno nadaljevati delo za procvit in napredek naše glasbene umetnosti.
1NSERENTE OPOZARJAMO, da se fjodo sprejemali oglasi za jutrišnjo sobotno številko »VEČERNIKA« samo do 9. ure dopoldne. Trgovci, obrtniki in drugi podjetniki, izkoristite ugodno pri-iiko in priporočite svoje blago za Božič!
Iz katastrske službe. Katastrski geo-.ueter Ivan Kalin, je preimeščen iz Maribora h katastrski upravi v Ljubljano.
Premestitev v poštni službi. Poštna u-radnica Anica Skrbčeva je premeščena iz Slatine Radencev v Dolnjo Lendavo.
Lep jubilej samostojnega dela. Te dni praznuje tukajšnji slaščičar g. Eman flieh 25Ietnico, odkar je samostojen o-brtnik. Tudi se je te dni pred 30 leti preselil jubilant v naše mesto. Po rodu iz Piska na češkem, je bil Ilich najprej zaposlen v Budjejevicah, Pragi in na Dunaju, leta 1904. pa se je za stalno priselil v Maribor. Tu se je lotil z vso vnemo svoje obrti in je že nekaj let po svojem prihodu otvoril v gornji Gosposki, sedaj Tyrševi ulici svojo lastno slaščičarno. Po vojni je preselil svojo obrt v Slovensko ulico štev. 5 in otvoril takrat tudi podružnico na Aleksandrovi cesti. Jubilant se je takoj po svojem prihodu v Maribor pričel zanimati za nacionalna društva in je že leta 1904. pristopil kot telovadec k takratnemu Slovenskemu športnemu klubu ter je bil soustanovitelj jnariborskega Sokola Matice. Kot izboren telovadec, saj je menda edini v naši župi, ki ima prednjaški tečaj ČOS, je bil '<malu po ustanovitvi izvoljen za načelnika društva in je opravljal to težavno .nmkcijo z veliko požrtvovalnostjo vse do prevrata in še leto dni po prevratu. Mnogo pa se jubilant udejstvuje tudi v drugih društvih, zlasti pri Slovenskem »brtnem društvu. Že več let je predsednik Združenja slaščičarjev in odbor-lik obrtnega društva. Zaradi svojega tonciljantnega in odkritega značaja sl je pridobil velik krog iskrenih prijateljev in manccv, ki mu k njegovemu jubileju skreno čestitajo. Njihovim čestitkam se pridružujemo tudi mi in kličemo jubilan-bu še na mnoga zdrava leta!
Zanimiv zbor naših strelcev. Sinoči je snela v »Mariborskem dvoru« mariborska Zvezna strelska družina svoj letni '»bčnt zbor, katerega je vodil v odsotnosti obolelega predsednika primarija g. ir. Robiča podpredsednik g. podpolkov-»VkBajo Stanišič. Iz poročil posameznih
funkcionarjev je razvidno uspešno delovanje naših strelcev. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika ravnatelj mariborske podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Jože Stergar. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili zanimiva poročila funkcionarjev v eni prihodnji številk našega lista.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice.
Letošnje božične počitnice na osnovnih šolah trajajo od 23. decembra t. 1. do všte tega 10. januarja 1935.
Razstava »Brazde« v veliki kazinski dvorani, ki se bo zaključila v nedeljo zvečer, je vzbudila v Mariboru in tudi na deželi naposled veliko zanimanje in je obisk vedno boljši. Pričakuje pa se zlasti dober obisk še jutri in v nedeljo.
Maribor za zbliževanje z brati Bolgari. Ideja zbliževanj med Jugoslovani in Bolgari, ki jo je prvi pričel uresničevati naš veliki pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, je našla po vsej kraljevini obilo vnetih pristašev, zato seveda tudi v Mariboru. Iz vrst naših znanih narodnih in drugih javnih delavcev se je zato sestavila pred tedni skupina, ki si je nadela nalogo ustanoviti Jugoslovan-sko-bolgarsko ligo. Oblast je pravila že odobrila in se bo nova prepotrebna organizacija ustanovila drevi pri »Orlu«.
Božičnica mariborskih nacionalnih železničarjev. Sinoči je bila v mali dvorani Narodnega doma ginljiva prireditev karitativnosti in pravega stanovskega tovarištva. Tukajšnja podružnica UJNŽB je priredila božičnico za svojo najbednejše člane in njih otroke, da jim v teh časih hude stiske olajša gorje in jim omogoči vsaj skromno praznovanje božičnih praz nikov. Predsednik podružnice g. Lukačič je v lepili besedah obrazložil pomen večera, sc toplo in iskreno zahvalil vsem darovalcem, ki so omogočili to božičnico, pozval navzoče na složno delo in odkrito tovarištvo, obenem pa počastil spomin blagopokojnega kralja s trikratnim »Slava!« in so se njegovemu vzkliku pridni žili vsi navzoči. Zbrane otroke pa je pozval naj vključijo v svoje molitve posebno našega mladega vladarja Petra II. Sledilo je ginljivo predvajanje »Tihe noči«, razne deklamacije otrok, lutkovna predstva, nato pa razdeljevanje daril o-
trokom in njih staršem v skupni vrednosti približno 24.000 Din. Lepa gesta marl borskih nacionalnih železničarjev, ki imajo vselej srce za svoje trpeče tovariše, zaslužijo vso pohvalo.
Liudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtino »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Rezervni in vpokojeni častniki pozivajo vse svoje tovariše na skupen sestanek v petek, dne 21. t m. ob 20. uri v dvorani hotela »Pri Zamorcu«. Obravnavali se bodo predlogi g. polk. Božidareviča in predpisana obvezna strokovna predavanja. Pridite vsi!
Najlepša, res krasna božična darila po zelo nizkih cenah ter vse vrste različnih razglednic od 50 par naprej dobite le v trgovini Zlate Brišnikove, Maribor, Slovenska ul. 11.
Eleganten pisemski papir je tudi lepo božično darilo. Dobite ga pri Zlati Briš-nikovi. Slovenska ulica 11, Maribor.
POZIV! Podružnica UJNŽB v Mariboru poziva vse tovariše člane Kreditne zadruge uslužbencev drž. žel. v Mariboru naj se zanesljivo polnoštevilno udeleže izrednega občnega zbora zadruge, ki bo v nedeljo 23. tm. ob 9.30 v Narodnem domu. Avgust Lukačič.
V Grajski kleti, velika izb e ra morskih rib. Izborno dalmatinsko črno vino, liter 10 Din, čez ulico Din 8.
Mestna hranilnica v Mariboru in Spod. štajerska ljudska posojilnica dne 24. 12. 1934. in dne 2. 1. 1935. ne uradujeta.
Česky klub v Mariboru priredi v nedeljo 23. tm. ob 2.30 popoldne v mali dvo rani Narodnega doma II. nadstropje božičnico za otroke češke kolonije. Nastopi češka dopolnilna šola. Vabimo svoje rojake k polnoštevilni udeležbi. Odbor.
Mednarodna svečanost narodnih plesov v Londonu. V letu 1935 se bodo vršile v Londonu pod pokroviteljstvom Njenega Veličanstva Kraljice in pod o-kriljem Britanskega narodnega odbora za ljudske sposobnosti, svečanosti narodnih plesov. Vse ustanove, ki hočejo sodelovati in prisostvovati tem svečanostim, naj to sporočijo Tujsko-prometni zvezi v Mariboru, »Putnik«, Aleksandrova cesta 35, ki je prejela od ministrstva trgovine in industrije, odsek za turizem nalog, da v svojem delokrogu zbira prijave udeležencev za navedene sveča nosti.
Vozne olajšave. 1. Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča po lOdnevnem bivanju brezplačen povratek na železnici, v času od 26. decembra do 17. januarja zadostuje nepretrgano bivanje 5 dni. 2. Beograd, Radio-razstava, 16. do 25. de cembra, polovična vožnja na povratku v času od 21. do 25. decembra na podlagi železniške legitimacije a Din 5. 3. Dunaj, v času do 3. marca 1935 vizuma prost vstop v Avstrijo, 60% popusta pri povratku na avstrijskih železnicah, 3 polovične vožnje z Dunaja na Scimmering, v Mariazell i. dr., 15% popusta v hotelih, 50% v gledališčih, 25% na koncertih, 50% na razstavah itd., po obveznem 5-dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) in na podlagi »Wintersaison-karte« a Din 60. 4. Avstrija. Za vse kraje Avstrije za tujce 60% popusta pri PO' vratku po 7 dnevnem bivanju, za avstrijske državljane 50% popusta pri povratku po lOdnevnem bivanju. Ugodnost velja do 31. marca 1935. 5. Nemčija, času od 21. decembra 1934 do 17. marca 1935, 13. do 29. aprila in 1. junija do 31 oktobra 1935 po 7 dnevnem bivanju pri vožnjah tja in nazaj 60% popusta na nem škili žel. 6. Milano, aeronautična razstava z 70% popustom na italijanskih železnicah do 31. decembra. 7. Napoli, ko lonialna razstava, do 31. decembra, 70% popusta na italijanskih železnicah. 8 Italija, spomladi v Siciliji, polovična vo žnja na italijanskih železnicah do in oc vseh postaj v Siciliji. 9. Vse nadaljnje in
Narodno gietialisie
REPERTOAR.
Petek, 21. decembra: Zaprto.
Sobota, 22. decembra ob 20. uri: »Gu* galnica«. Red A. Znižane cene.
Nedelja, 23. decembra ob 20. uri: »Žalujoči ostali«. Znižane cene.
Ponedeljek, 24. decembra: Zaprto. Torek, 25. decembra ob 15. uri: »ža-lujoči ostali. Znižane cene. Ob 20. uri: »Izgubljeni valček«. Premiera .Izven.
Sreda, 26. decembra ob 15. uri: »Ham-et«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Izgubljeni valček«.
»Gugalnico«, izborno in izredno uspelo deflacijsko veseloigro O. Scheinpflugove ponove v soboto, 22. tm. za red A in ob znižanih cenah.
V nedeljo zvečer ponove Nušičevo satirično komedijo »Žalujoči ostali« prvič po znižanih cenah. V neštetih komičnih situacijah nam opisuje Nuštf požrešno žlahto, ki preži na dedščino za bogatim pokojnikom.
ceni, preskrba viz., nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putni-ku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.
Čudna najdba. Ko so te dni podirali v Brezolah delavci posestnika Franca Fin-kušta neko staro smreko, so našli pod močnimi koreninami v lončenem loncu ostanke preperelega otroškega okostja. Smreka je bila zelo stara in je najbrže pred dolgimi leti pokopala pod njo neznana brezsrčna mati svojega otroka.
Nezgoda. Včeraj si je 401etni v Sokolski ulici v Studencih stanujoči železničar Anton Mazi pri delu izpahnil desno koleno. Poškodba je bila tako velika, da je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Na policiji se je zglasila orožnikova žena Pavla Gorjanova in prijavila, da ji je preteklo noč neznan tat ukradel iz zaklenjenega kumika dva »šopana petelina«. Prijavljena sta bila nadalje tudi Ančka R. in Ludvik Š. zaradi goljufije, neki Justin V. pa, ker je kradel drva.
Hudim opeklinam bo podlegel najbrže delavec Anton Kreps, ki jih je dobil ob priliki ko se je vnel bombaž v Hutterjevi tovarni. Nevarno opečenega so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico in nimajo zdravniki upanja, da bi ostal živ.
Drobna policijska kronika. Ker se j« pred prazniki priteplo v mesto večje število potepuhov, je policija napravila včeraj racijo in jili polovila večje število. Natančno jim bo preiskala obisti, ker jc prepričana, da je med njimi več nevarnih elementov. Aretirana je bila tudi neka Zofka H., ki je popivala po beznicah z moškimi in se jim vdajala za denar. Precej sitnosti pa je imela policija z nekim Antonom Č., ki se je pred zapori v Ključavničarski ulici trkal na prsa in na ves glas kričal, da je boljši gospod, ki ima šole in da ga nimajo pravice zapreti. Toda stražniki se niso dali omehčati in tako je dobil gospod Č. prenočišče za eno noč. Drugo jutro pa so ga na policiji zašili še za 500 Din globe, ker se je grdo vedel in celo razžalil službujočega stražnika.
Bogat trg za ribe. Nad 400 kg domačih in morskih rib je bilo na današnjem trgU; Kupčija je bila zelo živahna. Prodajali so: žive krape po 10 do 14 Din, ščuke P° 14 Din, male krape po 6 Din, fogoše po 36 Din, polenovko po 12 Din, jegulje po 20 Din, mole po 24 Din, kalamare po 36 Din, aziale in ugore po 20 Din, ribone P° 24 Din kg.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 2-t. m. Ob 12.15: vojaška godba na pl°' ščah; 12.50: poročila; 18: harmonika 113 ploščah: 18.50: aktualnosti; 18.30: citre na ploščah; 18.50:	francoščina; 19.20:
Lucienne Boyer na ploščah; 19.30: na' cionalna ura; 20: zunanji politični pre' gled; 2020: čas, jedilni list, program 23 nedeljo, 20.30: zima v glasbi, izvaja dio-orkester; 21.30: čas, poročila; 21.5°' radio-orkester.
Vremensko poročilo mariborske ib®*®' orološke postaje. Davi ob 7. uri je k*za toplomer 5.4 stopinj C nad ničlo; mimma na temperatura je znašala 5.4 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 16 737, reduciran na ničlo 735.1; relativn^ vlaga 93; od včeraj na danes je Pa<*lofl mm dežja; vreme je oblačno in deževn • Vremenska napoved pravi, da bo osta
formacije, nabava vozovnic po originalni ^vreme nespremenjeno.
i
V Mariboru, 'dne 21. %li. 1934.
Marlborsftl »Veg er d! k« Jutra.
Stran c
/ O avstrijski invaziji na naših ^— 	železnicah
ODLOČEN PROTEST IZ VRST NAŠIH NACIONALNIH ŽELEZNIČARJEV.
Naše uredništvo je prejelo z ozirom na članek pod naslovom »Prestavljeni mejnik», ki je bil objavljen v 283 številki našega lista, sledeči dopis: Prav in potrebno je bilo, da ste v »Večerniku« priobčili obširno poročilo o preureditvah signalizacije na ljubo Avstriji na progah Maribor - glavni kolodvor. Št. Ilj - državna meja, Dravograd - Meža, Dravograd - državna meja ter Jesenice - Pod-rožica. Prav je, da izve tudi naša javnost o tem skajisialiij-ki so ga napravili nevestni in narodno mlačni uradniki, ki nimajo toliko jugoslovajišlcSia^irenoSa, da se ne bi tako ponižali napram tisti mali Avstriji, ki vedno gleda, kje bi nas najhujše zadela in ponižala.
Pri uvedbi nove avstrijske signalizacije bi prišla v poštev samo proga Maribor - glavni kolodvor, Št. Ilj - državna meja, ker na progi Prevalje - Pliberk vozi naše osebje, na drugih dveh progah pa ni nobene vmesne postaje. Vendar pa bi tudi na postajali Dravograd -Meža in Jesenice morali znati naši uradniki signalne predpise avstrijskih zveznih železnic. /
Zadeva uvedbe signalizacije avstrij. zveznih železnic na omenjenih naših progah pa je t°di nelogična. Avstrijski železničarji po 16 letih naenkrat nočejo več pognati naših signalov na progi, kako panjih bodo poznali na postajah Maribor - glavni kolodvor, Dravograd -Meža in Jesenice? Prav gotovo se za-■'vedajo dotični naši delegati nesmiselnosti, ki so jo sklenili na mariborski kon-
ferenci letos v juliju.
Logično bi bilo, da bi tudi na progi Prevalje - Pliberk uvedli signalizacijo naših železnic, ker vozi na lej progi do Pliberka naše osebje. Avstrijski delegati pa se na mariborski konferenci niso tako daleč ponižali. Tudi bi bilo logično, da bi uvedli jugoslovansko signalizacijo državnih železnic na progi Rakek - Postojna in še na nekaterih drugih progah, vendar pa do tega prav gotovo ne bo prišlo. Pa tudi Grki, ki vozijo v Djev-djelijo iz Komeric ne bodo dobili grškega pravjMiika od meje do Djevdjelije in Komenfce, ker se zastopniki beograjske železniške direkcije pač ne bi dali ugnati vlcozii rog, tako kakor so se dali ugnati zastopniki ljubljanske železniške direkcije.
Očividno je, da je Avstrija nameravala s tem napraviti političen trik, ki so mu naši uradniki nasedli. Vselej in povsod je bilo tako, da se morajo železničarji, ki vozijo v drage države, naučiti signalizacije dotične države. Tako je bilo tudi do prevrata v Avstriji napram Italiji in Nemčiji ter Rusiji. Samo majhna naduta Avstrija hoče tvoriti izjemo in na ta način ponižati naš ponos. Na nas nacionalnih železničarjih je, da do tega ne sme priti. Ali nacionalni železničarji tem potom lavno protestiramo proti sklepu julijske železniške konference v Mariboru in odločno odklanjamo uvedbo signalizacije avstrijskih zveznih železnic na naših progah. Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji!
Če človek pomisli koliko papirja se nagromadi, preden se pride do pravice in da se končno zopet zahteva nadaljnje potrdilo, potem pač mora miniti potrpežljivost vsakega državljana. Trpi pa tudi avtoriteta oblasti, ker ljudje upravičeno smatrajo obilico takšnih predpisov kot sej^i£fi»«&Pdi se marsikateremu, da si mora vsak dan preskrbeti takšna potrdila, kajti tisti, ki ima opravka z različnimi oblastmi, rabi na ducate potrdil o plačanih davkih.
Zato bi ministrstvo financ ustreglo davkoplačujočim državljanom, če bi predložitev takšnih potrdil omejilo na najvažnejše primere, ne pa ta zahtevek posplošilo. Gospode poslance pa opozarjamo na to najnovejšo odredbo ministrstva financ, ki je vzbudila vsesplošno ogorčenje.
Upravičena pritožba lavnosJi
POTRDILA O PLAČANIH DAVKIH SE ZAHTEVAJO ŽE ZA VSAK NIČ.
Sv. Birokracij je danes že itak tako zamršen, da je treba za vsako najenostavnejšo zadevo cele kupe papirja. Toda še zmeraj pridejo novi predpisi, nova potrdila, tako, da se bo v najkrajšem času sploh nemogoče znajti v obilici predpisov, ki jih zahtevajo različne oblasti. Vsakomur je znano, kakšna trnjeva pot čaka tistega, ki danes iztožuje kakšno terjatev. Pa recimo, da je po dolgotrajnem postopanju v vseh treh instancah iztožena končno terjatev in da se uvede izvršba in zarubi plača dotičnega, ki je dolžan plačati. Koliko jo danes ljudi, ki živijo samo še od teiga, da od svojih up-
nikov lovijo krajcarje in da se tako bedno preživljajo!
Toda naenkrat je prišel predpis, da mora vsakdo, ki zarubi komu plačo, predložiti še potrdilo o plačanih davkih. Koliko je takšnih ljudi, ki si takšnega potrdila ne morejo pribaviti, ker so v zaostanku glede davkov zaradi splošne krize. Takemu je sploh nemogoče izterjati denar in dolžniki se smejejo, ker jim je sv. Birokracij prišel zopet enkrat na pomoč. Marsikdo bi prav s tem, da bi dobil zarubljeno plačo, plačal davke. Toda oblasti to same preprečijo, ker se naenkrat zahteva še neko potrdilo.
Sokolsko
Uprizoritev „Stiimondskega župana" na Pobrežju
Preteklo nedeljo je uprizoril dramski odsek Sokola II. na Pobrežju dramo »Stil mondski župan«, s katero je obenem o-tvoril svojo letošnjo amaterskogledališko sezono. Času in prilikam primerno so si izbrali za otvoritev dramo, s katero so povsem uspeli in tako pokazali, da so zmožni spraviti na deske tudi kako resnejšo stvar. Drama »Stilmondski župan« zahteva dobrih igralcev, ki umejo pravilno dojeti smisel dejanja in ga enako pravilno v vseh odtenkih prikazati publiki. Marljivi amaterji so navedeni princip rešili zadovoljivo. Čeprav so bile o-pazne nekatere, tudi za amaterje premost ljive pomanjkljivosti, je ves potek igre pričal, da so amaterji vzeli vso zadevo z najresnejše strani, se potrudili, po svojih najboljših močeh zaigrali in bili deležni zasluženega priznanja.
Režiser br. Milan Klemenčič je dramo zaokrožil v lepo celoto, in to igral sko kot scenerijsko. Dejanje je rastlo stop njema. Če je prvo dejanje nekoliko šepalo, sta ta vtis povsem zakrili ostali dve dejanji, posebno tretje, ko je z igralci iskreno zaživela tudi publika in ihtela z njimi. Treba je reči, da je igra publiki jako ugajala. — Naslovno vlogo stilmond skega župana je igral br. Ciril Bizjak prepričevalno in tudi s precejšnjo odrsko rutino. Hčerko Belo je zaigrala stara znanka naših amaterskih odrov s. Vera Klemenčičeva občuteno in z zanosom, ki je precej pripomogel k celotnemu uspehu. Tej dvojici je bil povsem enakovreden izboren lik Klausa, ki ga je
igral br. Mikelič. Belimega moža Otona je predstavil br. Milan Klemenčič na prav lep način. Če prištejemo še stvo ritev stotnika br. Ludvika Rojka, potem lahko rečemo, da je bila ta šestorica hrbtenica dobremu in prepričevalnemu podajanju.
Ostali igralci, br. Škrinjar (tajnik), Milkovič (Gilzon), Lampreht (Sdhaunberg), Ivo Klemenčič (Floris) in Nusdorfer (sluga) so se prav tako potrudili in harmoni-rali z ostalimi. — Gledalcev je bilo z ozirom na slabo vreme prav lepo število, igro nameravajo ponoviti. Obisk te drame bi priporočali vsakomur. Obisk zasluži uprizoritev kot taka, zaslužijo ga pa tudi požrtvovalni sokolski gledališki amaterji, ki jim na tem mestu želimo po tem uspehu še več nadalnjih. — D. B.
Zaključek prednjaškega tečaja. Pred-njaški tečaj, ki ga je priredil meddruštve ni odbor mariborskih sokolskih društev se zaključi v soboto dne 22. tm. z družabnim večerom v Sokolskem domu v Studencih. Vabimo vse društvene uprave, da se zaključka udeležijo. Vstopnine ni! Odbor.
Soori
Kolesarska dirka skozi Maribor. V počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja priredi Mariborska kolesarska podzveza v nedeljo 23. tm. po mariborskih ulicah kolesarsko dirko za pokal predsednika MKP g. Markoviča. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinovič. Start bo ob 10. na vogalu Koroščeve in Vrba-nove ulice, cilj pa na Trgu svobode.
SK Železničar ne pojde v Čakovec? Kot smo že poročali, je LNP odredil, da se mora preostanek prvenstvene tekme čakovečki SK:SK Železničar odigrati v nedeljo 23. tm. ČSK pa je predlagal SK Železničarju, naj se preostanek ne odigra in naj se tekma verificira z rezultatom 1:1. Ker tudi LNP do danes v tej zadevi ni izdal službene objave, je verjetno, da se tekma to nedeljo ne bo odigrala, oziroma dokončala.
Tekmovanje za slavensko smuško prvenstvo. Po odredbi Jugoslovanske zimskošportne zveze bo tekmovanje zadrugo slavensko smuško prvenstvo od 22. do 27. januarja 1935. v okolici Bleda. Razpored prireditev je naslednji:	22.
januarja: štafeta 5 in 10 km; 24. januarja smuk z vrha »Košeninca« do Bleda; 25. januarja: slalom v Radovni; 26. januarja: tek na 18 km; 27. januarja: skakalne tek me.
Claude Farrere:
Igra z lutkami
»Ugani, ugani, kdo je prišel?« Neslišno je odprla stanovanje in urno kakor miška smuknila za njegov naslanjač. Sedel je pri pisanju, videl je ni ne slišal. S svojimi mehkimi ročicami mu je zakrila oči; bil je njen jetnik. Izpustil je peresnik in na belem papirju se je pokazala temna lisa.
»Kdo je prišel?« mu je zašepetala ua uho.
Dvignil je roke in je od zadaj objel njeno plavolaso kodrasto glavico.
»Moja vila je prišla; priplazila se je skozi ključavnico, da prinese svojemu dragemu dragoceno miloščino.«
Vzel je njene roke, ji pogledal v žareče oči in nadaljeval: »Moja bela Sonja je prišla, moja oboževana kraljica!« 'n njegove ustnice so iskale njenih smejočih se rdečih ust...
Snela si je klobuk, ga malomarno vrg-na mizo in stekla k ogledalu, da si Opravi kodre.
»O, moja koketka!... Verjemi ml, saj si lepa! Pridi, k meni sedi!«
Skupaj sta sedla na nizko otomano. Naslonila je glavo na prsa in prisluškovala utripu srca. Tesno jo je privil k sebi, božaje njeno kodrasto glavico. Oba skupaj sta imela veliko več ko štirideset let...
Pred otomamo je stala mizica s kadilnico, iz katere so se širile omamne vonjave. Na stenah so visele režeče sc Plesne maske iz orienta. Njene roke so Kreble po mehkih blazinah in se zdajci dotaknile hladnega predmeta. Zdrznila se je. »Joj,« je vzkliknila in se vzravna-
la. Zagledala je porcelanasto lutko. »Kak obrazek!« se je zasmejala. »Kako ti je prišlo na um, da si kupil to groteskno stvarco?«
»To ni groteskna stvarca! Mlada gejša je, ki potuje po Franciji... Včeraj so ml jo predstavili v neki tngovini v Rue de Canon... Zaupala mi je, da se ji toži po njeni eksotični domovini in zaradi tega sem ji ponudil svoj dom. Ko sem odštel trgovcu ogromno vsoto štirih frankov, so mali gejši dovolili, da odide z menoj. Tako se je zgodilo, da sedi zdaj gospodična Mitsuko — ime ji je Mitsu-ko San — na moji otomani.«
»Saj se ti meša!« Zasmejala se je na ves glas. Z nervoznimi prsti se je igrala z japonsko lutko in jo naravnala v najrazličnejše poze.
»Nikar! Pusti jo pri miru! Ta lutka ni navadna plesalka iz Moulin Rougea; Mit-suko-San zahteva, da jo spoštuješ! Gejša je. Njene kretnje so vedno harmonične in nje obrazek je resen... Oglej si njene fine, dolge ročice, in njene sanjave, žalostne oči... Sinoči, ko nisem mogel spati, sem se kratkočasil z njo... Zapel sem ji Bilitine pesmi; nje nepopisni smehljaj me je zabaval...«
Ni se več smejala.
»Meni še nisi nikoli zapel Bilitinih pesmi ...!«
»Seveda ne! To je primemo le za malo gejšo. Tebe poljubljam, tebe božam in tebe ljubim...«
»Pusti me!*
Njena roka je malce drhtela, ko ga je sunila od sebe. Počasi se je vzravnala in vprašala: »Poslušaj... Ali mi hočeš napraviti veselje? ... Veliko, veliko veselje? ZaiPoj mi takšno pesem!«
»Ne!«
»Ne reci ne! Zapoj, prosim te. Eno samo pesem... čeprav kratko! Vseeno je, katero zapoješ... samo poj tudi meni, kakor si pel japonski lutki.«
»Ne! Daj, govoriva resno! Saj veš, da nikoli ne pojem, kvečjemu kadar sem popolnoma sam...«
»Ali pa s kako gejšo?«
»Da, ali pa s kako gejšo...«
Zdajci pa je bil on tisti, ki se je smejal; a njegov smeh ni našel pri nji odmeva.
»Kako hudoben si. Ne ljubiš me več.«
»Norček!«
»Molči! Pusti me! Nočem, da se me dotakneš! Ne ne ljubiš me več. Jaz vzbu jam v tebi poželjenje, ker je moja koža mehka in dišeča in ker so moja usta rdeča... Ne, ti me ne ljubiš. Ti ljubiš njo, to bedasto japonsko lutko. Njej poješ pes mi in njej pripoveduješ pravljice... vse, kar meni zamolčiš, poveš njej. Ljubiš jo, to lutko z grdimi podolgovatimi očmi in črnimi lasmi...«
Njene roke so jele trgati japonsko lutko. Šop Črnih las je sfrčal po sobi.
»Ali si zblaznela? Nikar mi je ne pokvari, rad jo imam!«
»Torej je resnica! Ljubiš jo! Nu, le počakaj.«
»Tak miruj vendar!«
Prijel jo je za roke in skušal rešiti japonsko lutko njenih morilskih prijemov.
»Joj, sirovež; spusti me!«
čvrsto jo je držal in jo skušal prisiliti, da bi odprla roke; ker je bil močnejši je zmagal. Spustila je lutko, da je padla na tla,* in ji skušala z nogami razbiti
glavo. A prehitel jo je: hitro se je sklonil in rešil lutko.
»O, daj jo meni, takoj mi jo daj!« je zavpila in se zaganjala vanj. Ker je bila manjši od njega, ni mogla doseči njegove roke, ki je vihtela nad njo Mitsuko San.
Ni popustil.
»Ne!«
V nepopisnem gnevu je udarila z nogo ob tla:
»Daj mi jo, drugače te opraskam!«
»Nu, le daj! Le praskaj!«
»Daj mi, drugače odidem!«
»Nu, pojdi!«
Ta beseda je padla med njiju kakor leden curek. Z vzdignjenimi pestmi sta si stala nasproti, pripravljena na boj... Zdajci pa sta umolknila in počasi povesila roke. Pogledala mu je v oči in jeza v njenih očeh se je umaknila vdami prošnji... Še vedno je držal japonsko lutko v roki...
Mlada žena se je počasi odmaknila... počasi je dala klobuk na glavo, prav počasi, zakaj vsa je trepetala...
»Neumnica mala, Čemu vse to?«
Stopil je za korak naprej in stegnil roko, da bi jo zadržal. Pred vrati sc je ustavila. Z očmi je kazala na lutko v njegovih rokah in vprašala:
»Ali jo daš?«
A njemu ponos ni dopuščal, rekel je: »Ne!«
Njena obleka je zašumela, tiho je zaprla vrata za seboj. Ostal je sam. In ko ni bilo več slišati njenih korakov, je vrgel lutko na otomano in tam je obležala s svojim brezizraznim smehljajem na rdeče pobarvanih .ustnicah...
v#vr
3f««n '4,
Mariborski »V e č e r n I k"« Jutra.
mmmmammammmmmmmaamm aa———
V Mariboru, dne 21. XII. 1934.
—iti n —n— a———
A. K. Grin:
Bogaston
Roman.
Hiiary je poznala njeno tugo, toda njeno sočutje bi ji bilo sedaj neznosno. Bolje se je počutila v dnužbi gospe Duto-nove, ljubeznive in nekoliko površne vdo ve, ki ji je vodila gospodinjstvo. Še bolj nesrečno bi se Jenny čutila, ako bi vedela, da je gospodična Hilary svoj ponos premagala tako daleč, da se je v tej zadevi oglasila pri umetniku v ateljeju in se vrnila, ne da bi kaj opravila.
Kazalec na uri se je tisti petek zvečer pomikal že proti deveti uri. In Jenny Rogersova je sedela ogorčena v svoji sobi Služabnici Klari je naročila, naj razen gospoda Hamiltona Degrava nikomur ne dovoli vstopa. Toda kaj je to? Deklica ji je smehljaje izročila karto? On je prišel? Ali more zopet upati na srečo? Le en pogled na karto in n a ma h je spremenjen ves svet!
Klara jo je nemirno opazovala, dokler ji Jenny ni namignila, da se odstrani z besedami:
»Danes ne maram z nikomer drugim govoriti — ne pozabi tega!«
Hotela je biti sama, da se v vsej naglici okrasi. Oblekla je čudovito rožnato obleko, s cvetkami in trakovi okraše-
no. Lepa je in se smehlja kakor otrok, poje in se raduje, zdaj je srečna — toda naj občuti kako boli ta hlad in ponos!
Ko je prestopila prag, jo je minil ponosni pogum; s povešenimi očmi je videla, kako stopa visoka postava izza zasto ra in vroča rdečica ji je zalila bleda lica. Bližal se ji je najprej naglo, nato počasneje, premagan od njene lepote. Ko je še vedno molčal, ga je pogledala in — zrla vanj, kakor okamenela in ustnice so se ji počasi nakremžile v bolesten smeh ljaj. Bil je njen dobrotnik iz Clevelanda, ki je stal pred njo, in ne ljubljeni umetnik Hamilton Degraw!
Bil je skoraj enako razburjen kakor ona in dalj časa ni nobeden spregovoril besede, dokler ga ni ona kot gospodarica pozvala, naj sede. Kazal je tako oči-to občudovanje, da jo je navdala nova bojazen in nova nada. Na svojega nezvestega ljubljenca je mislila z nevoljo in grenkobo. Vera vanj ji je izginila iz srca.
»Kako milostno od vas,« je zašepetala, da prekine molk. »Cesto sem želela, da se vam še enkrat zahvalim za velike dobrote, s katerimi ste me obsipali. Vendar vam nisem hotela pisati.«
»In jaz vas nisem hotel nadlegovati; tudi sedaj bi ne prišel, gospodična Rogersova, ako bi nepričakovane razmere ne spremenile mojega stališča do vas,
ko mi dolžnost takorekoč zapoveduje, da se vdam zahtevi svojega srca; zakaj zdaj vam smem ponuditi svojo roko,ne da bi stavil kake pogoje, kakor pri prejšnji priliki.«
»Gospod Degra\v!«
Iznenadena je vstala in srce ji je močno bilo, ko je zopet sedla. Nobenih pogojev! Kakor nebeška glasba je odmevala ta beseda v njenih ušesih; rajsko zavetišče se ji je ponujalo. Nikakih pogojev!
»Ne čudim se vašemu presenečenju,« je odgovoril. »Po pravici lahko vprašate, kaj se je zgodilo, kaj me je pripravilo do tega koraka. Malo besed vam vse razloži. Ko seim se vrnil v Cleveland, me je obiskal moj odvetnik, ki sem ga tedaj spremil k Delancyjevi smrti in me vprašal, če sem izbral deklico, ki naj podeduje premoženje. Ko sem mu to potrdil, me je vprašal po marsičem in ko je po mojih odgovorih spoznal moje zanimanje za vas mi je rekel smehljaje:
»Potem vam pač ne bo težko izpolniti Delancyjevo zadnjo željo, da pripeljete izvoljeno deklico kot ženo na svoj dom.«
To poročilo me je spravilo skoraj v obup, ker sem mislil, da sem zaigral svojo srečo le zato, ker mi je bil ta pogoj neznan. Ko sem zato karal odvetnika, mi je rekel, da je tudi v tej točki rnatanč no izpolnil voljo pokojnega Delancyja.«
»Čudno,« je odgovorila Jenny, »pa se
ni vse to zgodilo že pred tremi meseci?«
Če je bilo kaj posmeha v teh besedah, ga ni mogel raniti, s tako mehkim glasom so bile izgovorjene; poznala se je notranja ginjenost. Koliko upov je gojila dolge tri mesece, in kako malo se jih je izpolnilo.
Degravvu ni bilto težnvtnattttttt ttttlu Degrawu ni bilo težavno, da ji je pojasnil svoje odlašanje:
»Čakal sem, mislil sem — da — bal sem se, da vaše srce ni več prosto, vaše uho ne poslušno moji snubitvi. Nikoli nisem bil daleč od vas, pa vedno sem se izogibal srečati Vas, gledal vam v obraz, dokler ni čas pretekel in prišel sem do prepričanja, da je vaša roka še prosta. Sem se li zmotil?«
Prejšnji ogenj ji je žarel v očeh, okoli ustnic pa ji je igral zaničljiv nasmeh.
»Popolnoma prosta,« je ponovila, in bila je kakor da je s to besedo nekaj odvrgla, kar ji je bilo dosedaj dragoceno.
Razumel je njeno kretnjo in odgovoril s pritajenim glasom:
»Vsako srce nosi svoje breme. Ako tudi vam ni bolest ostala tuja, bi se čutil srečnega, ako vam more moja Iskrena ljubezen dati tolažbo. Kogar je objelo moje srce, temu ostane zvesto; še danes ljubim svoje stare prijatelje enafcr prisrčno, kakor sem jih v mladosti«
(Se bo nadaljevalo.)
Enaka usoda dvojnikov
NENAVADNA ZGODBA DVEH ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ.
Amerika je dežela raznih mogočih in »©mogočih dogodkov. Često prinašajo ameriški listi take vesti, ki bi jih človek na prvi pogled moral smatrati za novinarske race. Opisujejo pa ameriški listi take nenavadne dogodke zelo obširno in tako živo, da čitatelju ne pride na um, da bi ne bilo res, kar čita. Tak izreden dogodek je tudi zgodba o dveh osebah, ki sta bili podobni druga drugi kot dva dinarja.
V centralnem parku milijonskega mesta Chicaga je letos 28. oktobra ob 7. uri zvečer povozil avto lekarnarja Wilia-ma Arnstronga. Nesrečnež si je pri padcu prebil lobanjo in je bil pri priči mrtev. V istem času pa je v nekem drugem mestu, ki je oddaljeno samo nekaj ur z vlakom od Chicaga, povozil neki avtomobil zdravnika dr. Morisa Barrija. Tudi zdrav nik Barri si je pri padcu prebil lobanjo in je bil na mestu mrtev.
Večkrat v življenju se dogodi, da umirajo ljudje ob istem času zaradi enakih nezgod. Zanimivo pa je, da se je s človekoma, ki sta našla smrt pod avtomobilom, poigrala usoda na čuden način. Za časa svetovne vojne so na francoskem
bojišču dodeliti v neko lekarno vojaškega zdravnika. Ko je nekega dne prestopil zdravnik prag lekarne, je opazil prihajati nasproti človeka, ki mu je bil tako podoben, kakor da bi videl samega sebe v ogledalu. Oba, zdravnik in neznanec, ki mu je prihajal nasproti, sta ostrmela. Bila sta oba enako velika, njuna lica so bila iste barve, prav tako pa tudi oči in lasje. Strmela st adrug v drugega nekaj minut in nobeden si ni drznil spregovoriti besede. Prepričana sta bila, da vidita pred seboj prikazen. Končno se je vendar ojunačil zdravnik Barry in nagovoril lekarnarja Viharna Arnstronga. Še bolj pa sta bila oba začudena, ko sta u-gotovila, da sta rojena oba 28. oktobra 1884. leta ob 7. uri zvečer. Tudi sta nadalje ugotovila, da sta oba istega dne stopila pred oltar in da imata oba v zakonu enako število otrok. Zdravnik je imel dva sina, lekarnar pa dve hčerki.
Ko sta se spoznala, sta sklenila iskreno prijateljstvo in sta se tudi po končani svetovni vojni skupno vrnila v domovino. Prav tako iskreni prijateljici stapo-| stali tudi njuni ženi, njuni otroci pa so se Ipoženili in pomočili med seboj. Zdravnik
in lekarnar nista bila praznoverna, vendar sta se nekega dne zglasila pri nekem grafologu, ki se je mnogo bavil tudi z astrologijo in ga vprašala, kakšno usodo jima prerokuje zvezde. Kratek je bil grafologov odgovor. Umrla bosta istega dne, ob isti uri in ob priliki neke nesreče.
Dvojnika, zdravnik Barry in lekarnar Armstrong, nista polagala na grafologovo izjavo bogve kakšne važnosti. Izpolnila pa se je le njegova napoved. Oba sta umrla ob 7. uri zvečer 28. oktobra t. 1., prav ko sta se srečala z Abrahamom. — Samo ena je bila razlika v njunem življenju: lekarnar je bil bogat in je zapustil svojcem precejšnje imetje, zdravnik pa ni imel ničesar in je zapustil samo u-žaloščeno žena.
Ameriška moč v zraku.
Uprava ameriškega letalstva zahteva 800 novih letal, da se poveča in modernizira ameriško letalstvo. 500 novih letal naj bi nadomestilo zastarela letala tako, da gre prav za prav samo za 300 novih letal, ki bi jih zgradila Amerika v treh letih. Potem bi imela Amerika 2000 bojnih letal. Amerika pripravlja polet eskadre svojih letal čez Filipinske otoke. Letala bodo startala v San Franciscu in
polete na Havajske otoke, dalje na Guam, največji izmed Marianskih otokov južno od Japonske, z Guama pa v Manilo. Proga je dolga 6400 km. Angleži menijo, da gre Ameriki za zgraditev letalskega mostu nad Tihim oceanom in baš nameravani polet spada v okvir tega načrta. Ce bi razorožitvena konferenca ne dosegla zaželjenega uspeha, bi Amerika zgradila na otokih Guam iti Mitva trdnjave. Japonci pa nameravajo zgraditi letalska pristanišča na Marianskih otokih. Tako bi zbrala Amerika v kratkem na svojih otokih do 1000 bombarderjev, čijih akcijski radhis bi segal na sosedne japonslm otoke.
Smrtna nesreča slovitega arhitekta,
Ko se je pred kratkim vračal v Pariz iz Ženeve sloviti francoski arhitekt Hen-ry Nenot s svojo ženo in šoferjem, ga je spotjo doletela smrtna nesreča. Avto se je zaletel v neko drevo in je bil arhitekt Nenot na mestu mrtev, žena in šofer pa težko ranjena. Pokojni arhitekt Nenot je izdelal načrt za palačo Društva narodov v Ženevi in je dobil za to prvo nagrado. Spomenik italijanskega kralja Emanuela v Rimu je njegovo delo; prav tako pa je izdelal tudi načrte za nešteto znamenitih pariških palač.
Razno
ZA BOŽIČ
lahko pustite predelati vaš zlat nakit najceneje, izvršujem tudi popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenim strankam najtopleje Avgust JAHN, zlatar in juvelir, Stolna ul. 2.	  5133
IZJAVA.
Podpisani sc ne smatram za odpuščenega iz službe pri mest. avtobus, podjetju, ker doslej še nisem prejel nobenega tozadevnega dekreta in vršim še vedno, redno svojo službo. V zvezi z včerajšnjo notico izjavljam da sem pri razkrinkanju nerednosti pri avtobus, podjetju aktivno sodeloval.	5280
Bizjak Franc, sluga avtobusnega prometa.
Mm
dobro znane in dobro sortirane
vrste medu
ČEBELARSTVO
Gostilna »Jeruzalem«. Vetrinjska 3. prvovrstno čtno vino liter Din 7.— čez ulico.
5283	_
;TA M
T. SOKLIČ
Cene: Din 12’-, 14’-, 16‘- in 20‘- kg
Prodaja v špecerijski trgovini
Meliska c. 2
Jabolka, južno sadje, kolonialno in špecerijsko blago.	5278
Soomnite se CMD
Najprimernejša
božična in novoletna darila
dobite pri torbarstvu
J. KARLO
Trg svobode 6
Zastopnike sprejmem	___________________
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
Za bliiaioče božične praznike smo zopet znižali cene
svežemu in prekajenemu mesu, klobasam in ostalim mesnim izdelkom.
Nudimo tudi sveže svinjsko prvovrstno mast po zelo nizki ceni. Za obilen obisk se priporoča
tvrdka JOS. BENKO
Aleksandrova cesta št. 19
Pletenine za mlade in stare dobite poceni v
Trpinovem bazarju!
Oglejte si izložbo!
Darila za gospode
v največji in lepi izberi pri
ELITE
525»	Gosposka	ul.	32	(zraven	hotela	Zamorc)
Spectjalna modna trgovina za gospode!
Cltaite ..Veternik
ti
Ah srečni Božiček spomni se:
Od vogala Gosposke ulice naprav’š korakov približno dvajs’t pa si na Glavnem trgu sedemnajst ... Delikatese, čokolado in bonbone „ .	„
tam PO teni ima in se priporoča \JSLCLg 1 OTie
Lepo in koristno podvoji vrednost darila.
Fine srajce, samoveznice, žepni robci, pletenine itd. v zelo bogati izberi.
Tovarniška zaloga perila, modna trgovina
Jos. Karnični
Glavni trg 11.
Za božični in novoletni teden!
Ia- zvita štmka popolnoma brez kosti Din 14a- kg
Mimo tega milo soljene šunke na praški način od 2‘/2 kg navzgor, sveže in prekajeno svinjsko meso za vsak okus v najboljši kvaliteti po izredno znižanih cenah
pri	5245
tvrdki W6gerer
Izdajatelja ln urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STAN&0 DETELA v Mariboru,