Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 13. SEPT. 1962 Leto XIV. — štev. 35 Cena 20 din Razgovor z direktorjem Pomurskega sejma DOBRODOŠLI V GORNJI RADGONI V soboto bodo v Gornji Radgoni svečano odprli Pomurski sejem. Intenzivnost priprav za to letošnjo največjo gospodarsko prireditev v našem okraju je prav v zadnjih dneh dosegla svoj višek, zato smo se tik pred izidom našega lista obrnili na direktorja sejma Jožeta Rogana, ki nam je kljub obilici skrbi in poslov, ki jih ima v zvezi z organizacijo prireditve, v nevezanem razgovoru razkril še nekatere novosti. Glavni namen letošnjega pomurskega sejma je, omogočiti potrošnikom nakup različnega blaga domače proizvodnje v širokem asortimanu. Pričakujemo, da bo sejem izdatno pripomogel tudi k oživljanju turizma in maloobmejnega prometa med' obema sosednjima državama. Lahko rečem, da je za sejem n prireditve, ki bodo pod njegovim okriljem, že sedaj veliko zanimanje — ne samo v našem okraju, marveč tud: v obmejnih krajah sosednje Avstrije. Če bo vreme količkaj ugodno, pričakujemo velik obisk zlasti v glavnih sejemskih dneh. Kaže tudi, da bo med obiskovalci največ zanimanja za pohištvo., konfekcijo in pletenine. Čeprav bo vsaka prireditev zanimiva in bo tudi pritegnila v svoje interesno območje mnogo privržencev, bo med vsemi prav gotovo najbolj atraktivna modna revija, saj bo to prva prireditev te vrste v talko velikem obsegu v našem okraju. Na reviji bodo prikazali veliko število najsodobnejših modnih eksponatov Posebno močno zanimanje je tudi za živinorejsko razstavo in nedeljske konjske dirke, na katerih bo tekmovalo okrog 40 najboljših jugoslovanskih kasaških konj. Iz znane kobilarne Turnišče so konji že prispeli v Gornjo Radgono Močna slovenska konkurenca se obeta drugo nedeljo tudi na avto-moto dirkah. Na poskušnji vin bo s svojimi najboljšimi sortami sodelovalo šest podjetij: trije proizvajale in 3 distributerji Obiskovalci pa se bodo prav gotovo še posebno radi ustav1jali v posebni kleti., ki jo bo odprlo na razstaviščnem prostoru radgonsko vinogradniško gospodarstvo in v kateri bodo postreženi z najboljšim vini z radgonske okolice in svinjskimi rebrci. Na koncu izražam željo, da naj bi bil pomurski sejem s svojimi prireditvam deležen ogleda vseh delovnih ljudi iz Pomurja, saj si prizadevamo da bi obiskovalcem čimbolj ustregli: s poučnim, koristnim in tudi zabavnim. Vsem gostom in udeležencem, ki bodo od 15. do 23 septembra prihajali v Gornjo Radgono, pa izrekam toplo dobrodošlico DOLG DO DRUŽBE NEPOSREDNO PRED PLENUMOM OKR. ODBORA SZDL — 27. JULIJA LETOS — IN TUDI POZNEJE, PO OBJAVI SKLEPOV IN RAZPRAVE IZ PLENUMA, SMO ŽE PISAL! O NALOGAH NAŠIH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV — O NALOGAH, CILJIH IN PRIZADEVANJIH ZA HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA IN VZPOREDNO SOCIALIZACIJO VASI — DANES: O IZVAJANJU TEH NALOG IN NEKATERIH PROBLEMIH V OSPREDJU V našem kmetijstvu se z vso družbeno ostrino postavljata v ospredje dve glavni nalogi. Prvič — povečati je potrebno napore za pridelovanje dobrin im farmsko rejo živine na družbenih gospodarstvi h in v kmetijskih zadrugah, kajti ne moremo se več zanašati izključno na tržne viške zasebnih kmetovalcev; domače, pa tudi inozemsko tržišče zahteva potrošne dobrine skozi vse leto in ne samo sezonsko, takrat, ko zasebno pridelovalec lahko posreduje viške svojih pridelkov na tržišče. Gre torej za sposobnost, da z višje ovrednotenimi potrošnimi dobrinami ob vsakem času zadostimo potrebam na tržišču za uresničitev tega smatra sta potrebna predvsem smelejšo investicijsko vlaganje in dolgoročno načrtovanje kmetijske proizvodnje. Drugič — objektivni pogoj, (kakovost zemlje, podnebne razmere itd.) so tudi pri nas takšni, da ni več prav nobene potrebe, da bi žito in druge potrošniške dobrine v bodoče še uvažali od drugod; teh dobrin lahko pridelamo dovolj za lastne potrebe in celo za izvoz, v čemer se pravzaprav očituje naš glavni dolg do družbe in naše vključevanje v skupne družbene napore, da bi s povečanjem izvoza in z zmanjšanjem uvoza čimveč prispevali k aktiviranju zunanjetrgovinske -bilance. Občinski ljudski odbori so že sprejeli odloke o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov. Zdaj. gre za dosledno uresničevanje teh odlokov, ki v sedanjih razmerah resnično predstavljajo minimum naših družbenih obveznosti — ne samo za ljudske odbore, ki so jih sprejeli, ne samo za kmetijske zadruge in družbena gospodairstva, ki so zadolžena zn operativno uresničevanje teh odlokov, marveč prav za slehernega kmetijskega pridelovalca. Zato pri, izvajanju teh odlokov ne sme in niti. ne more biti prav nobenih odstopani. Kakor zaslužijo vso podporo in priznanje prizadevanja tistih občin, ki so v našem okraju s sprejetimi odloki smeleje in globlje zaorala v to ledino, tako ne sme biti nobenega pomišljanja i-n oklevanja pri urestinčevanju sprejetih odtokov. Naši kmetje niso samo dolžni spoštovati teh odlokov, marveč so jih v svojih mejah dolžni tudi dosledno izvajati. Iz te družbene alternative mora izhajati tudi naš odnos do posameznikov, ki bolj iz kakršnihkoli osebnih vzrokov izigravali družbena prizadevanja v kmetijstvu. Za oportunizem, kljubovalnost in zaostalo miselnost ne sme biti nikjer mesta v tej naši akciji ki ima poleg trenutnih koristi - embolije obdelati zemljo m na njej pridobiti čimveč pridelkov — tudi daljnosežnejši namen. Gre namreč v bistvu tudi za uveljavljanje humanega, človeškega odnosa do ostalega prebivalstva, predvsem do delavskega razreda, ki že leta in leta sem od osvobojena nosi glavno breme socialistične graditve in kateremu smo kot prebivalci izrazito kmetijske pokrajine dolžni zagotoviti ne le dovolj potrošnih dobrin, marveč tudi po dostopni ceni, z vključevanjem v izvozna prizadevanja in mednarodno delitev dela pa prispevati k izboljševanju splošnega življenjskega standarda in krepitvi naše državne neodvisnosti. To pa je že čista državljanska dolžnost slehernega kmetovalca, kateremu so na sedanji stopnji razvoja kmetijstva določene take obveznosti, ne zato, da ostanejo neizpolnjena črka v odlokih, marveč da bodo povsem izpolnjeno državljansko dejanje. Zato bo potrebno posameznike, ki (bi se kljub izčrpnemu in dobronamernemu pojasnjevanju SZDL in drugih družbenih činiteljev hoteli izključiti iz prizadevanj velike večine naprednih kmetovalcev, tudi prisiliti k izpolnjevanju teh državljanskih dolžnosti Pri tem je kajpada važno, da bomo s hitrim ukrepanjem proti zaostankarjem dosegli tudi zaželen učinek. Čisto praktično: v občinskih odlokih je določen 20. september za datum, (ko so kmetovalci dolžni naročiti in prevzeti določene količine umetnih gnojil za svoja zemljišča. Zaostankarje bo vsekakor potrebno takoj po tem datumu opozoriti na njihove obveznosti in takoj ustrezno ukrepati, če bi tudi to sredstvo odpovedalo Ne smemo namreč dopustiti, da bi nam peščica ljudi na podeželju kvarila sicer ugodno razpoloženje večine kmetovalcev, ki so svojo pripravljenost za aktivno sodelovanje v tej akciji nedvoumno potrdili tudi na sestankih krajevnih in osnovnih organizacij. Socialistične zveze. (Nadaljevanje na 2. strani) DOBRODOŠLI V G. RADGONI TISOČ KRVODAJALCEV V RADGONSKI IN LJUTOMERSK1 OBČINI Prejšnji torek se je v našem okraju začela redna krvodajavska akcija. Odziv je bil v začetku zelo dober, posebno še, ker so občinski odbori RK in krajevne organizacije poskrbeli za dobro propagando. Predvsem moramo povdariti, da se je za to akcijo, razen rednih dajavccv krvi, prijavilo še precej novih. Akcijo so začeli v gornjeradgonski občini, kjer so odvzemali kri na treh centrih in sicer pri Vidmu, v Radencih in G. Radgoni. V celotni občini je 617 ljudi darovalo skoraj 200 litrov krvi, precej pa so jih morali odkloniti. Akcijo sedaj nadaljujejo v ljutomerski občini. Odziv je zelo dober. Kakor smo zvedeli, so samo na odvzemnem centru v Križevcih zabeležili 104 krvodajavce, dober odziv pa je tudi v Ljutomeru. Prihodnji teden bodo krvodajavsko akcijo nadaljevali v petrovsko-šalovski občini. Tudi tam so se organizacije RK resno zavzele za to, da bi zbrale kar naj več krvodajavcev. To pa obeta, da bo odziv dober. Ta ekipa v ostalih pomurskih občinah ne bo odvzemala krvi, ker so krvodajavci iz občin M. Sobota, Beltinci in Lendava vezani na transfuzijsko postajo v Murski Soboti. Iz teh občin odda kri vsak teden dvajset ljudi. -js- ZAČASEN AERO-TAKSI V MURSKI SOBOTI Včeraj dopoldne je prvič prispelo v Mursko Soboto; dvomotorno letalo češke konstrukcije "Morava", katerega je Letalska zveza Slovenije vključila v letošnje potrebe lovnega turizma v Sloveniji. Sprejemu je poleg zastopni- kov domačega aero kluba prsostvoval tudi predstavnik Lovske zveze Italije. Letalo bo začasno služilo kot aero-taksi in po potrebi vzdrževalo letalske zveze med nasitni lovnimi območji, v Katera je vključena tudi Murska Sobota, in večjimi italijanskimi mesti, odkoder pričakujemo letos večji dotok turistov — lovcev, Predvideva jo, da bo ena takih prog tudi relacija Murska Sobota — Ljubljana — Genova - Rim. Vzposlavitev začasne letalske zveze med našimi in italijanskimi mesti je prav gotovo pomembna pridobitev za naš lovni turizem. Obisk znanstvenikov iz Madžarske Na povabilo Komisije za kulturne zveze z inozemstvom pr zveznem izvršnem svetu in s posredovanjem Filozofske fakultete iz Zagreba sta se te dni mudila v Lendavi in okolici ugledna znanstvenika iz Budimpešte: univerzitetni profesor dr. Lorand Benkö in načelnik oddelka madžarske akadeimije znanosti in umetnosti Lajos Lörinzc. Ugledna gosta iz Madžarske sta v Veliki Pisanici (okraj Bjelovar) in Lendavi proučevala narečne potrebnosti madžarskega jezika, ki ga govori narodnostna manjšina. V Lendavo sta prispela v soboto popoldne. PRED VOLITVAMI V SKUPŠČINO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Predvsem: kako gospodariti Razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta, ki je bil preteklo soboto v Murski Soboti, je značilen po dokaj tehtni razpravi o spremembah, ki so jih prinesli novi zakonski predpisi na področje socialnega zavarovanja. V razpravi so bili tudi osvetljeni nekateri problemi, s katerimi se bomo morali odločneje spoprijeti, če hočemo doseči glavna smotra: varčnejše gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja in resnično decentralizacijo, v kateri bo lahko tudi zavarovanec vplival na gospodarjenje z namenskimi sredstvi in hkrati po najbližji poti uveljavljal svoje pravice iz socialnega zavarovanja. Spoznanje, s kako velikimi sredstvi razpolaga socialno zavarovanje — v našem okraju letno okrog 2 mlijardi din —, v zadnjem času rapidno rastoči stroški za zdravstvene storitve in tudi občutne izgube v večini občin, vse to narekuje, da je v času pred volitvami nove skupščine socialnega zavarovanja temeljito soočimo s problemi, kr jih bomo morali odslej reševati na mnogo širši fronti, kajti tudi socialno zavarovanje se naposled vključuje v mehanizem komune, kar je v teh sprememb ali pravzaprav bistveno vključuje se z dobrim n slabim. Zato bo potrebno doseči, mnogo večjo aktivnost povsod, kjer se kakorkoli srečujemo s politiko socialnega zavarovanja, posebno še na relaciji gospodarske organizacije — zdravstvena služba — zavod za socialno zavarovanje, saj naposled ne gre zgolj za izvajanje novih predpisov po črki., marveč za dojemanje in uresničevanje družbenih načel na dokaj občutljivem področju, povezanim z eno največ jih pridobitev delovnega človeka v Jugoslaviji. Na plenumu so zlasti poudarili potrebo po večji avtonomiji socialnega zavarovanja v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Pri tem ne gre zgolj za sprejemanje obveznosti, ki so podjetjem že naložena z novimi predpisi marveč za štirje zasnovano skrb. s katero bomo socialno zavarovanje še bolj okrepili kot največjo pridobitev in tudi resnično približali zavarovan- cem. V vseh večjih podjetjih se je potrebno resno zavzeti za osnovanje socialnih služb, v začetni fazi vsaj s šolanjem ustreznih kadrov, kajti brez teh ne morejo socialne službe zadovoljivo opravljati svojega poslanstva. Težiti je potrebno tudi za ustanavljanjem obratnih ambulant in sploh vzpostavljanjem pogodbenih odnosov med podjetji in zdravstveno službo, vse to z namenom da bi zmanjšali število ne (Nadaljevanje na 3. strani) VREME za čas od 13. do 23 .septembra Padavine se pričakujejo okrog 15., 20. in 23. septembra V ostalem lepo vreme. Dr. V. M PROGRAM PRIREDITEV POMURSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI od 15. do 23. septembra 15. september: ob 15. uri otvoritev (povorka) — poskušnja vina — otvoritev paviljona ob 20. uri modna revija 16. september: ob 14. uri konjske dirke ob 18. in 21. uri modna revija 17. september: ob 10. uri otvoritev živinorejske razstave ob 15. uri posvetovanje o živinoreji 18. september: ob 7. uri pričetek tekmovanja traktoristov, dopoldan posvetovanje o poljedelstvu, popoldan posvetovanje o sadjarstvu in vinogradništvu 19. september : Večer narodnih pesmi 20. september: ob 15 .uri tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško ob 20. uri nastop folklornih skupin 21. september: ob 16. uri šahovski mnogoboj 22. september: ob 14. uri streljanje na glinaste golobe ob 20. uri Večer pesmi in glasbe zvečer — lovska veselica 23. september: ob 8. uri simultanka (šah) ob 14. uri moto-dirke veselica »Vinska trgatev« Vsak večer ples in zabava. Postreženi boste s prstnimi štajerskimi vini in presenečeni z domačimi specialitetami. Ves čas sejma gostuje velik zabavni park. — Ob nedeljah kulinarična razstava v Slatina Radencih. DOLG DO DRUŽBE (Nadaljevanje s 1. strani) V tej akciji tudi, ne more biti nobenih krajevnih odstopanj — pa naj gre za doze umetnega gnojila, izrivanje domače sorte pšenice U-l in forsiranje donosnejših italijanskih sort pšenice itd. —, saj gre v bistvu za enovit, Kom- pleksen in rezulturani pridelovalni proces, ki ga hočemo doseči že z letošnjo jesensko setvijo. Temu, strokovno vodenemu procesu pa se je dolžan podrediti vsak posameznik. V soboški občini, kjer so pred sprejetjem odloka teme1jito to proučil razmere na terenu, so na primer ugotoviti da so v pertoškem pridelovalnem okolišu doslej uporabili le okrog 40 kg umetnih gnojil na ha, v skakovskem 60 kg. v puconskem 190 kg itd. Take razlike v odloku ml bilo moč tolerirati, saj gre za enoten pridelovalni proces, upoštevajoč pri tem specifične pogoje pridelovanja v ravninskem in goričkem okolišu za proces, ki bo prinesel tudi, pomemben gospodarski dosežek: povečanje brutodohodka od 6 na 7,2 milijarde dinarjev, zato je tudi prav, da so bremena v slavnem enakomerno razdeljena Kot pozitivno tudi ocenjujejo dejstvo, da so se za pridelovanje visokorodnih sort hibridne koruze odločili tudi na Goričkem in celo zahtevali, da je potrebno tudi to kulturo vnesti v občinski odlok, čeprav tega prvotno niso nameravali Mnogokrat se pri posameznikih dobronamerna tolmačenja še vedno rada ustavijo pri davkih, češ: davke moram sam plačevati, zato tudi ne dopuščam, da bi mi kdorkoli predpisoval, kako naj svojo zemljo obdelujem! Taki izgovori so iluzorni in daleč proč od stvarnosti, ki jo je zelo dobro pojasnil neki kmetovavec na Goričkem, ko je v šolskem odboru izjavil: davki pač niso več nobeno strašilo niti veliko breme, če pa ugotavljam pri sebi, da plačam ravno toliko davka kolikor stane samo šolanje mojih treh otrok. A kje pa so še drugi stroški, ki jih ima občina v zdravstvu, socialnem varstvu in na drugih področjih To resnico je potrebno, iskati tudi v naši jesenski akciji: gre torej za: povečanje pridelkov in tudi dohodkov, od katerih bosta imela večji delež posameznik in družba. V tem pa je tudi tisti »čarobni« ključ za zadovoljevanje vse večjih potreb prebivalstva na našem podeželju, — na zdravstvenem, kulturno-prosvetnem in drugih področjih, kjer nam še vedno primanjkuje mnogo sredstev za očitnejši napredek Nemogoče je namreč več zahtevati, če tudi, sam več ne prispevaš! Poučen primer najdemo v Beltincih, kjer so kmetovalci sprva pokazali zelo slabo zanimanje za tolmačenje občinskega odloka o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov. na drugi strani, pa pričakujejo velikodušno pomoč od zgoraj (menda z okraja!) za ureditev ljudskega kopališča v kraju. Akcija jesenske setve te glavna operativna naloga kmetijskih zadrug in družbenih gospodarstev, zato je potrebno ukreniti vse, da bodo zlasti kmetijske zadruge lahko povsem zadostile tem nalogam Zadruge se ne morejo več zadovoljili samo z akcijskimi programi za vso setveno obdobje, marveč so potrebni vsakodnevni akcijski programi; gre pred vsem zato, da setveno akcijo niti v podrobnostih ne prepuščamo stihiji, marveč jo načrtno usmerjamo in tudi uspešno pripeljemo do končnega uresničenja,. Ponekod se na primer pojavlja vprašanje, ali imamo za izpeljavo operativnih nalog tudi dovolj kmetijskih strojev. Dejstvo je namreč, da nam mehanizacije tudi letos ne bo primanjkovalo, vendar le pod pogojem da bo tudi racionalno izkoriščena. Da ne bo "skakanja" traktorja, s parcele na parcelo, da bo neodvisno od želja posameznikov uporabljan sejalni stroj v logičnem zaporedju, ki bo omogočilo večjo izkoriščenost stroja! itd. Zadruge so dolžne tudi pravočasnp naročiti in nabaviti zadostne količine umetnih gnojil v skladu s potrebami, ki jih predvidevajo občinski odloki in pogodbe o pridelovalnem sodelovanju Nekatere zadruge v okraju so pri umetnih gnojilih še v precejšnjem zaostanku in bodo morale zamujeno takoj nadoknaditi, saj, bo sicer resno ogrožena uspešnost same akcije. Tudi pri uporabljanju umetnih gnojil ne mora biti nobene sentimentalnosti: kmetovalci so pač dolžni uporabljati tista gnojila, ki jih ima zadruga na razpolago. in jih tudi strokovna služba priporoča.. Vsake diskusije o vrstah umetnih gnojil so v času trajanja setvene akcije škodljive in nas dejansko odvračajo od glavnega cilja. Ko je treba sejati, se namreč več ne moremo vrteti v začaranem krogu razpravo večji uspešnosti granuliranih umetnih gnojil, če pa vemo da je strokovno potrjena tudi uspešnost uporabe gnojil, ki jih trenutno imamo na zalogi. Ali naj torej zapademo samo trdovratnosti posameznikov ki iz same opozicije proti našim ukrepom v kmetijstvu trdijo drugače? Kmetijske zadruge že tudi sklepajo pogodbe o pridelovalnem sodelovanju. Sklepanje pogodb in pripravljalni ukrepi za bližnjo jesensko setev so v nekaterih kmetijskih zadrugah spremljani z dokajšnjimi težavami, ki izvirajo predvsem iz nerazumevanja posameznikov do nameravanih ukrepov Mnogo je seveda odvisno tudi od pristopnosti zadružnih kad- rov in njihove družbene usmerjenosti pri konkretnem delu s kmetovalci. Zelo vzpodbuden primer je kmetijska zadruga v M. Soboti, kjer so že uspeli s sporazumevanjem in brez večjega odpora posameznikov odkupiti precej zemljišč in skleniti tudi lepo število pogodb o pridelovalnem sode- lovanju. Tako so v Vanča vasi, kjer se je zbralo na sestanku okrog 120 vaščanov Vanče vasi in Rankovec, sklenili v enem dnevu pogodbe za pridelovalno sodelovanje z 38 kmetovalci,. V Bakovcih, kjer doslej sploh ni bilo kooperativnih odnosov, so letos prvič zajeli v pridelovalno sodelovanje dokajšnje površine zemljišč, Sicer pa se ta zadruga odlikuje tudi po dobro in načrtno izvedenih pripravah za jesensko setev, saj jim na pr. nabava umetnih gnojil ni delala posebnih preglavic in so jo tudi pravočasno izpeljali Napak bi bilo predpostavljati, da jesenska setev in prihodnje akcije v kmetijstvu nt bodo minile brez težav. Še prav zato pa je neobhodno potrebna in tudi dobrodošla aktivnost organizacij Socialistične zveze, ki bodo morale v prihodnost s političnim delom in ustvarjanjem ugodnega razpoloženja za sprejemanje novih ukrepov v kmetijstvu nuditi zadružnim in strokovnim kadrom kot operativnim nosilcem akcije še izdatnejšo moralno podporo. OB JESENSKI SETVI V SOBOŠKI OBČINI VELIKE REZERVE V DRUŽBENEM! IN ZASEBNEM SEKTORJU KMETIJSTVA Problemom jesenske setve je posvetil občinski odbor Socialistične zveze v Murski Soboti veliko skrb. Zadolžil je vse organizacije, da morajo aktivno poseči v borbo za zvišanje žitnih pridelkov predvsem iz naslednjih razlogov : Od 21800 ha njivskih površin, kolikor jih je v soboški občini, odpade na žita, to je na pšenico, rž, ječmen in oves okrog 11.500 ha, kar je več kot polovica teh površin. Vrh tega so tako glede površin, predvsem pa glede možnosti povečanja pridelkov, velike rezerve in to v družbenem, še posebej pa v zasebnem sektorju. Občinski odbor SZDL je v raz- S tekmovanja traktoristov v Ljutomeru pravi ugotovil, da so realne možnosti, da dosežemo ob prihodnji žetvi v družbenem sektorju od 50 -do 60 stotov pšenice na hektar, v lastni proizvodnji kmetijskih zadrug 35 do 45 stotov na ha, v kooperaciji s polno agrotehniko 30 do 35 stotov na ha, v zasebnem sektorju 20 do 25 stotov in na površinah, ki jih bo zajel odlok o agrominimalnih ukrepih, 25 do 30 stotov pšenice na hektar. Na osnovi tega, sklepa občinski odbor Socialistične zveze, da bi v prihodnjem letu mogli pričakovati skupni pridelek pšenice v višina 1400 vagonov oziroma vseh žit skupaj 2200 vagonov kar hi bil vsekakor zadovoljiv rezultat. Za zagotovitev teh možnosti je predlagal tudi ustrezne ukrepe. Po nekaterih pokazateljih sveta za kmetijstvo pri občanskem ljudskem odboru v M. Soboti pa bi bilo moč pridelati prihodnje leto tudi do 2500 vagonov belih žit, kar je skoraj za 25 odst. več, kakor smo v soboški občini pridelal- letos. Če upoštevamo, da bo moč povečati pridelek tudi pri ostalih poljščinah, predvsem koruzi in krompirju, potem lahko računamo, da se bo vrednost celokupne realizacije dvignila od 6 milijard dinarjev na 7 milijard 200 milijonov dinarjev. Celotna realizacija bi se tako v prihodnjem letu povzpela na raven, ki je predvidena z Občinskim perspektivnim programom. Tudi za zagotovitev tega plana so sprejeti ustrezni sklepi in ukrepi in sicer na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v M. Soboti, na kateri je o problematiki kmetijstva obširno poročal predsednik sveta za kmetijstvo Alojz Benko. Tako le občinski ljudski odbor med drugim postavil kmetijskim organizacijam kot obveznost — poleg ukrepov v zvezi z jeseniško setvijo — da poskrbe za povečanje svojih proizvodnih kapacitet z nakupovanjem in zakupovanjem zemlje. Gospodarskim organizacijama tudi velja priporočilo naj uporabijo pri pridelovanju pšenice na lastnih površinah in v kooperaciji, kjer sodelujejo v bistvenih proizvodnih fazah, vse sodobne agrotehnične in znanstvene dosežke za dosego večjih pridelkov. Kmetijske zadruge pa naj v organizacijskem in agrotehničnem pogledu čim bolj učinkovito vključijo v proizvodnjo zasebne kmetovavce in pri tem gledajo, da bo prišlo na tržišče čim več kmetijskih pridelkov. Svet za kmetijstvo bo spremljal izvajanje akcijskega plana jesenske setve in druge agnarne probleme in po potrebi primemo ukrepal. B. Š. S SKUPNIMI SILAMI Osnova našega dela bo na enotnih stališčih široko zasnovana akcija, ki jo naj podprejo vse subjektivne sile. S takim sklepom je zaključil delo IO ObO SZDL G. Radgono in na osnovi tega sklepa so v nedeljo in v soboto po vsej radgonski komuni na vseh centrih KO SZDL že bila posvetovanja s predstavniki vseh družbenih organov in organizacij. Udeležba je bila prav zaradi načina vabljenja zelo visoka saj se je posvetovanja v Gornji Radgoni udeležilo 60 ljudi, v Vidmu 36, v Negovi 23, v Apačah 22 itd. Na teh posvetovanjih so bili ljudje seznanjeni s smislom novih ukrepov v kmetijstvu, z dejanskim stanjem, ki v kmetijstvu vlada v občini, a hkrati so se dogovorili, kako bo potekalo sklepanje pogodb za kooperacijo, kakšne so možnosti za izvajanje odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih in podobno. Na teh posvetovanjih so bili ljudje seznanjeni s smislom novih ukrepov v kmetijstvu, z dejanskim stanjem, ki v kmetijstvu vlada v občini, a hkrati so se dogovorili, kako bo potekalo sklepanje pogodb za kooperacijo, kakšne so možnosti za izvajanje odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih in podobno. V tej jeseni bo v občini Gornja Radgona zasejanih s pšenico 950 ha privatnih površin. Nove cene pšenice oziroma njen drugačen ekonomski položaj se že uveljavlja, saj bo letos posejanih več žit, zlasti pšenice, kakor pa prejšnje leto. Več žit ne bodo sejali samo privatniki, ampak tudi družbena gospodarstva, saj bo na pr. samo KDZ Žepovci sejala okrog 60 ha več pšenice. Odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih velja za vse obdelovalne površine v občini. Za tako široko akcijo obstajajo vse materialne možnosti tako v pogledu umetnih gnojil in semen kakor tudi v pogledu možnosti za strojno obdelavo. V zadrugi predvidevajo, da bodo vsaj 300 ha pšenice z zasebniki sklenili pogodbe c proizvodnem sodelovanju, kar se bo v drugem letu prav gotovo odražalo na pridelkih. Potrebno količine umetnih gnojil tako za kooperacijo kakor za izvedbo agro-minimuma so že naročene in delno že v skladiščih zadruge. Materialne možnosti za izvedbo jesenske setve torej obstojajo. Kmetovavci sami se tudi zavedajo, da je pravilno opravljena setev v korist tako njim kakor skupnosti. Tudi o tem, kakšne so bodoče možnosti za kmete in kam ter kako naj se Vključujejo, je bilo govora. Tistim, ki so bili že sedaj tesno povezani s kmetijskimi organizacijami tako v proizvodnem kakor v političnem smislu, je perspektiva jasna, Razumljivo je, da bo v bodočnosti lahko gospodaril in ustvarjal le tisti, ki bo tesno sodeloval s kmetijsko organizacijo in ki se bo zavestno vključil v enoten proizvodni princip, ki je na tistem območju zasnovan. Prav v teh dneh se kmetje tudi v večjem številu poslužujejo zamenjave pšenice za krmila, ki jo organizira KZ v Gornji Radgoni. Kmetje lahko zamenjajo 1 kg pšenice za 1 kg kvalitetnih krmil. Z ozirom na visoko vrednost in pravilen sestav teh krmil je taka zamenjava za tistega, ki je prej pšenico morda nameraval pokrmiti ali ki krmila rabi, ugodna. S tem ukrepom se bo odkupilo precej pšenice, ki bi se drugače pokrmila . S temi posvetovanji SZDL in z njo vse subjektivne sile akcije za jesensko setev še ne bodo zaključile. V tem tednu so posvetovanja po posameznih vaseh. Na teh posvetovanjih bodo prav vsi seznanjeni z nalogami, ki jim jih je naša družba naložila in če upoštevamo, da je materialna podlaga za setev podana in da napore v kmetijstvu za večje površine in večje donose velika večina ljudi zavestno podpira, smo lahko prepričani. da uspeh ne bo izostal. To toliko bolj, ker bodo pristojni organi dosledno nadzorovali izvajanje ustreznih odlokov. M. K. SVEČANOST V STARI NOVI VASI Minulo nedeljo je gasivsko društvo v Stari Novi vasi priredilo pod pokroviteljstvom predsednika ObLO Ljutomer Toneta Trudna proslavo 55 obletnice društva. Na tej svečanost so prevzeli tudi nove motorno brizgalno ter izvedli lep program. JASNE NALOGE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV Socializacija vasi in napredek kmetijstva v Pomurju terjata od občin, da izdelano- dolgoročne plane razvoja kmetijstva, s temi plani pa naj bi vskladila svoje programe tudi kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge. Ugotovitve kažejo, da so nekatere občine k temu že pristopile, kot na primer, ljutomerska in gornjeradgonska, v soboški občini pa so kmetijsko gospodarstvo in kmetijske zadruge prav tako že začele vsklajevati svoj nadaljnji razvoj. Dalje so v Ljutomeru še ponovno pregledali svoj program v merilu občine, v gornjeradgonski občini pa so sprejeli stališče, naj se kmetijsko gospodarstvo začne hitreje razvijati z nakupom zemlje in naj naveže proizvodne stike tudi z zasebnim sektorjem Občinski forumi v G. Radgori so se zavzeli za to, da bo kmetijsko gospodarstvo že v tej jesenski setvi prevzelo to nalogo,. Zlasti v Apaški kotlini so zasebni kmetovalci pozdravili kooperacijo s kmetijskim gospodarstvom, saj imajo glede tega že dobre izkušnje. Razgovori o razmejitvi in sodelovanju med kmetijskimi gospodarstvi in kmetijskimi zadrugami so bili tudi že v soboški obči ni. Do uspeha je prišlo v tolikšni meri, da zdaj že lahko trdimo, da so kmetijska gospo darstva začela načrtno delati na tam, da prevzamejo preobrazbo vasi v svoje programe. Po nepopolnih podatkih je doslej vložilo v Pomurju zahtevke za nakup zemljišč 7 Kmetijskih organizacij in sicer za 1739 ha zemlje v znesku nad 195,000.000 dinarjev. Od tega je že sklenjenih pogodb za 454 ha. Kar zadeva arondacijo so v nekaterih krajih že imela kmetijska gospodarstva in kmetjiske zadruge ustrezne razgovore, ponekod pa je te razgovore vodila Socialistična zveza. Kaže, da so ponekod težave, ker kmetje ne želijo zamenjevati zemljišč, ponekod pa so vsi obeti za arondirajo brez večjih administrativnih ukrepov. Okrajni svet za kmetijstvo je doslej že obravnaval 4 zahtevke kmetijskih gospodarstev in jih tudi odobril. Kaže, da so najbolje zaorali ledino v tem pogledu pri kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki ima letos plan odkupa zemljišč v izmeri 200 ha, od česar so preko 100 ha že odkupili. Žal pa kaže nekoliko slabše glede tega v Lendavi in Beltincih. Tu lahko govorimo le o prvih začetkih, saj so elaborati za kredite šele v izdelavi. Vrh tega pripravljajo kmetijska gospodarstva investicijski program do leta 1965 in sicer v smeri specializacije, sicer pa je v okviru kmetijsko-industrijskega kombinata "Pomurka" do leta 1965 v programu odkup 2500 ha zemljišč. V soboški občini, na primer, pogrešajte občinski program razvoja kmetijske proizvodnje vendar v njem ne vidijo le razmejitve in sodelovanja med kmetijskim gospodarstvom in kmetijskimi zadrugami., temveč kompleksno študijo, ki zahteva temeljito delo. Tak program bo nedvomno dolgoročen in neizogiben pripomoček pri vsakdanjem delu, razmejitev pa je le sestavni del programa. Spričo časovne stiske so v tej pomurski občini prešli k razmejitvam med kmetijskimi zadrugami in kmetijskim gospodarstvom Rakičan, ki ima raztresena delovišča po vsej občini. Za zdaj so dosegli soglasje le za dve področji, ko gre za razmejitev med kmetijsko zadrugo M. Sobota oziroma kmetijsko zadrugo Cankova na eni ter kmetijsko gospodarstvo Rakičan na drugi strani. Razgovori pa so obstali na mrtvi točki pri stičnih točkah na območju kmetijskih zadrug Puconci in Martjanci. Kmetijska zadruga Puconci je dogradila v Puževcih hlev, ki leži v čistem interesnem območju kmetijskega gospodarstva Rakičan, vendar se le-to ni moglo odločit' za prevzem hleva, s trditvijo da bi to znižalo njihov ekonomski učinek, Tako bo za zdaj tukaj še naprej organizirala proizvodnjo kmetijska zadru- ga Puconci , vendar za perspektivno rešitev ta ni ustrezna Podoben položaj je na območju marijanske zadruge. Po drugi strani pa kmetijsko gospodarstvo Rakičan povečuje svoje kapacitete v Tešanovcih itd. Hočejo se razširiti na sosednjo moravsko katastrsko otoč no (Bogojina, Ivanjc, Filovci), na severni strani pa na območje Vučje gomile, kjer ima kmetijska zadruga organizirano lastno proizvodnjo. Posestvo gleda na vse to z računico. V nekaterih primerih to n' najbolj ustrezno, saj bi morala kmetijska zadruga ponekod preko njihovega terena. Po drugi strani pa ima sedaj tudi, (kmetijska zadruga Puconci! organizirano lastno proizvodnjo prav tako v katastrski občini Moravci Slej ko prej bo moralo kmetijsko gospodarstvo prevzeti določena zemljišča in tedaj sc bo postavilo vprašanje obstoj a kmetijske zadruge Martjanci. Občinski program razvoja kmetijske proizvodnje, ki bo slonel na študiji, bo moral vse to in še drugo zajeti. Kar zadeva odkup zemljišč v soboški občini, sta dve kmetijski zadrugi že dobili predit, tri pa so vložile elabora te, medtem ko ga ena še pripravlja. Glede arondacije po sodbi občanskega ljudskega odbora v kmetijski zadrugi M. Sobota dobro delajo, saj gre za dober prijem na temelju sporazuma. Do minule sobote je soboška kmetijska zadruga že odkupila 77 ha, za 25 ha pa je že povabila ljudi za sklenitev pogodb. Pri arondaciji so ponekod težave zaradi zamenjave zemljišč (Tišina, itd), vendar teži zadruga v M. Soboti za tem, da bodo na območju celotne kmetijske zadruge tri velike parcele. Pri tem pa tudi poudarjajo, da ne kaže odobriti investicij kjer koli, zato se je glede tega soboška kmetijska zadruga dogovorila s kmetijskim gospodarstvom Rakičan Naloge kmetijskih proizvajalcev: kmetijskih gospodarstev, kmetijskih zadrug in zasebnih kmetovalcev so jasne in so predvsem v tem, da zadostijo in podprejo prizadevanja državnega političnega vodstva po takšnih tržnih viških. To pomeni, da se ognemo potrebi uvoza belih žit, oziroma da proizvedemo toliko, da bomo bela žita celo izvažali. Prav vse, kar za tolikšno proizvodnjo, ki bo odpravila neravnovesje med industrijo in kmetijsko proizvodnjo, potrebujemo, je na razpolago. Zato vdira ostro obsoditi vse tiste kmetijske proizvajalce, ki nočejo na sodobnejši način obdelovati zemlje. Sestavka DOLG DO DRUŽBE in JASNE NALOGE KMETIJSKIH PROIZVAJAVCEV smo napisali v našem uredništvu — na temelju tiskovne konference, na kateri so sodelovali: Sida Podlesek, predsednica OO SZDL, Ivan Ros, sekretar OK ZKS, Štefan Antalič. predsednik sveta za kmetijstvo OLO, inž. Edo Perhavec, Alojz Benko, KZ M Sobota, inž. Franc Erjavec, tajnik sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo okrajne gospodarske zbornice, Franc Ficko, načelnik odseka za gospodarstvo OLO in Franc Toplak, član izvršnega odbora OO SZDL, s strani našega uredništva pa Jože Vild, Bojan Šinko in Slavko Klinar. POMURSKI VESTNIK. 13. SEPT. V gozdarstvu na enotnih tirnicah Obrat gozdarstva in lesne predelave, ki prav tako deluje v okviru kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« v Murski Soboti, je prevzel v gospodarjenje vse gozdove družbenega in zasebnega sektorja na levem bregu Mure. Trenutno predstavlja to okrog 8500 ha družbenih in okrog 8000 ha zasebnih gozdov. V razgovoru je direktor omenjenega obrata inž. Franc Jalšovec med drugim poudaril, kolikšen bi bil napredek če bi to organizacijo imeli že pred 15 let.. Zal je bilo doslej vse razdrobljeno, pri samem delu pa se je poznal vpliv lokalnih činiteljev, pogosto tudi krajevnih. Z današnjo organizacijsko obliko je zagotovlje- na enotna investicijska polit -ka in enoten razvoj gozdarstva. Novi zakon o gozdovih predvideva namreč enotno gospodarjenje in s tega stališča nova organizacija že nakazuje osnove in bodočo obliko gozdnega gospodarjenja. Kar je zelo pomembno, pa je tudi to da je od primarne do finalne proizvodnje organizacijsko povezano vse v enem obratu. Kakor znano, so v obrat gozdarstva in lesne predelave Vključeni gozdarski obrat kmetijskega gospodarstva Rakičan, dalje ustrezna Obrata pri kmetijskem gospodarstvu Beltinci n Lendava ter lesnopredelovalni obrati mizarstvo Lendava z žago, žaga Motvarjevci in lesno predelovalni obrat mizarstva v Murski Soboti z žagami v Murski Sobot Mačkovci in pri Gradu. Kot že rečemo, zajema ta obrat celotno gozdno in lesno gospodarstvo na levem bregu Mure. zaposluje pa okrog 450 ljudi Kar zadeva letno bruto realizacijo, omenjajo za zdaj 1.200,000.000 dinarjev. V doglednem času nameravajo tudi zgraditi močnejši lesno-predelovalni obrat, ki bi proizvajal specialne izdelke (pohištvo, galanterija itd.). Poudarjajo da bodo lahko prišli do po- trebnih sredstev samo z združenimi močmi. Že letos je v načrtu ureditev sodobnega žagarskega obrata v Lendavi, ureditev mizarstva v Lendavi in renoviranje vseh lesno-predalovalnih obratov. V gozdarstvu bo veljala vsa pozornost kooperacijskemu sodelovanju a tudi podružbljenje gozdne proizvodnje. Nadaljevati nameravajo s plantažno proizvodnjo hitrorastočih drevesnih sort, avtomobilsko cesto Radgona—Lendava pa bodo ob obeh straneh zasadili s hi- Naša slika prikazuje udeležence nedavnega tekmovanja traktoristov ljutomerske občine. Vaški dom v Čentibi Pred dnevi so imeli prebivavci Čentibe v lendavski občini pomemben praznik: priredili so krajevno slovesnost in odprti nov vaški dom, v katerem so dobili potrebno zatočišče gasivci, v prostorni dvorani pa nameravajo že v bližnji prihodnosti namestiti tudi televizor. V vaški dom, ki je po približnih cenitvah vreden tri milijone din, so prebivavci vložili dve tretjimi v delu mater alu in drugih prispevkih. Sami so opravljali celo strokovna dela Kaže, da bo delovna zmaga prebivavcev Čentibe ugodno vplivala tudi na delovno razpoloženje sosedov v Petišovcih in Dolini kjer si tudi gradijo vaške domove. Sicer pa so gasilska društva v lendavski občin tudi drugače precej aktivna. Pred dvema tednoma so priredili v Žitkovcih sektorske vaje, na katerih so sodelovala vsa društva iz dobrovniškega sektorja. Prvo mesto med nastopajoči mi je pripadlo gasivskemu društvu iz Dobrovnika. Prihodnji nedelji bodo imeli sektorske gasilske vaje tudi v Pet sovcih Mali Polani in Dolini. Gasivci iz Kobilja pa bodo 23. septembra razvili svoj društveni prapor. Pokrovitelj njihove prireditve bo tokrat občinski odbor SZDL. V lendavski občini: krajevne organizacije SZDL o jesenski setvi Ugodno razpoloženje ODLOK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V LENDAVI O UVEDBI MINIMALNIH AGROTEHNIČNIH UKREPOV JE ZASNOVAN NA DVEH TEMELJNIH POSTAVKAH: V NJEM JE DOLOČENO, DA BODO NA OKROG 1200 HA ZEMLJIŠČ UVELJAVILI OPTIMALNE AGROTEHNIČNE UKREPE, ZA OSTALA OBDELOVALNA ZEMLJIŠČA PA JE DOLOČENO V ODLOKU, DA JE POTREBNO POTROSITI NAJMANJ 400 KG UMETNIH GNOJIL PO HEKTARU. MA LENDAVSKI OBČINI MENIJO, DA Z ODLOKOM SPREJETE OBVEZNOSTI USTREZAJO SEDANJIM POTENCIALNIM MOŽNOSTIM KMETIJSKIH ORGANIZACIJ V OBČINSKEM OKOLIŠU IN POMENIJO HKRATI TUDI PREHOD K ŠE INTENZIVNEJŠEMU KMETIJSKEMU PRIDELOVANJU V PRIHODNJIH LETIH Prav te dni so bile razprave o odloku in obveznostih, ki izhajajo iz njega, v vseh krajevnih organizacijah SZDL lendavske občne. Sestanki krajevnih organizacij in že tudi prvi članski sestanki Socialistične zveze po vaseh so pokazali, da so kmetijski pridelovalci ugodno sprejeli stop- njevana prizadevanja za letošnjo jesensko setev, v čemer je tudi poroštvo, da bodo v lendavski občini sprejete obveznosti lahko dosledno uresničile Člani SZDL in še zlasti napredni kmetovalci pa so na teh sestankih imeli vrsto pomislekov, ki se nanašajo predvsem na operativno uresničenje obveznosti iz občinskega odloka. Ali bodo dobili dovolj strokovne pomoči in tud' kakovostna semena, ki so jih v zadnji pridelovalni sezoni precej razočarala zaradi slabe kalivosti, ali imajo kmetijske organizacije v občini dovolj strojev, da bodo lahko z njimi zadostile potrebam po strojni obdelavi zemlje itd. V Radmožancih so celo kritizirali kmetijsko strokovno službo, saj se strokovnjaki zelo redko pojavljajo na terenu, pa še tedaj večinoma le ob mlačvu. Precej kritičnih pripomb je bilo tudi na račun kmetijske zadruge, ki jo bo potrebno še bolj usposobiti, da bo povsem kos operativnim in in strokovnim nalogam na terenu. Kar zadeva kmetijsko mehanizacijo, menijo, da je imajo za sedanji obseg setvene akcije v glavnem dovolj, seveda če bo tudi racionalno izkoriščena. Problem pa bodo strojne sejalnice, ki jih bo verjetno primanjkovalo. Zato bodo v primeru potrebe skušati angažirati tudi zasebne sejalnice. V lendavskem pridelovalnem okolišu bodo v glavnem sejali visokorodno pšenico italijanske in francoske sorte, domačo pšenico U-1 pa le pogojno. Pridelovalci v nekaterih krajih se namreč še Vedno močno nagibajo k sejanju takih sort pšenice, ki jim hkrati prinašajo tudi več slame. Jesenska setev v Kuzmi Krajevni odbor SZDL v Kuzmi je že, dvakrat priredi sestanke s kmetovalci, na katerih so iste seznanjali o izvajanju odloka ObLO o agrotehničnem minimumu in o morebitnih sankcijah, ki bi prizadele tiste obdelovalce zemljišč, kateri tega odloka ne bi izvajali. Sestankov so se udeležili tudi predstavniki ObLO M. Sobota ter kmetijske zadruge Grad. Od strani kmetijske zadruge je zagotovljena kmetovalcem zadostna količina semenske pšenice tistih sort, ki se bodo smele po odloku sejati, kakor tudi ostalih semenskih sort krompirja, koruze in podobno. Obenem so bili zbrani obveščeni o vrstah in pogojih sodelovanja v kooperaciji s KZ in načinom zamenjave oziroma zamenjave semenske pšenice, kakot tudi nabave umetnih gnojil. Obljubljena je tudi strokovna pomoč kmetijskih strokovnjakov o uporabi in vrstah umetnih gnojil med jesenskim in spomladanskim gnojenjem. Se zmeraj je namreč precej obdelovalcev zemljišč, ki, niso seznanjeni, z uporabo umetnih gnojil in ne vedo, v katerem letnem času in katere vrste umetnih gnojil kaže uporabljati za določene posevke. Zato bi bilo dobro, če bi se krajevna organizacija SZDL povezala z Ljudsko univerzo v Murski Soboti ter v zimskih dneh organizirala predavanja o agrotehničnih vprašanjih poleg teh pa še o drugih stvareh, kot, na primer, zdravstvu, prosveti in podobnem. B Z. GOSPODARJENJE V POLETNI VROČINI Glavna sezona letnih dopustov je pri kraju in proizvodnja v vseh gospodarskih organizacijah zopet nemoteno teče dalje. Sicer pa moramo reči da so letos v več ni podjetij razporejali dopuste tako, da proizvodnja ni preveč utrpela, ali pa je potekala popolnoma nemoteno. Seveda s tem povsod niso docela uspeli, ali pa se za to niso dovolj zavzeli. Tovarna mlečnega prahu M. Sobota: »V juliju smo mesečni proizvodni, plan prekoračil: za 15 odst., v avgustu pa za 12 odst.« Dodali so še, da imajo proizvodnjo organizirano tako, da je dopusti niso ovirali. »Agrotehnika-servis« Ljutomer: Kakor so nam povedali v juliju in avgustu ni prišlo do izpadov v proizvodnji, saj imajo redne letne dopuste razporejene skozi vse leto. V obeh mesecih so mesečne plane celo nekoliko presegli. Opekarniško podjetje Gornja Radgona: Tudi v tem podjetju so nam povedali, da je proizvodnja v juliju in avgustu v redu potekala in so plan celo malce presegli« "Mura" M. Sobota: "V juliju smo mesečni proizvodni plan izpolnili le s 60 odst. Na to so v glavnem vplivali dopusti. V avgustu pa je proizvodnja potekala nemoteno in smo plan celo za 10 odst. presegli. "Elrad" G. Radgona: "V juliju n avgustu smo mesečne proizvodne plane izpopolnili s približno 80 odst. Do izpada je prišlo zaradi letnih dopustov.« V omenjenem podjetju pa so nam še povedali, da so do konca prvega polletja izpolnili že 70 odst. letnega proizvodnega plana. Za proizvodnjo v času letnih dopustov smo se zanimali tudi v drugih podjetjih, vendar nam niso mogli postreči s točnimi izračuni V največ primerih so nam povedali, da proizvodnja ni znatneje utrpela. S posvetovanja o programa gospodarskega razvoja v Gornji Radgoni INVESTICIJSKA POLITIKA - STVAR KOMUNE V preteklem tednu so se v Gornji Radgoni na pobudo ObLO zbrali direktorji vseh gospodarskih organizacij s tega območja. Posvetovanje je bilo sklicano iz dveh razlogov in sicer, prvič, zaradi tega, da bi najodgovornejši ljudje v komuni ugotovili, kako se izpolnjuje program gospodarskega razvoja komune za leto 1962 im drugič zaradi tega, da bi se že sedaj dogovorili za osnovne smernice pri izdelovanju programa za gospodarski razvoj komune za leto 1963. Kolektivi se zavedajo pomembne naloge, ki so jo bili z letnim planom sprejeli. Plani so bili sestavljeni, realno in so skoraj v vseh primerih pravilno ocenil zmožnosti kolektiva, kar v trenutku, ko analiziramo izpolnjevanje planov pozitivno vpliva na razpoloženje v kolektivih in še bolj krepi njihovo odgovornost do širše družbene skupnosti. Prav je, da najodgovornejši ljudje v delovnih kolektivih že sedaj razmišljajo in razpravljajo o tem, kam bodo drugo leto investirali in da te svoje načrte skupaj, v sodelovanju vskladijo. Investicijska politika ni stvar posameznikov ali posameznih kolektivov, ampak predvsem 'in v prvi vrsti stvar širše družbene skupnosti — komune. Na posvetovanju v Gornji Radgoni so se o investiranju pogovarjali s takega stališča. Tako bo na pr. Zdravilišče Slatina Radenci prihodnje leto investiralo za okrog 400 milijonov din. Gradili bodo zdravstveni dom, stanovanjski blok, uredili bodo Boračevski potok, končali bodo z izdelavo urbanističnega načrta in v prihodnjem letu tudi nameravajo urediti gostišče na Kapeli. V sklopu njihovih investicijskih del bodo opravljene geološke raziskave na področju Petanjec, ki so jim za planiranje bodoče proizvodnje nujno potrebne. Kmetijsko gospodarstvo G Radgona bo gradilo farmo za 20.000 svinji, obnovili bodo 30 ha vinogradov in 50 ha sadovnjakov, gradili bodo skladišča in sušilnice za žita itd: Skupno nameravajo v prihodnjem letu investirati 520 milijonov din in še 100 milijonov din za nakup zemljišč. Predlogi in sklepi, analize in poročila, ki so jih obravnavali na posvetovanju, bodo osnova za sestavljanje programa za gospodarski razvoj v prihodnjem letu in čeprav je res da marsikaterega predloga ne bo mogoče uresničiti, lahko ugotavljamo, da se delovni kolektivi v gornjeradgonski komuni že sedaj z vso resnostjo pripravljajo na naloge v prihodnjem letu in da se trudijo da bi svoje gospodarjenje z realnimi in preštudiranimi perspektivnimi plani osnovah na trdnih ekonomskih temeljih. Med drugimi imajo taka posvetovanja tudi to prednost, da širši krog ljudi seznanijo s problemi posameznih delovnih kolektivov in s problemi gospodarstva v komuni, kar bo prav gotovo omogočalo hitrejšo in popolnejšo rešitev tako enih kakor drugih. M. K. Ljutomer Mladina v ljutomerski obč ni postaja vse aktivnejša. V zadnjem času se precej vključuje v sekcije društev LT. V okviru občinskega odbora LT Ljutomer delujeta 2 društvi LT ter več sekcij, kot so avto-moto in radio- sekcija, nameravajo pa ustanoviti tud, fotosekcijo. Doslej je vključenih na tem področju LT v občinskem merilu preko 570 članov. Popravlja jo tudi ustanovitev brodarskega društva Nedavno so nabavili sandoline, s katerimi mlad na vesla in vadi na novozgrajenem letnem kopališču pri ribnikih v Gresovščaku. Mladina iz Ljutomera in bližnje okolice je za izgradnjo tega kopališča prispevala 550 prostovoljnih delovnih ur. V okviru LT nameravajo or- ganizirati modelarske in druge krožke. Izdelali bodo tudi jadrnico. F, RAZPRAVE OBČANOV V MOŠČANCIH Prejšnji teden so tudi v Moščancih občani razpravljali o uvedbi agrotehničnega minimuma. Zbora občanov se je udelžilo precej občanov, ki so poleg omenjenega postavljali v ospredje vprašanja stanovanja prosvetnih delavcev ,in problem šolanja učencev višjih razredov. Pred volitvami v skupščino soc. zavarovanja (Nadaljevanje s 1. strani) upravičenih izostankov z dela. Kljub temu, da imamo v okraju tudi dokaj specifične zdravstvene in socialne momente (posledica viničarstva in sezonstva, trahom, tuberkuloza itd.) bo potrebno sredstva socialnega zavarovanja tud v zdrastveni službi odločneje usmerjati na področja kjer borno lahko dosegli ugodnejše rezultate predvsem v ugodnejši zdravstveni ravni prebivalstva. V tem prizadevanju bo moralo dobiti ustrez- nejše mesto zlasti preventivno zdravljenje, ki lahko prispeva tud. k zmanjšanju stroškov kuratove, ki je sicer tudi mnogo dražja. Zavod za socialno zavarovanje se bo v novih pogojih lažje usmerjal tudi na nekatera druga področja (organizacija zdravstvene in socialne službe v okolišu ipd.), kar doslej ni bil zmožen storiti, saj se je moral v glavnem osamljen ubadati pretežno s finančnimi problemi. V zadnjem času so vključe- ni v zdravstveno zavarovanje tudi zasebni obrtniki, vendar pa — kot so ugotovili tudi na seji plenuma — predpisane stopnje prispevkov za posamezne kategorije obrtnikov ne ustrezajo in jih bo potrebno spričlo pravičnejše razdelitve obveznosti v skladu z ustvarjenim dohodkom še korigirat O problematiki socialnega zavarovanja se bodo že ta teden imeli priložnost pobliže seznaniti tudi delovni kolektivi na predvolilnih sestankih Prav bo, če bodo v razpravah osvetlila, tudi razmere v svojih podjetjih kolikšno je število bolniških izostankov, kaj bi. se dalo ukreniti, da bi ga zmanjšali itd. S poglobljenimi analizami in ustreznimi, zaključki se bodo namreč v podjetjih in ustanovah najbolje pripravili, na bližnje volitve samoupravnih organov socialnega zavarovanja. V soboški občini bo 14 volilnih teles, ki bodo izbrala 18 zastopnikov v bodočo 45-člansko skupščino socialnega zavarovanja. -s k POMURSKI VESTNIK, 13. SEPT 3 trorastočimi drevesnimi vrstami, predvsem s kanadskimi topoli. Na ta način bodo dosegli tako gospodarski kot rekreacijski uspeh. Razumljivo je, da ima novi obrat tudi številne organizacijske težave, ki pa jih bodo prej ali slej prebrodili. Tečejo pa, tudi že razgovori o tem. da bi se vključila v omenjen obrat tudi gozdarstvo in lesna predelava z desnega brega Mure. To bi bilo umestno s strokovnega in gospodarskega stališča. B. Š družbeno - ekonomsko izobraževanje Družbeni položaj Ljudskih univerz Pomurja je po svojem dvoletnem izobraževalnem delu že začel dobivati svoje osnovne obrise. Zaradi tega je potrebno Ljudskim univerzami nuditi vso pomoč pri nadaljnjem razvijanju vseh oblik izobraževanja državljanov v občini ali za potrebe proizvajalcev in upravljalcev v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah. Pri sestavljanju programov, ki jih v tem času Ljudske univerze pripravljajo, bi morale sodelovati vse idejno-vzgojne komisije pri občinskih političnih organih, če hočemo, da bodo programi aktualni in povezani z vsakodnevnim praktičnim življenjem. Vsem programom šc1, tečajev, seminarjev in predavanj bi morali dati čim aktualnejše obeležje, ki naj sloni na aktualnih problemih delitve dohodka, poglabljanja samoupravljanja, sprejetja nove ustave, naše zunanje politike itd. Ker zahteva izobraževanje odraslih, posebno prilaganje programov in predavateljskih metod, ima delo z odraslimi svojo posebno psihološko osnovo, ki jo odrejajo specifične lastnosti odraslega človeka. Specifičnosti in principi, ki se uveljavljajo v izobraževanju odraslih, morajo sloneti na splošnih vzgojnih in izobraževalnih nalogah, na nalogah socialistične vzgoje in psihologije našega človeka. Ljudske univerze zato morajo postati strokovne ustanove, ki morajo na osnovi splošne socialistične usmeritve imeti takšen program in metodologijo, ki bo dostopna državljanom in proizvajalcem-upravljalcem. S tem hočem povedati, da je treba naše Ljudske univerze razvijati v posebne ustanove za družbeno izobraževanje državljanov. Zato pa bomo morali vedno bolj skrbeti za intenzivneje izobraževanje celotnih kolektivov Poleg tega bi se morala izobraževalna dejavnost usmeriti ne samo na delavce-upravljalce v gospodarskih organizacijah, temveč tudi na upravljalce v ustanovah izven gospodarstva — v družbenih službah. Osnova za programiranje družbenega izobraževanja bi morala sloneti na vsestranskih analizah stanja in problematike v gospodarskih organizacijah. Pravo izhodišče bi torej moralo biti na kompleksni in objektivni analizi potreb po družbeno-ekonomskem izobraževanju in na primerjavi med stanjem delavskega samoupravljanja, kakršno je, n med stanjem, kakršnega bi želeli, da bi upravljalci lahko v polnem opravljali svoje funkcije. Ugotovljeno stanje pa bi morali primerjati z občimi družbenimi težnjami. Pri programiranju družbeno ekonomskega izobraževanja bi se torej morali opreti na objektivne pokazatelje v gospodarskih organizacijah, na oceno stanja, problemov n potreb ter namočeno političnih organov ali posameznih strokovnjakov izven podjetja. Pri razvijanju družbeno-e konomskega izobraževanja bi morale gospodarske organizacije v polni meri kazat razumevanje Ljudskim univerzam kot priznanim občinskim institucijam za izobraževanje odraslih, kajti izobraževalna aktivnost ne sme in ne more biti Izolirana in zaprta vase. Vse to sporedno zahteva vse večje poznavanje tematike gospodarjenja, širše poznavanje ekonemike podjetja in vsebine samoupravljanja. Menim da je letos nujno nadaljevat tiste oblike v družbenem izobraževanju, ki so jih lani nekatere pomurske Ljudske univerze že začele (primer Ljutomera in Gornje Radgone) V ta namen bi bilo dobro organizirati razne oblike seminarjev za organe samoupravljanja (za DS, UO, obratne DS v podjetjih), za organe družbenega upravljanja v samostojnih zavodih (za šolske odbore, upravne organe zdravstvenih ustanov itd.) Ob tem pa ne smemo pozabiti na posamezna predavajva iz aktualne družbene in ekonomske tematike Navedene oblike naj bi pomagale razširjati obzorja samoupravljalcev na družbenem področju izobraževanja ter omogočiti neposrednim proizvajalcem čim uspešnejšo samoupravljanje. Drugi namen pa je: nuditi čim širšemu krogu neposrednih proizvajalcev družbeno-ekonmsko izobrazbo. Pri nakazanih izobraževalnih smotrih v družbeno-ekonomskem izobraževanju, ki je trenutno ena poglavitnih nalog Ljudskih univerz na tem področju, je potrebna angažiranost vseh subjektivnih sil v komunah in v gospodarskih organizacijah, predvsem pa sindikalnih organizacijah Družbeni razvoji zahteva tudi v Pomurju, da bo družbenoekonomsko izobraževanje načrtno in sistematično. Za to delo pa so poleg Ljudskih univerz odgovorni predvsem subjektivni faktorji, v podjetjih, zavodih in ustanovah. Ljudske univerze so sposobne, da take vrste izobraževanja kvalitetno opravljajo, oblastni in politični forumi v komunah pa so dolžni Ljudske univerze moralno in materialno podpirati. O teh zadevah kaže razpravljati na širših sestankih sindikalnih vodstev n Socialistične zveze, predvsem pa na vseh komisijah za idejno vzgojno delo. Več razumevanja do izobraževanja odraslih bo treba tudi s strani samih gospodarskih organizacij R Jaušovec PRED POLLETNIMI OBČNIMI ZBORI Sindikalne podružnice v lendavski občini se pripravljajo na polletne občine zbore, ki bodo povsod okrog 15. oktobra. Na zborih bodo kolektivi razpravljali že tudi o glavnih zasnovah proizvodnih načrtov za prihodnje gospodarsko leto PRAZNOVANJE V ŽEPOVCIH V Žepovcih so gasivci v nedeljo praznovali 80-letnico društva in ob tej priložnost' razvili društveni prapor ter organizirali sektorske vaje Svečanosti je razen okoliških gasivcev prisostvovalo precej ostalega prebivavstva iz Apaške kotline. Pomoč gospodinjam in zaposlenim materam Stanovanjska skupnost v Murski Soboti se zaveda, da ne spada v njen delokrog samo ustanavljanje raznih obrtnih servisov, ki so v pomoč hišnim svetom. Takšni servisi so tudi potrebni in morajo biti, saj so podjetja in razni obrtniki preobloženi z delom ter ne morejo vsega opraviti. Včasih je treba dolgo čakati, da opravijo kakšno popravilo, ki je nujno. Servisi stanovanjskih skupnost takšna popravila hitro popravijo, dokler še ni veliko škode. Poleg obrtnih servisov pa stanovanjska skupnost tudi skrbi, da pomaga gospodinjam in zaposlenim materam. Pri stanovanjski skupnosti je sedaj ena gospodinjska pomočnica, ki je v pomoč gospodinjam ter hodi od hiše do hiše. Pri gospodinjah je zaposlena od 1 ure do 5 ur dnevno, po enkrat ali pa tudi po večkrat na teden. S tem smo gospodinjam zelo ustregli. Sedaj so se zopet prijavile nove gospodinje, ki želijo pomoč pri gospodinjstvu oziroma pri čiščenju stanovanja in tako bi bilo potrebno, da še namestimo drugo gospodinjsko pomočnico. Zaenkrat še gospodinj ni toliko, da bi bila druga gospodinjska pomočnica polno zaposlena, zato obveščamo javnost, da naj svoje želje za gospodinjsko pomočnico javijo pri nas na stanovanjski skupnosti in radi jim bomo ustregli. Pri stanovanjski skupnosti je tudi "Dom pionirjev in mladine" Otroci prihajajo iz šole, doma ni nikogar, ki bi pazil nanje in tako so prepuščeni samemu sebi. V "Domu" je urejeno varstvo za šo- lo obvezno deco. Tamkaj so pod nadzorstvom, se lahko učijo za sledeči dan ter tudi napišejo domače naloge. Za zabavo so na razpolago razne družabne igre, s katerimi se lahko dostojno zabavajo. Če mati ve, da je otrok pod nadzorstvom, se mnogo lažje posveti opravljanju svojega dela v ustanovi ali podjetju. Za varstvo se plača mesečno samo 600 din. V "Domu pionirjev in mladine" pa dajemo tudi kosila po 60 dinarjev in to za šoloobvezne otroke, kateri nimajo nikogar doma in za dijake, ki so ves dan z doma. Dom je sedaj lepo urejen in čist, da je v njem prijetno. V njem najdejo zaveti če tudi dijaki vozači, ki so se prej morali potikati po raznih neprimernih lokalih. V njem se sedaj učijo, napravijo domače naloge, lahko pa se tudi dostojno zabavajo. Stanovanjska skupnost se tudi ukvarja z mislijo, da bi uredila službo nege bolnika na domu, kakor tudi da bi pomagala starčkom in starkam. Važno vprašanje je tudi skrb za otroke brez staršev. Večkrat se zgodi, da ostanejo otroci brez staršev, so pa tudi primeri, da se roditelji za svoje otroke ne brigajo. Takšni deci je potrebno preskrbeti rejnike. Obračamo se zato na naše občane in jih prosimo, da javijo na Stanovanjski skupnosti, Lendavska 8, če so voljni sprejeti kakšnega otroka proti odškodnini v rejo. Opravili bodo s tem veliko socialno delo, pomagali pa bodo pri vzgoji otroka, da zraste iz njega dober in pošten človek. Želeli bi tudi, da bi včasih dobili s strani prebivavstva kakšno pobudo, da bi bilo naše delo še uspešnejše. J. Velnar Bralci-bralcem v presojo Tovariš urednik! V letošnji 32. številki Pomurskega vestnika ste objavili članek pod naslovom »Menjalni pouk«, članek je podpisal VM. Prednosti, ki jih navaja pisec v prid menjalnega pouka na obeh osnovnih šolah, so takega značaja, da zaslužijo po mojem mišljenju popolno pozornost. Na žalost pa je ostalo samo pri članku in prav nič več. Ne vem, od kod tovarišu VM podatki o menjalnem pouku. Verjetno to ni samo njegovo osebno mišljenje. Če pa se je o takem vprašanju razpravljalo, ne vem, zakaj se to ni storilo v malo širšem krogu Tudi ne vem, kdo lahko tak pouk uvede, oziroma, kdo lahko tak pouk prepreči? Če sodim po članku, bi bil menjalni pouk za to šolsko leto že dejstvo in ga je v zadnjem trenutku nekdo preprečil? Mi- slim, da izražam mišljenje mnogih staršev, če na tem mestu prosim vodstvo ene ali druge osnovne šole, da na ta vprašanja odgovori. Sam imam tri šoloobvezne otroke. Vsi trije so določeni za popoldanski pouk, ker žena ni zaposlena. Svojih otrok tako ne vidim drugače, kot vsak večer za uro ali dve in v nedeljo. Starši pa, kjer sta oba zaposlena (in teh je baje v Murski Soboti ogromno — v kar pa resno dvomim), so lahko nemoteno vsak popoldan s svojimi otroci. Tov. urednik, ali ne smatrate, da je to le malo preveč! Ali ne bi bilo pravilno, da bi težave popol- danskih poukov enakomerno razdelili na vse? Ali ne to bilo pravilno, da če smo že načeli vprašanje menjalnega pouka, to vprašanje tudi do kraja rešimo? Ali res obstaja vprašanje »boljših« družin, ki baje takega menjalnega pouka ne morejo dovoliti? In na koncu, ali se gre res samo za to, da nekdo na otroke pazi — in pri tem vprašanja pomoči otrokom pri učenju sploh ni? VS Postali so si dobri prijatelji »Pet dni je bila stara, ko smo zvedeli, da jo neizkušeni človek muči v zaprtem prostoru.. Bila je popolnoma shirana, nismo imeli upanja, da bi ostala pri življenju,« pripoveduje Bela Zrinski iz Moščanec, sedemdesetletni lovec pri lovski družini v Pečarovcih. Že od mladih nog ima veselje za udomačevanje divjadi in mu je srna "Mukica" največje veselje na svetu. »Ko sem jo prinesel domov sem jo začel navajati na drugi način življenja. Z njo sem ravnal kakor z otrokom, ki je ostal brez nežnih materinih besed, ki nikoli ni občuti1 ma- terinih toploh prsi. Navadil sem jo, da je postala mirna in da je mleko sesala iz steklenke kakor otrok. V začetku sem moral vstajati tudi pomoč, in jo na to navajati. Danes je stara že štiri mesece, rada ima še vedno mleko in kruh, najrajši pa se pase.« Z vsemi, kar jih je pri hiši, se dobro razume, tudi domači kuža ji je v razvedrilo n se dobro razumeta. Doma imajo kmetijo in gre prav rada z njimi na bližnja polja, toda tujih ljudi ne mara. Zelo je zvesta svojemu gospodarju kar tudi on sam pravi: »Kdaj koli. se vrnem domov, vedno me sprejme z dobrikajočim glasom ali nežnim pogledom. Mukice ne bi prodal za noben denar, saj so mi ponujali za njo že dvanajst tisočakov, če pa želi v svojo prvotno domovino, ji je pot odprta.« -do- MLADINSKA KONFERENCA NA GORICI V soboto so imeli mladinci na Gorici letno mladinsko konferenco. Razpravljali so predvsem o pomankljivostih, ki so se dosedaj porajale v okviru njihovega aktiva, dali pa so tudi poudarek uvedbi agrotehničnega minimuma. V bodoče bodo dali večji poudarek izobraževanju mladine in to s pomočjo političnih, zdravstvenih lin drugih predavanj, organizirali bodo razne ekskurzije, posvetiti pa se nameravajo v večji meri športnemu udejstvovanju. V svoj program so še zabeležili ureditev klubske sobe. D. O. 50 NOVIH VAJENCEV V lendavski občini ugotavljajo, da je letos med mladimi izredno poraslo zanimanje za tehnične obrtne poklice. Vseh prijavljencev je bilo okrog 100, gospodarske organizacije v Lendavi pa so sprejele v uk 50 vajencev, od tega 30 kovinarjev in 20 pletilcev. Največ vajencev so zaposlila podjetja Proizvodnja nafte, Mehanika in tovarna dežnikov. V novem šolskem letu naštejejo v lendavski šoli 130 slušateljev. To je 90 vajencev i? kovinske in 40 iz pletilske stroke. Nekatera podjetja so pokazala veliko razumevanje za vzgojo obrtniškega naraščaja tudi s tem, da so odstopila šoli svoje strokovnjake za stalne predavatelje. Vajence iz kovaške in inštalaterske stroke pa so usmerili v ustrezne poklicne šole v Ptuju in Mariboru IZ DELA IN ŽIVLJENJA TABORNIKOV Tabor najmlajših je bil ob Bukovniškem jezeru. Platnene strehe so se dvignile že takoj po končani šoli in sicer 21. junija ter stale do 28. junija Mladi taborniki so ob pestrem tabornem življenju ugotavljali, da je tabornik biti lepo. Če bi jih vprašali, kaj je bilo najlepše, bi verjetno vsi odgovorili: taborni ognji in najbolj zanimivo je bilo mazanje z zobno pasto ponoči. Žal so dnevi hitro potekli in morali so vzeti slovo od lepega kraja. Pomembno je bilo tudi srečanje tabornikov Lendave, Čakovca, Žalca in M. Sobote, ki je bilo 23. in 24. junija na Bukovniškem jezeru. S tem srečanjem smo navezali tesnejše stike z medjimurskimi taborniki ter taborniki Pomurja in prijatelji iz Žalca. Bilo nas je Okoli 100 in skupno smo zapeli našo himno. "Dviga plamen se is ognja ..." ter z izmenjavanjem izkušenj zvedeli, mnogo novega. Od 30. VI. do 2. VII. pa smo se udeležili proslave SIH v Kotoribi. Hrvaški taborniki so namreč praznovali 10-letnico obstoja in smo na tem srečanju zastopali Zvezo tabornikov Slovenije kot njeni predstavniki. Taborniki Odreda »Vesel' veter« smo letos taborili v Metliki ob Kolpi. Bilo nas je 25. Dnevi so ob zabavi, športu in učnih urah hitro potekali. S sosednjimi taborniki iz Lju- bljane smo se tudi hoteli pomerit : v raznih panogah, a do srečanja ni prišlo. Imeli smo tudi dva taborna ognja, katera so obiskali prebivavci Metlike. 17 drv je minilo in morali smo vrniti. Tabor je stal od 8. do 25. julija. Na okrajnem mnogoboju smo zmagali, zato smo se tudi udeležili republiškega mnogo- boja, ki je bil obenem zlet medvedkov in čebelic na Strugi pri Otočcu. Taborili smo skupno z ostalimi člani zveze tabornikov Slovenije. Bilo nas je 11 in to samo mlajši taborniki. Tabor je stal od 20. do 26. VIII. V tem času je bilo mnogo tekmovanj, kot igra med dvema ognjema, tek v vreči, streljanje in še podobna. Naši medvedki in čebelice so se zadovoljni vrnili domov, ko so poslednjič zapeljali skupno iz drug h koncev. Simpozija tabornikov v Muti, ki je bil od 1. do 3. sept. se je udeležilo 10 članov Vsem sta prireditev in kraj ugajala, saj so zopet sklenili nove vezi prijateljstva z drugimi taborniki. Košuta Mala kronika TRČILA STA KOLESAR IN MOPEDIST Jože Zver iz Nedelice se je dne 9. tega meseca s kolesom peljal po Lendavski ulici v Murski Soboti proti središču mesta. Na križišču Gregorčičeve in Lendavske ulice je kolesar nenadoma zavil na levo stran pred mopedistom Avgustom Horvatom iz Lendave, ki je vozil za njim in ga prehiteval. Po krivdi Kolesarja je prišlo do trčenja. Pri padcu je dobila lažje telesne poškodbe hči Horvata, ki je sedela na zadnjem sedežu mopeda ter bila prepeljana v soboško bolnišnico. Materialna škoda znaša okrog pet tisoč dinarjev. Z OSEBNIM AVTOMOBILOM ZADEL V MOTORISTA V nedeljo je prišlo do prometne nesreče v vasi Mele, katero ji zakrivil voznik osebnega avtomobila. Voznik osebnega avtomobila je vozil iz Gornje Radgone proti Slatini Radencem. Zaradi nepravilnega prehitevanja je zadel voznika motornega kolesa, ki je vozil v isto smer in ga zbil s ceste v obcestni jarek. Materialna škoda na vozilih znaša okrog 34 tisoč dinarjev. POČILA GUMA Dne 7. t. m. se je peljal s Kapele po glavni cesti proti Turjanskemu vrhu kolesar Vid Maličnik iz Kapelskega vrha. Med potjo mu je počila prednja guma na kolesu, zaradi česar je padel in se močno poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico. NI SE PREPRIČAL, ČE JE CESTA PROSTA Do prometne nesreče je prišlo v minulem tednu v vasi Sebeborci. Kolesar Stefan Hujs iz Sebeborec se je po poljski cesti pripeljal na glavno cesto, kjer je nepregledno križišče. Po cesti je v tem času privozil motorist s hitrostjo okrog 45 km na uro, Aleksander Lutar iz Andrejec. Ker se kolesar ni prepričal, če je cesta prosta, je prišlo do trčenja. Pri padcu sta dobila oba lažje telesne poškodbe. Materialna škoda pa znaša okrog 8 tisoč dinarjev. DVAKRAT Z AVTOMOBILOM ZAVOZIL V JAREK Dne 7. tega meseca je zakrivil prometno nesrečo v vasi Dolič voznik osebnega avtomobila Fiat -1100 Ivan Zuza, direktor gradbenega podjetja »Remont« v Petrovcih. S svojim avtomobilom je zavozil s cestišča, kjer se je zaradi visokega cestnega bankina prevrnil. Po nesreči je s pomočjo vaščanov in enega traktorista izvlekel avtomobil ter nadaljeval vožnjo proti Kuzmi. V vasi Dolič je ponovno zavozil v obcestni jarek, kjer je obstal. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 40 tisoč dinarjev, telesnih poškodb ni bilo. Na kraju nesreče je bila vozniku preprečena nadaljnja vožnja, odvzeto mu je bilo tudi vozniško dovoljenje. Pri krajevnem zdravniku v Gradu pa mu je bila vzeta tudi kri. Povozil kolesarja in pobegnil Dne 7. tega meseca je prišli do prometne nesreče na Tišinski ulici v Murski Soboti. Prizadeta sta bila kolesar Franc Brodar iz Murske Sobote in voznik osebnega avtomobila »Taunus« Dr. Vlado Perkič iz Murske Sobote. Omenjenega cine se je s kolesom peljal iz smeri Tišina proti Murski Soboti kolesar Franc Brodar. Za njim je privozil voznik osebnega avtomobila dr. Vlado Perkič, so zaletel v kolesarja in ga zbil s cestišča v 1 meter glo- NEPRE VIDNOST OTROK Voznik osebnega avtomobila Zlatko Tkalčec iz Murske Sobote je pripeljal iz smeri Trga zmage na Kocljevo ulico. Ko je privozil do Pomurskega tiska, so pritekli iz dvorišča tiskarne otroci z žogo. Voznik avtomobila ni mogel preprečiti trčenja, čeprav je takoj močno zavrl. Dva otroka sta dobila ob nesreči lažje poškodbe. S TOVORNJAKOM OBTIČAL V OBCESTNEM JARKU V vasi Črensovcih je šofer Rudolf Rijavec iz Murske Sobote s tovornim avtomobilom in prikolico zavozil v obcestni jarek in tam obtičal. Telesnih poškodb ni bilo pač pa materialna škoda znaša okrog 70 tisoč dinarjev. Na kraju nesreče je bilo vozniku odvzeto vozniško dovoljenje. MOPEDIST PODRL PEŠCA Istega dne je v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti mopedist Karel Vogrinčič iz Cankove podrl pešca, Albino Meglič iz M. Sobote. Omenjena je dobila lažje poškodbe. bok obcestni jarek, kjer je obležal poškodovan. Voznik osebnega avtomobila je po dejanju pobeg nil, ne da bi nudil ponesrečencu pomoč in ga takoj prepeljal v bolnišnico. Voznik avtomobila se je prišel prijavit na PLM šele naslednjega dne dopoldan. Gornji Lakoš in Kapca Zaradi majhnega števila učencev so tik pred novim šolskim letom ukinili šolski učilnici v Gornjem Lakošu in Kapci; tamkajšnje otroke so prešolali v višje organizirano osnovno šolo v Gaberju. Tudi v mostjanski osnovni šoli so ukinili prva dva razreda in učence poslali v bližnjo popolno osemletko, vprašanje pa je, kako dolgo bosta lahko ostala v tem kraju še tretji in četrti razred, saj štejeta komaj 25 otrok, ki se jih skoraj ne splača več učiti posebej. S prešolanjem otrok bodo znatno zmanjšali materialne stroške in prizadetim otrokom omogočili kakovostnejši osnovnošolski pouk. V lendavski občini ni pa uspešno rešujejo tudi stanovanjske probleme prosvetnih delavcev Te dni se bodo učitelji v Turnišču že lahko vselili v novi . stanovanjski, blok, proti zimi pa bodo dokončali stanovanjski blok za prosvetne delavce tudi v Veliki Polani. V NEDELJO ŠTIRI GASILSKE PRIREDITVE Za nedeljo je napovedanih vrsto raznih gasilskih prireditev. Tako bodo v Seliščih pri Vidmu ob Ščavnici proslavil 35 obletnico obstoja društva ter ob tej priložnosti odprli gasilski dom in priredili sektorske vaje. Sektorske vaje bodo imeli tudi v M. Polani in v Čepincih v Petanjcih pa bodo razvili prapor. POMURSKI VESTNIK, 13. SEPT 4 NEDELJA, 16. SEPTEMBRA Rakičan: ob 10. uri: Rakičan : Veržej, del. Lončar, sodnik Roudi, Glavač; Puconci ob 10. uri: Puconci : Brazda, del. Gomboši, sod. Kozar, Podlesek, Sabo; Murska Sobota ob 10. uri: Sobota B : Gradbenik, del. Gorčan. sod. Cak, Vaš Gašpar; Bakovci ob 10. uri: Bakovci : Pušča, del. Mohorko, sod. Lukašev, Sušeč. Želodec; Beltinci ob 14. uri: Beltinci : Planika ml., ob 15.30 Beltinci : Planika, del. Kemperle, sod. Bojnec, Puhan; Salovci ob 14. uri: Šalovci : Bogojina, del. Bakoš, sod. Kološa, Sadi. Benkovič; v sredo 19. 9. 1962 M. Sobota: ob 14. uri Grafičar : Radgona mladina. ODBOJKARJI V I. KOLU V nedeljo bo na naših igriščih prvo kolo tekmovanja v pomurski odbojkarski ligi. V posameznih krajih se bodo srečala naslednja moštva: v soboto, 15 septembra v Beltincih: Beltinci : Radgona ob 16. uri, sodnik Gašpar; v nedeljo, 16. septembra v Puconcih: Puconci : Šalovci ob 8 .uri, Petauer; v Moščancih: Moščanci Apače ob 10. uri, Belec; pri Vidmu ob Ščavnici: Videm : Krog ob 10. uri. Topolovec. Tekma med moštvoma soboškega dijaškega doma in TVD Partizan je odložena na poznejši čas. RAZPORED ROKOMETNIH TEKEM ZA PRVENSTVO V PRL Nedelja, 16. septembra Člani, I. Liga Igrišče Osemletke I. pri gimnaziji: ob 8.30 Agroservis : Tekstilec, sodnik Ambruš; ob 9.45 Sloga : Beltinci II, sodnik Hartman. Igrišče v Lendavi: ob 9.30 Lendava : Elan, sodnik Krenos. Igrišče v Krogu: ob 10.00 Krog : ESS, sodnik Dolgov. Člani, II. liga Igrišče v Radgoni: Radgona Ljutomer, sodnik Zupan. Članice, I. liga Igrišče v Beltincih: ob 9.00 Beltinci : SZD. sodnik Roudi. Tekmi SSTV : Grafičar in Radenci : SŠTV bosta odigrani v naslednjem tednu zaradi odsotnosti igralcev in igralk SŠTV na PEA. Tekmovalna komisija ZDRAVSTVENASLUŽBA 14. sept. — dr. Udovč 15. sept. — dr. Hajdinjak 16. sept. — dr. Hajdinjak 17. sept. — dr. Sedlaček 18. sept. — dr. Skulj 19. sept. Anica dr. Gregorc 20. sept. — dr. Sedlaček KINO MURSKA SOBOTA — od 14. do 16. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Gigi«; od 17. do 18. sept. jugoslovanski kinemaskopski film: »Ne ubijaj«; odl9. do 20. sept. zahodnonemški film: »Poslednji bo prvi«. GORNJA RADGONA — 14. in 16. sept. italijanski barvni kinemaskopski film: »Jez na Pacifiku«, 19. in 20. sept. italijanski film: »Polikarpe«; LJUTOMER — od 15. do 16. sept. angleški kinemaskopski film: »Mlada kraljica«, od 19. do 20 sept. nemški barvni film: »Pe-trograjske noči«; SLATINA RADENCI — 15. in 16. sept. ameriški film: -Karneval v New Orleansu« 20. sept. francoski film: -Dvigalo za morišče« ; KRIŽEVCI PRI LJUT. — 15. in 16 sept. franc.-češki kinemaskopski film: -Ljubezen pod nadzorstvom«; BELTINCI — 15. in 16. sept. italijansko-argentinski film: -Hrepenenje«; VIDEM OB ŠČAVNICI — 15. in 16. sept. italijanski film: -Sedmi razred«; VELIKA POLANA — 16. sept. jugoslovanski film: »Kampo Mamula«. ROJSTVA Rodile so: Marija Varga iz Kroga — dečka, Kristina Lah iz Ger-linec — dečka, Ana Karoli iz M. Sobote — dečka, Olga Gyergar iz Krplivnika — deklico, Gizela Kuzjan iz Dolgovaških goric — deklico, Terezija Lebar iz Lendave dečka, Gabrijela Belec iz Murske Sobote — dečka. Helena Olah iz Dolge vasi — dečka, Andreja Kološa iz Murske Sobote — deklico, Jožefa Olah iz Kroga — dečka, Kristina Cipot iz Hotize — deklico, Marija Glavač iz Bukovnice — dečka. SMRTI Umrla je Katarina Zorko, roj. Herman iz Bratonec, stara 70 let. OBVESTILO OTROŠKI DODATEK — POTRDILA O ŠOLANJU S pričetkom novega šolskega leta je potrebno, da vsi upravičenci do otroškega dodatka (tudi tisti, ki so zaposleni v privatnem sektorju in upokojenci), katerih otroci se šolajo in so že, oziroma bodo dopolnili 15 let starosti, tekom šolskega leta, predložijo potrdila o šolanju za šolsko leto 1962-63. Za otroke, ki so še vajenci, je treba predložiti potrdilo podjetja, da so še vajenci. Za tiste vajence pa, katerih učna doba se prične šele z novim šolskim letom, je predložiti še overjen prepis učne pogodbe. Pozivamo vse gospodarske in družbene organizacije, zavode in ustanove, da od upravičencev zahtevajo predložitev šolskih potrdil. Potrdila morajo predložiti, svojemu podjetju, ta pa morajo potrdila čimprej poslati pristojnemu organu socialnega zavarovanja in sicer najpozneje do 30. septembra za učence osnovnih in srednjih šol ter za vajence in najpozneje do 31. oktobra za študente Višjih šol in fakultet. Podjetja morajo v zgornjem desnem kotu (vogalu) na potrdilu vpisati številko odločbe, na podlagi katere se otroški dodatek izplačuje. V primeru, ko upravičenec otroškega dodatka ne bo predložil šolskega potrdila do konca septembra oziroma za študente do konca Oktobra, podjetja in ustanove ne smejo takega koristnika vnesti v plačilno listo za otroški dodatek, ampak morajo zahtevati, da pristojni organ socialnega zavarovanja izda novo odločbo. To ne velja za otroke, ki še niso dopolnili 15. leta starosti. Upravičenci 'do dodatka, katerih otroci se v šolskem letu 1962-63 več ne bodo šolali, morajo spremembo takoj javit, pristojnemu organu socialnega zavarovanja, zaradi izdaje nove odločbe. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti NARODNA BANKA V GORNJI RADGONI bo dne 15. sept. 1962 ob 10. uri prodajala na JAVNI LICITACIJI ves svoj, poslovni inventar. Vse informacije dobite na upravi banke ali po telefona številka 28. D-846 TEDENSKI KOLEDAR Petek, 14. sept. — Jelenko Sobota, 15. sept. — Nikodem Nedelja, 16. sept. — Ljudmila Ponedeljek, 17 sept — Frančiška Torek, 18. sept. — Irena Sreda, 19. sept. — Vitodrag Četrtek, 20. sept. — Brane MALI OGLASI MOTORNO KOLO NSU-PRIMA III uvoženo, v odličnem stanju, prodam. Plačljivo lahko tudi s čekom za potrošniški kredit. Ogled vsak dan od 15. ure naprej pri Dušanu Devetaku, Titova 2, Murska Sobota. M-843 OGLEDALO IN 2 OMARI, malo rabljeno, ugodno prodam. Vprašati: Murska Sobota, Cankarjeva 26. ENODRUŽINSKO NOVO HIŠO, S 3 sobami, kuhinjo, shrambo, kopalnico, veliko verando, z novim gospodarskim poslopjem, velikim vrtom' in 80 arov sadovnjaka v bližini Murske Sobote, prodam. Vprašati pri Evgenu Lutariču, Gradišče 8, p. Tišina. RADIO APRAT znamke »Telefunken« v dobrem stanju za 10 000 din prodam. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Naslov v upravi lista. M-855 SPALNICO, novo ali rabljeno, zaradi selitve, tudi na ček, prodam. Kopitarjeva 8, Murska Sobota. M-836 200.000 din posojila nudim tistemu, ki mi odstopi skromno družinsko stanovanje v Murski Soboti, do 1. oktobra. Naslov v upravi lista. M-857 OSEBNI AVTOMOBIL, znamke Fiat 600, generalno popravljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-858 MOTORNO KOLO-roller »Goggo« 1954, 200 ccm, registriran za leto 1962. nujno prodam. Petrovar, Ilijaševci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-338 ŠOFER C kategorije iščem zaposlitve v Murski Soboti ali v bližini. Ferdo Kohek, Dol. Bistrica 3, p. Črenšovci. M-341 GOSPODINJSKO POMOČNICO, po možnosti samostojno, iščem Ficko, Trstenjakova 28, Murska Sobota. M-843 OTROŠKI PULOVER, plavi, sem izgubil v nedeljo pri gostilni Škrilec (Sép). Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi pri foto Gerenčer v M. Soboti. M-845 3 kahlate peči prodam. Čopova 8. Murska Sobota. M-847 ČESTITKA! Anici Lukač iz Bakovec in Janezu Godvajsu iz Rakičana na novi življenjski poti želi vse najboljše sestrična Marija iz Bakovec. D-854 Pomurski fantje ,ki služijo vojaški rok — mornarico, čestitajo ob Dnevu jugoslovanske vojne mornarice, 10. septembru svojim domačim, sorodnikom, prijateljem in znancem ter dekletom. Franc Virag iz Dugega otoka, Ciril Lešnje in Ignac Glavač iz Šibenika. OBVESTILO ! Stefanu Balaško, Rakičan 42 se prepoveduje vsako oskrbništvo in sečnja lesa na gozdni parceli v Mačkovcih, ki je last Stefana in Vinka Vukan. Stefan in Vinko Vukan. D-816 CENJENI NAROČNIKI! KADAR SPREMENITE STANOVANJE, ALI ŽELITE PREJEMATI NAS LIST NA NOVI NASLOV, NAS OBVESTITE PO POSTI ALI PO TELEFONU. NE POZABITE PA PRILOŽITI PREJŠNJI NASLOV, NA KATEREGA STE LIST PREJEMALI, S TEM BOSTE NAM OLAJŠALI DELO, VI PA BOSTE PREJELI ČASOPIS PRAVOČASNO. UPRAVA ČASOPISA POMURSKI VESTNIK KOLEKTIVI! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAsovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je prijetna, varna in udobna! LJUBITELJI NOGOMETA! 1. Avtobusni izlet (17. novembra 1962) na nogometno tekmo »Belgija : Jugoslavija« v Beograd. 2. Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »»Jugoslavija : Madžarska« (14. oktobra 1962), ki bo na velikem NEP stadionu v Budimpešti. 3. Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »»Zapadna Nemčija : Jugoslavija« (30. septembra 1962) v Zagreb. KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo eno-dvodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri KOMPAS-ovih avtobusih! IZLETI V INOZEMSTVO 1. Lastniki osebnih avtomobilov! Dvodnevno potovanje z osebnimi avtomobili preko Koroške na Grossglockner ter v nadaljevanju v Badgastein. Cena 4.700 din. Prijave do zaključnega števila. 2. Kolektivi! Zaradi izrednega zanimanja za Koroško in Benetke, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Cena eno-dvodnevnega izleta po Slovenski Koroški je 3.500 din. 3. 5-dnevno avtobusno potovanje v Budimpešto (avtobusno). Prijave v poslovalnici KOMPAS-a. 4. Z letalom v Rusijo! 7-dnevni izlet z letalom na relaciji: Zagreb-Varšava-Leningrad-Moskva (celodneven ogled Varšave, tri dni bivanja v Leningradu ter tri dni v Moskvi). Prijave v poslovalnici KOMPAS CELJE! Ljubitelji nogometa! V Budimpešto! Dvodnevni avtobusni izlet na nogometno tekmo Madžarska : Jugoslavija (14. 10. 1962), ki bo na NEP stadionu v Budimpešti. Cena 16.500 din vključno potno dovoljenje in vstopnica za tekmo. Prijave sprejema do 15. 9. 1962 KOMPAS Maribor in Celje. Se priporoča KOMPAS Celje. Tomšičev trg 1 — 23-50 telefon. Po kratki bolezni nas je nepričakovano zapustila naša predraga mati, babica in prababica Katarina Fichtmüller roj. Horvat. Pokopali smo jo v Grazu na pokopališču Kalvarienberg dne 5. septembra 1962 V globoki žalosti Frida Kovač, hčerka z družino Gornji Slaveči, dne 6., septembra 1962 Razpisna komisija Zdravilišča "Radenska slatina" Slatina Radenci ra z p i s u j e naslednja delovna mesta: 1. zdravnika — specialista internista 2. referenta za proučevanje tržišča Pogoj! pod 2.: dokončana ekonomska fakulteta z daljšo prakso na takem ali podobnem delovnem mestu. Samsko stanovanje v obeh primerih zagotovljeno, družinsko stanovanje za zdravnika na razpolago od 15. sept. 1962 dalje, plača in vsi ostali pogoji po dogovoru Ponudbe poslati na Upravo Zdravilišča Slatina Radenci, do 20. 9. 1962. NARODNA BANKA FLRJ, podružnica 605-11 v Murski Soboti razpisuje natečaj za delovni mesti 1. ekspediterja 2. zunanjega kurirja Za delovno mesto ekspeditorja je potrebna nižja srednješolska izobrazba, za kurirja pa osnovna šola. Interesenti naj predložijo pismene ponudbe osebno. Prednost imajo nezaposleni brez nepremičnega premoženja. Osebni prejemki po začasnem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. 0-840 Tovarna oblačil in pletenin "MURA" Murska Sobota razpisuje delovno mesto EKONOMA Pogoj: nižješolska izobrazba z nekajletno prakso. Pismene ponudbe pošljite na Kadrovski oddelek Tovarne pletenin in oblačil »Mura« M. Sobota 0-850 Šolski odbor Osnovne šole Kuzma razpisuje TAJNIKA Pogoji: Končana ESŠ oziroma srednja šola z enoletno prakso v finančnem poslovanju. Plača ,po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. 0-844 Šolski odbor šole za zdravstvene delavce v M. Soboti razpisuje delovno mesto medicinske sestre instruktorke Pogoji: Višja šola za medicinske sestre in pet let prakse v zdravstveni službi. Prijave sprejema šola do 20. septembra 1962. Ta razpis je dopolnilo k naknadnemu razpisu. »METALKA«, trgovsko uvozno in izvozno podjetje, Ljubljana, Titova c. 24 proda sledeča osnovna sredstva: 2 tovorna avtomobila 3 t. TAM Pionir 1 tovorni avtomobil 4,2 t. Csepel 1 traktor Steyer 2 prikolici 3 t. 1 poltovorni avtomobil 1,5 t. Fiat Zastava 615 B Vsa vozila so v odličnem stanju. Prednost odkupa tima socialistični sektor, eventualno damo vozila v najem. 0-852 16. Zdaj so se že odločili, vsak zase in vsi trije skupaj. Treba je bilo rešiti le še nekatere malenkosti. Najprej, denar. Vedeli so, da vse stane, da potrebujejo denar. Vlak stane, ladja stane, hana stane. Spet je bil Angel tisti, ki je rešil položaj. »V Ameriko bomo šli peš,« je odločil. »Ampak, saj je vendar morje vmes,« je ugovarjal Joco. »»Butec!« mu je mirno odvrnil Angel. »»Kdo pa je Še hodil po vodi? Do morja bomo šli peš, pa v Ameriki bomo tudi pešačili. Na ladjo pa se bomo vtihotapili, da nam ne bo treba plačati.« 17. »»Kdaj bomo odpotovali?« Je vprašal Joco, ki se je že videl v Ameriki. »Da, kdaj?« je ponovil vprašanje tudi Emil, čeprav je bil on med njimi tisti, ki je največ dvomil. Misel na Ameriko je tudi njega prevzela. »»Čimprej, jaz sem za to, da odidemo že jutri popoldne.« »»Ampak, saj se moramo pripraviti«, je dejal Emil. »O tem se bomo pogovorili še danes. Jaz bom prinesel denar, tl, Joco, pripravi nekaj hrane, Emil pa mora poskrbeti za nahrbtnik. Vse drugo bomo dobili spotoma.- 18. In razšli so se na svoje domove. Tisto noč niso mnogo spali. Nemirno so se premetavali po posteljah, da so bile njihove mame že v skrbeh zanje. Pravzaprav je bilo to najtežje: ločiti se od doma. Šele zdaj so opazili, kako ra di imajo svoje starše, dom, toplo in mehko posteljo, psa Peruna in mačko Čukija. Če ne bi vedeli, da je njihov odhod samo začasen, če ne bi bili prepričani, da se vrnejo kmalu bogati nazaj, ali da v najkrajšem času pokličejo starše k sebi v Ameriko, bi jim bil odhod presneto težaven. 19. Naslednjega dne so se dobili ob določeni uri. Nekoliko so bili neprespani, bledih obrazov, vendar je vsakdo izmed njih skrival neko pekočo stvar, ki je silila iz njih, najprej v oči, da so se komaj premagovali, da jih ne bi premagala. Stali so ob svojem kostanju in se bali pogledati drug drugemu v oči. Angel se je prvi znašel: »Z nahrbtnikom ne bo nič,« je rekel Emilu, ki mu ja opletal prevelik nahrbtnik po petah. Takoj bi vedeli, da nekaj nameravamo in bi nas prijel.« 20. »Stvari spravi v žepe, drugo pa odvrzi!« Emilu ni bilo prav, vendar je ubogal. Sicer ni imel mnogo stvari: nekaj kruha, suhe hruške, star žepni nož z ročajem v obliki ribe, piščalko, ustno harmoniko, baterijo. Kar je mogel, s: je natlačil v žepe, drugo je odvrgel. Z baterijo je bil Angel zadovoljen. »Potovali bomo tudi ponoči,« je rekel in si prilastil svetilko. »Ampak, v Ameriki mi jo vrneš!« je dejal Emil. »Jasno, kaj misliš, da kradem?« Joco je imel nekaj mesa in kruha. 21. Angel je bil najbolj opremljen. Imel je zemljevid in kompas. Joco in Emil sta ga občudujoče opazovala. Angel res misli na vse. na tihem sta ga zopet prižgala za vodjo in se mu prepustila. »Poglejta sem,« je rekel Angel. Sklonili so se nad zemljevid. »Naj prej se bomo peljali do Celja . . .« »»Saj nimamo denarja!« je vzkliknil Joco. »Jaz ga imam!« je zmagoslavno rekel Angel in potegnil stotak iz žepa. Njegova vrednost se je podesetorila. »Ampak izstopili bomo že v Poljčanah, samo karte bomo kupili do Celja.« Zdaj ga nista razumela. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor List pošiljamo samo po predplačilu Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6. telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 1-355 POMURSKI VESTNIK, 13. SEPT. V SLATINA RADENCIH PLAVALNI KLUB? V nadaljevalni plavalni Soli, ki jo vodi v Slatina Radencih ob pomoti zdravilišča in domačega TVD Partizan referent za rekreacijo pri radenskem zdravilišču Tone Žnidarič, se usposablja za športno plavanje okrog 50 mladincev. Mladi plavalci prihajajo z velikim veseljem in zanimanjem na večerne treninge, kjer se izpopolnjujejo v plavanju in se pripravljajo tudi na bodoča tekmovanja. Marljivi radenski plavalci že sedaj mnogo obetajo in zato lahko pričakujemo, da bo iz njihovih vrst zrasel vzoren športni kolektiv, ki se bo lahko v prihodnosti uspešno meril tudi z renomiranimi plavalnimi klubi iz vse Slovenije. V začetni plavalni šoli pa so zelo dobro napredovali tudi radenski pionirji, kar je jamstvo, da se bo plavalni šport lahko tudi zelo razmahnil v tem največjem pomurskem turističnem središču. Tečaj je obiskovalo 26 začetnikov, od teh pa jih je kar 15 že splavalo. Mladi radenski plavalci so se že pomerili s taborniki društev Partizan in v nekaterih disciplinah tudi zmagali. V posameznih plavalnih disciplinah so doslej zabeležili najboljše čase: mlajši pionirji, 50 m prosto: Hinko Hladen 41 sek.; starejši pionirji, 50 m prosto: Jože Cafuta 39 sek.; mladinci-člani 50 m prosto: Jože Šeruga 32,5 sek.; mlajše pionirke 50 m prsno: Renata Zupanc 57 sek.; pionirke 50 m prsno: Olga Žnidarič 55,7 sek.; mladinke, 50 m prsno: Majda Potočnik 1,03 sek. Že začetni tekmovavni rezultati dokazujejo, da imamo v Radencih dober plavalni naraščaj, ki je doslej že tudi pokazal mnogo dobre volje za aktivno sodelovanje pri uveljavljanju plavalnega športa. MLADI PLAVALCI V BAZENU Pionirsko športno društvo Mladost iz M. Sobote je priredilo pretekli teden na soboškem kopališču zanimivo plavalno tekmovanje za učence osmih razredov osemletke. Mladi plavalci so tekmovala za šolsko športno značko. Nastopilo je 65 pionirjev in pionirk. Najboljši plavalci so se na koncu pomerili še za naslov šolskega prvaka. V zaključnem tekmovanju je sodelovalo 20 plavavcev, zmagali pa so: pionirji, 33 m prosto (finale): I. Starc 22,7 sek. (rekord); S. Vlaj 23,4; Z. Baranja 24,6. Pioirji, 33 m prsno (finale): D. Bitenc 31,5 (rekord); V. Starc 34,0; J. Brdnik 35,4 itd. P. Juteršnik BELTINCI PROTI RADGONI NADVSE UGODNA BILANCA Beltinski nogometaši so v preteklih štirinajstih dnevih zaigrali na vseh tekmah izredno dobro. Potem, ko so preteklo nedeljo v prvenstveni tekmi na svojem igrišču visoko porazili NK Šalovci, so bili dvakrat med tednom nadvse uspešni v prijateljskem srečanju z NK Radgono. V prvem srečanju so Beltinčani kot gostje igrali neodločeno 5:5. Pri tem pa moramo naglasiti, da so proti članu mariborsko-murskosoboške nogometne lige zaigrali odlično, saj so pretežni del tekme krepko vodili. Pretekli teden je bilo na sporedu povratno srečanje obeh enajstoric v Beltincih. Pomlajeno moštvo plavo-belih je tokrat zaigralo še bolje in učinkoviteje. Zapisati moramo, da sta se obe enajstorici trudili skozi vso tekmo, da bi izvlekli čimugodnejši rezultat. Gostujoče moštvo je želelo še več: popraviti neugoden spodrsljaj s prvega srečanja, v katerem jim je grozil poraz na. lastnem igrišču in pred svojim občinstvom. Toda dogodki na igrišču so se odigravali drugače. Gostje iz Radgone se niso mogli upirati hitrejšim in prodornejšim domačinom, ki so tokrat visoko premagali nasprotnika s 5:1, polčas 3:0. Za takšen podvig je zasluženo vse moštvo plavo-belih. Z več prisebnosti in iznajdljivosti domačega napada bi lahko bil rezultat še višji. Tekma se je končala v pristnem prijateljskem in športnem vzdušju. -šan Mladinsko moštvo Sobote — štirikratni zapovrstni uspeh V NEDELJO START ROKOMETAŠEV Naposled bodo v nedeljo star tali tudi rokometaši. Že v prvem kolu vseh treh pomurskih rokometnih lig (prva članska, druga članska, prva liga članic) se obetajo nekatera zanimiva srečanja, ki bodo prav gotovo pokazala, v kakšni formi so posamezna moštva po poletnem počitku. V prvi članski ligi bo zanimivo srečanje med delavskima kluboma Agroservis : Tekstilec, pa tudi tekma med Lendavo in Elanom na lendavskem terenu, v n. članski ligi pa tekma med prleškima rivaloma Ljutomerom in Radgono. Zanimanje ljubiteljev tega športa pa bo v nedeljo še prav posebej usmerjeno v Beltince, kjer se bosta v prvi tekmo za prvenstvo v okviru vzhodne slovenske rokometne lige srečali moštvi gostujočega Kovinarja iz Maribora in domačega Partizana. V beltinskem taboru prevladuje zmeren optimizem glede izida prvega srečanja; fantje zagotavljajo, da se bodo srčno in športno borili, potem pa jim tudi morda neodločen rezultat ne bo nepremostljiva ovira Zavedajo se namreč važnosti tega srečanja z bolj renomiranim moštvom, ki že precej pomeni tudi v slovenskem merilu. Ljutomerčan Miro Steržaj je spet v odlični formi in spada tudi letos med najboljše jugoslovanske podiravce kegljev; na nedeljskem preglednem tekmovanju v Ljubljani je dosegel imeniten rezultat 939 podrtih kegljev in se z doseženim drugim mestom v moški konkurenci že zanesljivo uvrstil v državno kegljaško reprezentanco, ki bo koncem tega meseca nastopila na tekmovanju za svetovno prvenstvo v Bratislavi. Jugoslavija bo na bratislavskem prizorišču v moški konkurenci branila že dosežen primat svetovnega prvaka v tem športu. V ponedeljek je bila v Murski Soboti seja sekretariata OZTK. Na seji so razpravljali predvsem o poživitvi aktivnosti občinskih zvez za telesno kulturo in strokovnih odborov po zadnjih poletnih počitnicah. Govora je bilo tudi o pripravah za organiziranje II. pomurskega festivala telesne kulture prihodnje leto v Tednu mladosti. Ob tej priložnosti bodo svečano odprli tudi novi športni stadion za domom soboškega Partizana. Program II. festivala bo, kot predvidevajo, prikazal množičnost v telesni kulturi skozi ves praznični teden in bo hkrati tudi miniaturna gimnaestrada. Odbor za odbojko pri OZTK namerava v kratkem ustanoviti še tekmovalno ligo za starejše odbojkarje. Tekmovanje naj bi služilo predvsem rekreativnemu izživljanju nastopajočih. Prijave pričakujejo zlasti iz soboških delovnih kolektivov. Tekmovali bodo že na novem asfaltnem igrišču. OLD-BOYS V M. SOBOTI V soboto, 15. septembra ob 16. uri bo na nogometnem igrišču NK Sobota prijateljska nogometna tekma — Old-boys — Sobota : Nafta. V obeh moštvih bodo nastopili nekateri stari nogometni »asi«: Vidak, Török, Gerenčer, Vajda in Štefanec za Nafto, Kukanja, Jandl, Klepec, Kološa, Norčič, inž. Deškovič in drugi za Soboto. Izkupiček s tekme bo uporabljen v človekoljubne namene. POMURSKI DERBY V MURSKI SOBOTI V sredo, 19. septembra ob 16.30 uri bo na nogometnem igrišču NK Sobota nogometna tekma za prvenstvo v MM-ligi med domačim Grafičarjem in gostujočo Radgono. Tekma bo privlačna zlasti zatega delj, ker bo verjetno /e tudi odločila, kateri izmed obeh klubov bo moral vzeti slovo iz tega kakovostnega razreda. V predtekmi se bodo srečali mladinci obeh klubov. »TRIO« BOMBEK Naslov zveni malo neverjetno, vendar je res. Gostilničar Franc Bombek iz Podgorc v bližini Ormoža brez težav igra hkrati kar tri instrumente : harmoniko, trobento in bobne. Tega pa se ni naučil kar tako zlahka. Kakor sam pravi, se je trudil skoraj 15 let. Igra pa seveda še kopico drugih instrumentov. Vedno ima zadosti gostov. Včasih mu pomagajo igrat za ples godci iz soseščine, če jih pa ni, pa streže in igra kar sam. Zanimivo, kajne? (Foto: J, Stotnik) Mar je to divja mačka iz afriške džungle? Ne — to je že kar priletna muca. Lastniki, Holčevi v Kobilščaku pri G. Radgoni, ji prisojajo že kar devet let starosti. Prva mesta za domače konje V nedeljo popoldne so bile na Ljutomerskem hipodromu jesenske konjske dirke. Med drugim je bila tokrat na sporedu tudi dirka 2-letnih kasaških konjev za prvenstvo LRS. V dirki za prvenstvo LRS, ki je bila na sporedu kot četrta, je zmagala Leonida z vozačem Lojzetom Slavičem iz Bunčan s časom 1,40.7, drugi pa je bil Dinver z voznikom Sinanovičem iz Turnišča. V enovprežni heat vožnji za 3 do 12- letne kasače je zmagala Fidela, last Jožeta Seršena iz Veržeja. V prvi heat vožnji je dosegla čas 1,27.2, v drugi pa 1,23.8. V drugi dirki za 3 do 12-Ietne kasaške konje je zmagala Santica z vozačem Jernejem Bolkovičem iz ljutomerskega kluba s časom 1,42.5, drugi pa je bil Caravan z vozačem Milanom Lazarevičem iz Varaždina. Peta dirka se je končala z zmago Lunce, z vozačem Antonom Rantašem iz Bunčan. Dosegla je čas 1,36.8, druga pa je bila v tej dirki Slavkica z vozačem Feliksom Jurešom iz Bunčan. V sedmi dirki (tolažilna handicap vožnja) je prva prispela na Cilj Jadrna z Jernejem Bolkovičem. Dosegla je čas 1,39. Osma dirka je bila galopska (za kmečke konje). V tej dirki si je priborila prvo mesto Pika, last Jožeta Kosija iz Grab, s časom 1,30, drugo mesto pa je pripadlo Petki, z jahačem Francom Kosijem iz Grab. Zadnja je bila na sporedu dvo- vprežna dirka. Prvo mesto sta si priborila Lunca in Pinus z vozačem Lojzetom Jurešom. Dosegli sta čas 1,45. Drugo mesto je pripadlo dvovpregi Fistra-Pluton. PODVIG MLADINCEV »SOBOTE« Če od nedelje do nedelje zasledujemo rezultate nogometnih tekem, v našem kraju predvsem predstavnika SCL — Soboto, morda nismo preveč zadovoljni, kajti nekaj točk smo res prepoceni prepustili nasprotnikom. Drugače pa je z mladino. Veliko ljudi, rednih obiskovavcev nogometnih tekem, ima dobro mnenje o mladih soboških nogometaših. Če namreč pregledamo njihovo bilanco, lahko zaključimo, vsaj zaenkrat, še samo dobro. Iz vseh štirih tekem, kolikor so jih do sedaj odigrali, so izšli kot zmago- vavci; torej osem točk in prvo do drugo mesto je vsekakor nepričakovan in zavidljiv uspeh. Lahko jim čestitamo in še naprej bodrimo! LESTVICA Železničar 4 4 SML 0 0 10:2 8 Sobota 4 4 0 0 12:4 8 Slovan 4 3 0 1 12:3 6 Rudar (T) 4 2 2 0 14:6 6 Svoboda 4 3 0 1 11:10 6 Olimpija 3 2 0 1 10:4 4 Odred-Krim 4 2 0 2 6:7 4 Ilirija 4 1 1 2 6:9 3 Kladivar 3 1 0 2 4:4 2 Rudar (V) 3 1 0 2 7:11 2 Celje 4 0 2 2 5:9 2 Ljubljana 4 0 1 3 5:11 1 Triglav 4 0 0 4 5:20 0 Maribor 3 0 0 3 2:9 0 ŠTIRJE PORAZI — SAMO ENA ZMAGA »ČRNA« NOGOMETNA NEDELJA V nedeljo so štirje predstavniki domačega nogometa, ki nastopajo v SCL in MM-ligi, doživeli popolen poraz. Moštvo Sobote je zgubilo obe tekmovalni točki v Ljubi jani, kjer smo si sicer nadejali vsaj delitev izkupička, sodeč po zadnjih rezultatih moštva Ljubljane. Vsi trije predstavniki v mariborsko-soboški ligi so bili povsem neuspešni, lahko celo zapišemo, da so doživeli katastrofo. Bilanca nedeljskih tekem je tako zelo porazna: štirje porazi z razliko v golih 4:22. Razveseljiva je bila edino vest, da so mladinci. Sobote v svoja konkurenci) dosegli že četrto zaporedno zmago V Pomurski nogometni ligi lahko po prvih štirih kolih ugotovijo, da je med posameznimi klubi dokajšnja kakovostna razlika. To potrjujejo tudi doseženi rezultati. Za sedaj kaže, da sta moštvi Beltnec in Sobota B brez konkurence, saj Sta vse tekme odločili v svojo korist z dvoštevilčnimi rezultati. Prijetno presenečenje je pripravilo tudi moštvo Gradbenika, ki ga sestavljajo pretežno delavci lendavskega gradbenega podjetja. Moštvo navezuje nase tudi nedeljeno zanimanje vsega kolektiva za nogomet in sploh športno aktivnost. Vrednost tega moštva pa bomo lahko ocenili šele pozneje, ko bo igralo tudi s težjimi nasprotniki. Dobro sta se predstavili tudi moštvi Rakičana in Bakovec. Ostalim tekmovalnim moštvom pa je potrebno še mnogo vztrajnega dela, da bodo v domači konkurenci lahko, dosegla tudi ugednejše rezultate. LJUBLJANA : SOBOTA 3:1 (0:1) Enajsterica Sobote je bila boljše moštvo v prvem polčasu a je imela tudi več priložnosti za gol kot domačini. Po Maučecu je v 31. minuti igre tudi prišla v vodstvo. V 56. minuti igre je vratar Vrdjuka ubranil strel domačega igralca Djaferoviča z enajstmetrovke. Toda že štiri minute zatem so domačini izenačili in v predzadnji devetinki dosegli še dva gola in vodstvo, ki jim je naposled prineslo tudi zmago. Igra obeh moštev je bila hitra in lepa na oko. LJUBLJANA : SOBOTA 2:3 V predtekmi med moštvoma Ljubljane in Sobote sta se pomerili istoimenski mladinski moštvi. V začetku je bila tekma mlačna, pozneje po je vedno bolj pridobivala na borbenosti. Čeprav so domači prvi povedli, to gostom ni vzelo elana. Kmalu je ne preveč razigrani »Didi« izenačil in le malo je manjkalo, da gostje že v prvem polčasu niso vodili. V drugem delu igre so zaradi napake soboške obrambe domačini spet prišli v vodstvo, toda le za kratek čas. Napadi mladincev Sobote so se vrstili drug za drugim, bili so pogostejši in nevarnejši, želi pa so tudi vse priznanje gledavcev. Mali »Kanu« je zadel le redkokdaj oskrunjen gornji kot, »Didi« pa je nekaj minut pred koncem zapečatil usodo Ljubljane. ALUMINIJ (Kidričevo) : NAFTA 2:1 (0:0) V nedeljo je nekompletno moštvo Nafte brez Kulčarja) gestovalo v Kidričevem in s pomerilo s tamkajšnjim Aluminijem. Obe moštvi sta igrali borbeno in prikazali lep nogomet. Zanimivo je, da so Lendavčani po neodločnem rezultatu v prvem polčasu vodil: vse do 80. minute, ko je prišlo na igrišču do prelomnice. Najprej je moštvo Aluminija zastreljalo enajstmetrovko, 12 minut pred koncem tekme izenačilo in povedlo 6 minut pred zaključnim piskom odličnega sodnika Švajgerja iz Maribora. Poteku igre na igrišču bi bolj ustrezal neodločen rezultat, saj gostje tokrat niso imeli podrejene vloge. KOVINAR (Mrb.) : RADGONA 9:2 (4:0) Kovinar je bil na domačem igrišču tehnično boljše moštvo in je tudi zasluženo zmagal, čeprav je njegova zmaga nekoliko previsoka. Pri moštvu Radgone se je spet pojavila stara bolezen: napad je bil skrajno neučinkovit, zato tudi obramba ne mogla vzdržati stalnega pritiska napadalcev nasprotnika. Tekma ni bila na posebni kakovostni ravni. Sodnik je dobro opravil svojo nalogo. GRAFIČAR : BRANIK (Mrb.) 0:8 (0:3) Vse, kar bi se dalo zapisati o tej tekmi: gostje so bili boljši nasprotnik in so zlasti nadkriljevali domače moštvo v tehniki, ki je povrhu vsega igralo še dokaj lagodno in brez prave borbenosti, ki bi lahko vsaj delno nadomestila boljšo tehniko gostov. Igravci Grafičarja niso izkoristili par iz- redno ugodnih priložnosti za gol in so zastreljali dosojeno enajstmetrovko. Zmaga Branika je zategadelj zaslužena. Tekmo je vodil Bojnec iz Murske Sobote odlično. BOGOJINA : BELTINCI 1:13 (0:7) Bogojinčani so bili kljub prednosti domačega igrišča in občinstva mnogo slabši nasprotnik. Do 8. minute seo nastopali same z desetimi igralci. Gostje iz Beltinec so dobro izkoristili ugodno priložnost v Bogojini in zmagah z dvoštevilčnim, sicer "nesrečnim rezultatom. Strelci golov: Puklavec 2, Serenadi 3, Križanič 4, Fras 2 (enega z enajstmetrovke), J. Puklavec in Klepec po 1 za Beltince, J. Kuhar za Bogojino. Tekmo je vodil Sušeč. PUŠČA : SOBOTA B 1:11 (0:5) Moštvo Sobote mnogo boljši nasprotnik. Njegova zmaga povsem zaslužena. Obe moštvi sta igrali športno fair, noben igravec ni bil tokrat opominjan po sodniku Kukanji, ki je z vso avtoriteto vodil to srečanje. To je za moštvo Pušče končno še posebej pohvalno. Strelci golov: Matjašec 4, Maroša 4, Horvat 3 za Soboto in Horvat 1 za Puščo. GRADBENIK : PUCONCI 4:3 (2:3) Kljub vodstvu gostov v prvem polčasu so se domači v nadaljevanju igre zbrali, najprej izenačili, potem pa še dosegli vodstvo in zmagali. Na dokaj razmočanem igrišču sta obe enajstorici igrali precej ostro in poteku igre bi bolj ustrezal neodločen rezultat. Pucončani so tokrat zastreljali enajstmetrovko. Strelci golov: Pavlič 3 za Puconce, Tarandek 2, Feher in Kiš po 1 za Gradbenika. Sodnik Bolkovič je dobro vodil tekme. VERŽEJ : ŠALOVCI 1:2 (0:1) To je bila tekma dveh slabejših nasprotnikov, vendar pa so gostje tokrat dokazali, da imajo nekoliko več izkušenj za prvenstvena srečanja. Sodnik Benkovič. Strelci golov za Veržej: Novak, 2i-žek in Radosavljevič za Šalovce. BRAZDA : RAKIČAN 3:0 Zmaga nad novincem Rakičanom je povsem zaslužena, čeprav sta bila domače občinstvo in igrišče dokajšnja prednost. O potegu tekme pa nismo dobili natančnejšega poročila. PLANIKA : BAKOVCI 11:0 (6:0) Ob lepem vremenu in na dobrem terenu sta se v nedeljo srečali v Turnišču enajstorici domače Planike in Bakovec. Domačini so ves čas tekme imeli očitno premoč in so to prednost tudi potrdili s pravcatim svežnjem golov. Strelci: Raj 3, Zver 3, Pucko 4, Toplak 1. Tekmo je dobro vodil F. Kološa. LESTVICA Sobota B PNL PO IV. KOLU 4 4 0 0 29:1 8 Beltinci 4 4 0 0 36 :6 8 Gradbenik 4 3 1 0 24:10 7 Brazda 4 3 0 1 13:3 6 Planika 4 3 0 1 24:7 6 Rakičan 4 1 1 2 12:14 3 Bakovci 4 1 1 2 6:18 3 Šalovci 4 1 1 2 2:21 3 Bogojina 4 1 0 3 5:25 2 Puconci 4 0 1 3 10:19 1 Pušča 4 0 1 3 5:22 1 Veržej 4 0 0 4 5:25 0 NAŠI KOŠARKARJI TUDI V REPUBLIŠKI LIGI? Na zadnji seji upravnega odbora KZS so ustanovili vzhodno skupino II. republiške košarkarske lige za območje celjskega, mariborskega in soboškega okraja. V ligi bo lahko sodeloval tudi naš okrajni prvak. Za sodelovanje v tej kakovostni ligi pa mora vsako moštvo imeti tudi ustrezne pogoje: predvsem igrišče in poleg članskega še mladinsko in pionirsko moštvo. Teh pogojev pa doslej nima nobeno moštvo, ki tekmuje v pomurski košarkarski ligi. Zaradi tega je že tudi prišlo do razgovorov med predstavniki strokovnega odbora za košarko in soboškega TVD Partizan; pri tem društvu bodo predvidoma v kratkem ustanovili košarkarsko sekcijo, ki bo imela ustrezne pogoje za delovanje, združila pa bi lahko tudi vse najboljše soboške košarkarje, ki so doslej nastopali v raznih šolskih tekmovalnih ekipah. V novo sekcijo bodo vključili tudi večje število mladincev in pionirjev, ki jih veseli šport pod koši. Pričakujemo, da bodo tudi merodajni činitelji z razumevanjem podprli pobudo za ustanovitev košarkarske sekcije pri soboškem TVD Partizan. P. J. Obiščite od 15. do 23. septembra POMURSKI SEJEM V G. RADGONI Prodaja vseh vrst industrijskega blaga V ČASU SEJMA kulturne, športne prireditve, razstava živine, konjske in motorne dirke, modna revija itd. POMURSKI SEJEM VG. RADGONI OBIŠČITE POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI — OBIŠČITE POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI — OBIŠČITE POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI — OBIŠČITE PO POMURSKI SEJEM VG. RADGONI OBIŠČITE POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI — OBIŠČITE POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI — OBIŠČITE POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI — OBIŠČITE POMURSKI VESTNIK. 13. SEPT 6