411
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
145. Obraz pouličnega življenja. Meeting. K. Mauch.
V New-Rushu 1873.
Tu se drvi tolpa črnih delavcev. Videti jim je, da so došli v dotiko z Evropejci. Začenjajo se sramovati svoje golote. Malo cap jim vendar vid na životu: po-nošena vojaška suknja, in na glavi čaka s peresi. Tam stoji tolpa Kafrov, ki so bili došli z daljuega severa. Kultura jih še ni oblizala. Hodijo popolnema goli, samo spredaj in zadaj jim visi Kosec kože. Kedar gredo na delo, prepevajo narodne svoje pesni. Dolgo ne strpe pri delu. Navadno delajo toliko časa, da si zaslužijo puško in strelivo, potem se vračajo veseli vsak v svojo vas. Da bi preje dobili denarja za puško, kradejo demante, zato je treba ostro paziti nanje. Ali beda, kedar bodo ta plemena dovelj orožena, kedar se vzdignejo na tla-čitelje svoje!
Mene poznajo vsi Kafri cele kopanine. Tako star mož kakor jaz ne dela tu nobeden, pa tudi toliko kot jaz ne dela sploh noben digger. Kafrom sem toraj znamenita oseba, in nazivajo me „stari gospod/ Zbijam nedolžne šale ž njimi, da se smejajo, zato me imajo tako radi. Ako je pa kater naroden, priložim mu brez vsega pomisleka par zaušnic, zato se me tudi boje. Spoznavajo pa, da so potrebni zaušnic. Mnogi, ki prihajajo s severa, zvesele se ko me ogledajo, ponašajo se, da so me videli v svojem kraju, ko sem pred par leti potoval po njihovej domovini, vzlasti ob reki, ki jej vele Limpopo.
Delavcev imamo sedaj dovelj. V našem delu dela 15 Kafrov. Stanujejo v šatoru blizu moje hišice. Vsak zasluži na teden 10 šilingov in hrano; glavna hrana jim je neslan in nezabeljen močnik z debelo mlete moke, ki jo meljejo kmetje z ročnimi mlini. Kedar dobe zvečer še malo žganja, takrat so tako veseli in razposajeni, da jih je treba z volo\sko žilo k počitku pogoati.
Tukajšnjo ljudstvo pisano gleda angleško vlado. Posebno jasno se je to pokazalo ob velikem meetingu, ki je bil ne davno. Angleška je v svojej skrbi o blagru podanikov obdarila „Zapadno zemljo Grikov " z ustavo, ali s tako zvito ustavo, da bi vlada tudi proti volji ljudstva mogla delati, kar bi hotela. Ko jo bila ustava oznanjena, čitali smo po vseh vogalih z ogromnih plakatov, da se sklicuje velik zbor ljudski. In nastalo je tekanje po vsej okolici. V saboto dne 26. junija je bilo kakor na velik praznik. Na trguje stala tribuna s štirih ogromnih voz. Z vseh strani je vrelo nemirno ljudstvo v tolpah z godbo in zastavo na čelu. Ali angleških barv ni imela nobena tolpa. Mnogi so se pripeljali, mnogi prijahajali. Tudi Kaferi so nosili na drogih napise, hva-
412
loče prijatelje ljudstva, a smešeče njegove tlačitelje. Na drugih drogih so nosili karikature guvernerja in višin mu uradnikov. In kaj vse smo slišali s tribune! Človeku je srce radosti skakalo, ko je poslušal, kako jasno in odločno se je angleškim gospodom povedala resnica. Slednjič smo sprejeli z velikim vriskanjem resolucijo: da nepriljubljene uradnike odstavijo in podele novo ustavo. Na vso moč smo kričali in povedali vse, kar nam je srce težilo. Ako ne bode koristilo, škodovati tudi ne more.
V nemških novinah sem čital, da je v Stuttgartu Karol Mauch govoril o svojih odkritjih v južnej Afriki. Pač je nedostojno nemške učenosti, da se take laži trosijo po svetu. Ponašal se je Mauch, da je odkril neko zasuto mesto blizu Vaala. Tu o tem ne zna čisto nič noben tujec in noben domačin. Tudi se je ponašal, da je osledil šest zlatih žil, da so tri uže načeli in da kopljejo z znatnim uspehom. No Lydenburg je edino mesto, kjer se zlato dobiva, a tega ni odkril Mauch. Kopali so tu uže pred desetimi leti. Mogoče, da je bilo kedaj tu dosta zlata, kajti narodna pravljica pripoveda, da je prav le-sem pošiljal po zlato kralj Salomon, ko je stavil tempelj v Jeruzalemu. Dandanes so te kopanine naznatne. To mi je povedal tudi znanec, ki je šel tje sreče iskat, pa je ni našel. Tudi je pravil Mauch, da je od Zambezija naredil ovinek na demantovo polje. No, kakošen ovinek je to! To je vendar kaj sveta, ovinki pa se delajo na malem prostoru. V kopaninah ni imel sreče, ni mogel ne enega demanta kupiti; se ve da, za tako ceno? kakoršno je baje ponujal, demanti niso na prodaji.
Čital sem v „Svobodi", ki ste mi jo poslali, da deca in žene nekaterih politiških obsojencev žive v velikej stiski in v pomanjkanju. Piikladam toraj krasen demantek. Prodajte ga, ali pa ga izigrajte v kakej družbi. Novce porazdelite ubogim rodbinam, katerim so očetje priprti zbog politiških spisov. Menim, da vsak bogatejši Čeh bode drage volje kaj vrgel v ta namen. Kedar mi bodete odgovorili, ne pozsbite povedati, ali Vam je demant prišel v roke ali ne, in koliko ste zanj prejeli. Ako bodete imeli neprijetnosti zbog tega, potrpite. Storiti hočete ljudomilo delo.
Tukajšnjemu okrožju je vlada augleška dela novo ime: „Kimberley-district." Zdravi!
Vaš
C P.
145.
Zasutje v claimu-
Kimberley 1874.
Sprevidel sem z novin čeških, ki ste mi jih poslali, kakor tudi s tujih listov, da se v narodu češkem pojavlja nesrečni razkol. Vesele se ga edino le nasprotniki naši.
V Afriki ni mnogo novega. Kaferska revolucija v Natalu je do celega potlačena, in na tisoče Kafrov v največej bedi so pognali po svetu. Tako dela Angleška. Gledite, to Vam je evropska kultura! Tudi Ašanti so potlačeni. Kako pač naj bi se ubranili ti ubogi domačini angleškej nadsili! Severne krajine okolo Kurumana in Kolobenga, kjer stanujejo Bečuvani, in kamor se zatekajo sedaj tudi Bailapini, pridejo preje ali sleje gotovo tudi na vrsto, da si niso dosta vredne.
Ne davno sem čital ilustrovan lip&ki list „Daheim". BUa je v njem podoba K. Maucha in popis potovanja njegovega. Mož toži v tem popisu, cla je na potovanju v Trensvaalii trpel toliko pomanjkanje, da je od lakote grizel podplate. No Bog nam pomagaj! Da se upa kaj takega zapisati! Kdor se spusti v Afriko, gotovo se previdi s potrebnim orožjem, in divjačine je tu v izobilju; toraj ni treba nobenemu podplatov grizti. Pač ni dostojno nemških listov, da take debele laži po svetu trosijo. Tudi izvedam, da imajo Maucha v želodcu trans-vaalski kmetje, in te angleški in holandeški.
Ako citate angleške novine, gotovo ste pred časom naleteli na dopis z južne Afrike, v katerem dopisnik pripoveda,   da   je več   tukajšnjih  jam   ali   posutih ali pod vodo. V enej jami pa   je kopal star digger in ga je posulo. Izkopal se je sicer iz posipine, ali zelo poškodovan. Ta digger sem jas.   Morda Vas hoče zanimati   popis te nezgode. Kdor ima   skomine po  demantih, naj pride na tukajšnjna pokopališča. Eno je ograjeno, to je za belce, eno nima ograje, in   to je   za Kafre.   Napisi na mnogih grobovih bi pa poučili,   koliko   pokojnikov je bilo ubito v kopaninah.   V ponedeljek   dne   15. decembra lanskega leta so dotični   pazniki   opazili,   da   ni vse varno v kopaninah. Policijski urad je koj oznanil, v katerih claimih se ne   sme   delati.   Ta   prepoved   se   ni   tikala   našega claima,   ki  leži v drugej vrsti.   Dne   16. decembra   sem šel po   navadi s štirimi Kafri   na   delo.   Lezli   smo   po lestvah v globino.   Moji   sodelavci so uže bili zdolaj, in tudi jaz sem   uže   stopil   na   lestvo,   ko pristopi Nemec Battenhauser   in   mi   svetuje, naj   ne ležem doli,   ker ni prav varno    Jaz   ga   nisem poslušal.   „Preden se začne posipati pri nas, do takrat uže lehko uskočim,"   odvrnil sem mu. Zmignil je z rameni in šel. Brez vse skrbi sem lezel doli in začel delati. Bilo je po devetej   uri.   V sosednih claimih niso delali tedaj.   Nakrat vdarijo Kafri v oglušen krik in začno kot mački loteti po lestvi. Ozrem se in opazim,   da   se   nad   menoj cela stran maje.   Po-padem suknjo in skočim   na lestvo, ali ko sem se malo pognal po njej, žagrmelo je Dame.   Vrglo   me je v kot, a   lestvo   je zlomilo.   Vse  je   bilo   zavito v gost   prah. Stemnilo se mi je pred očmi in zavest sem zgubil.  Za-vedši se sem začutil hudo   bolečino na glavi in po vsej levej strani života.   Okrog   mene črna tema.   Hočem se ganiti; aii ne morem.   Zasut sem bil do ramen.   Desna roka  je   bila   prosta,   leva   zasuta.   Izgrebel sem jo, ali vzdigniti   je   nisem   mogel.   Ogledam   se   in vidim   nad
413
seboj odprtino, skozi katero se mi suaeja modri nebes. Polagoma sprevidim situvacijo svojo. Lestva zlomljena na tri kose; ogromna skala zapira kot, v katerem tičim kot miška vpasti. Sreča da je skala tako pala, če ne bi bil popolnoma zasut in strt.
(Dalje prihodnjič.)