216 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Deržavni svetovavci ne bojo menda pred 14 dnevi imeli velikega zbora, ker imajo izvoljeni manjši odbori s pretresovanjem deržavnih dohodkov in stroškov toliko opraviti, da jim ni mogoče, svojih opravil pred dokončati. Ti veliki zbori bojo sila imenitni, ker naj-važniše reči našega cesarstva bojo prišle takrat v pretres. — Ministerstvo je sedaj tudi deržavne dohodke za leto 1861 deržavnemu svetovavstvu v pretres izročilo. Dohodki neposrednih davkov (zemljišnih, hišnih itd.) so za leto 1861 prerajtani na 90 milijonov in 34.000 gold., — posrednih (vžnilnine itd.) pa na 2351/2 milij. gold. Primera zemljišnih davkov od leta 1858 z letom 1861 kaže, da bojo ti davki 7J/2 milij. gold. manj donesli, zato, ker smo Lombardijo zgubili; hišni davek bo po ministerskem pre-vdarku dal 3 milij. gold. več. Tudi vojski na doklada z 13 milijoni in 405.800 gold. stoji še v predlogu, kar kaže, da hoče ministerstvo ta davek še prihodnje leto pobirati. Dohodki vžitnine so prerajtani na 54!/2 milij. gold., čoln in e blizo 14 milij., soli 32 milij., tobaka 30 milij., loterije 6 milij., poštnine 2lj2 milij., cestnine 3 milij. Vse te reči bojo deržavni svetovavci v resen prevdarek vzeli. — C. kr. ministerstvo notranjih oprav je dovolilo, da si občina (soseska) v Poisdorf-u v dolnji Avstrii sme občinsko ali srenjsko hranilnico (šparkaso) napraviti. — Kakor se v nekterih časnikih bere, se podvizuje ministerstvo pripraviti gradivo za željno pričakovane deželne namesti) ije. — Sliši se, da bo število za n da rje v zlo zmanjšano (od 16 regimentov na 10) in da bojo žandarji vprihodnje samo po kmetih. — „Czas" oznanuje, da kmali pride ministerski ukaz, ki bo zapovedal, da se ima poljski jezik pri s od ni j ah v Galicii upeljati. — Železnica, ki bo iz Dunaja peljala čez Salc-burg, Mnihov in tako dalje v Pariz, se bo že 1. dan prihodnjega mesca odperla. — Tcržaška bankirja Mandolfo in Brambila, ki sta bila zavoljo preiskave lanske vojskine goljufije tukaj v zaporu, sta izpušena, Revoltela pa je še zapert. — Vremenikarji posnemajo iz marog na solcnu prerokovanje, da ta in prihodnji mesec (mali in veliki serpan) bota zlo vroča; pa tudi jesen — pravijo — bo gorka, ker letošnje leto v vsem skupaj še ni doseglo tolike toplote, kolikor je navadno vsakemu letu gre. Ako se pa to še dalje zakasni kakor se je zakasnilo od leta 1822 do 1833 in od leta 1833 do 1844, utegne tudi prihodnja zima nenavadno mehka biti. — Kepa ta zvezda se je prikazala; 26. dan p. m. smo jo vid.li s prostimi očmi. Iz Zagreba. Za papeževo posojilo se je podpisalo v zagrebški škofii dosihmal 22.200 frankov, med kterimi je 20.000 fr., ki jih je podpisal sam kardinal in škof. Iz Rima. General Lamoriciere ni varen svojega življenja. Unidan je na svojem potovanji prišel v gostivnico, kjer ga je mislil kerčmar zavdati; dober človek mu pa to popred pove. „Naj bo! — reče Lamoriciere — želodec je prazen; jez moram jesti. Pa pokličite mi kerčmarja!" Ko ta v sobo stopi, mu general reče: „Vern, da me hočete zavdati. Storite, kar hočete; al to Vam povem, da vsakega kerčmarja bom ustrelil, pri kteremu me bo le količkaj po trebuhu šipati začelo". Po tem se usede general in je; kerčmar ves plašen mu sam nosi jedila na mizo. Sardinsko. Iz Turina 28. junija. Včeraj je deržavni zbor pretresal predlog ministerski, kteri svetuje, naj se 150 milijonov lir za deržavne potrebe na posodo vzame. Mnogo poslancov je govorilo za to posojilo, rekši, da je veliko dnarja treba, ako se hoče močna Italija ustvariti; nekteri poslanci pa so rekli, da bi tudi poterdili posojilo, ako bi zaupanje imeli do ministerstva; Guerazzi je očital ovinke, po kterih Cavour-jeva politika hodi, in je svetoval, naj se Sicilija vzame v sardinsko kraljestvo, neapolitanska zveza zaverže in očitna vojska zoper Neapolitansko, Rimsko in Avstrijansko začne. — Vsem oficirjem, ki so lani iz službe stopili, je zaukazano, oglasiti se v vojnem mini-sterstvu. Neapolitansko. Govorilo se je, da Garibaldi, čedalje močnejši, namerja 28. junija udariti na Mesino v Sicilii ali pa naravnost na Neapolitansko. Danes še ni znano, kaj je storil. Namesto novic o Garibaldi-tovi armadi nam pa pripoveduje telegraf iz Neapolja, da se je tu 28. dan p. m. strašna prekucija začela; pisarnice 12 mestnih komisarijatov so bile oropane, pisemske shrambe (arhivi) sožgane, komisarji pa pomorjeni; hotli so puntarji tudi jetnike iz jetnišnic izpustiti, pa armada jim je vendar to ubranila. Mesto je pod obsedo; mestna straža (guardia civica) se napravlja; mati kraljica je s svojimi hčerami bežala v Gaeto; novo ministerstvo je izvoljeno pod predsedništvom Spinelli-a, ki je tudi leta 1840 minister bil; svobodna ustava je ljudstvu obljubljena in neapolitanska vlada se prizadeva sprijazniti se s sardinsko. Vse te novice je prinesel telegraf na enkrat; al bati se je, da vse to ne bo neapo-litanski vladi dosti pomagalo, ker je že berž ko ne — pre-poztio. Zapušena od vseh drugih vlad se mora bolj Ga-ribaldi-ta bati kakor se zanašati za svojo armado, ktera se je v Paiermi tako slabo obnašala in se tudi v Neapolji ni krepko v bran postavila, sicer bi bila vendar lahko pe-šico ustajnikov zaterla. Kjer se morejo take reči goditi, tam je mogel pač rak deržavo že globoko podjesti; ni tedaj paiižki zbor že 8. aprila 1856 brez potrebe resen opomin dajal neapolitanski vladi; al ona ga ril hotla slišati, in zdaj se ji huda ura bliža. Kaj bo iz vsega tega, bo prihodnost učila. Garibaldi oklicuje razglas za razglasom in spravlja Lahe na noge. Franeozko. Za gotovo se pripoveduje, da bo vladar pruski cesarja Napoleona v taboru Chalonskem obiskal. To bi bilo čudno znamenje posebne prijaznosti, ki bo dalo časnikarjem spet marsikaj ugibati. — „Mor. Chron.u piše, da francozka armada ostane še v Rimu; cesar Napoleon bo varoval sv. očetu Rim; v kaj več se pa noče spušati, zato, ker se rimska vlada brani upeljati deržavnih prenaredb. — Škofom ni več prepovedano oklicovati pastirskih listov. — V tem, ko cesar veliko politiko dela po svetu, razstava živine in kmetijskega orodja v Parizu vabi veliko ljudi k ogledu; perve 4 dni jih je prišlo že čez 100.000.