DONACIJA 8000032 OSREDNJA CELJE , Muzejski trg 4.000 € knjižnica PGD Nazarje za nakup gasilskega vozila ŠTEVILKA 41 LETO XXXIX 12. OKTOBER 2007 CENA 1.35 EUR O sii® aftil Commerce '«■pr® 4 i ■£•%*. iopio zimo Im pomiod mluino out 1 mùtavifaMi%6at! g i UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE © 080 22 36 www.hp-cominerce.si A ^ •Vi [Te ÄKCIJSKEXENE fodrugaino/.ir.ie. Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. ne nice, jebane. NLB® Leasing POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Na zalogi: - sveži pesni rezanci, -jesenska akcija gnojila KAN NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13,899 53 12 naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo lexFension SREČNO IN BOGATO NOVO LETO ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00. faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 p v. H*™» ^ jj ; mum i! tiraj wL-Jr i « 4 j» - a OSflEITNJA Tretja stran! KNJIŽNICA Poföäjinski pink-ponk Pisati o pokrajinah oziroma regijah v Sloveniji počasi postaja utrujajoče, saj je očitno, da so si politične stranke, vsaj nekatere močnejše, uvedbo vmesnih enot med državo in občinami izbrale za svoj poligon izražanja moči in zbujanja medijske pozornosti. No, prva se je na tak način opekla NSi, ki je svoj predlog za samo šest pokrajin po intervenciji predsednika vlade hitro umaknila z obrazložitvijo, da je šlo samo za predlog, in ni izključeno, da se ne bo na podoben način opekla še kakšna druga stranka oziroma njeni predstavniki. Pregovor, da se zarečenega kruha največ poje, še vedno drži, kar v zadnjem času lahko razberemo iz sporočil največje opozicijske stranke. Le-ta se v Ljubljani zavzema za samo šest pokrajin, njen poslanec pa v Velenju hkrati zatrjuje, da Zgornja Savinjska in Šaleška dolina morata dobiti svojo regijo. Na podlagi tega lahko pričakujemo, da bo sedanja vlada prihodnje leto pred parlamentarnimi volitvami eno največjih kritik doživela prav na račun pokrajin, kakršne koli že bodo. Če bo projekt resnično neracionalen, potem bodo takšne kritike seveda upravičene, saj bi si morala vlada prizadevati za zmanjšanje birokratskega aparata in nižje obremenitve gospodarstva in ne obratno. Zaradi ohranitve socialnega miru je od napovedanih reform na začetku mandata, ki so obetale cenejšo državo, ostalo bore malo. Sindikati so z rohnenjem po ljubljanskih ulicah očitno pokazali dovolj moči, da je koalicija večino radikalnejših reformnih predlogov pospravila v predale, zdaj pa se nameravajo sindikati na podoben način lotiti še delodajalcev, ki skušajo dokazati, da prave rezerve za višje plače tičijo drugje - ne v napihovanju bruto plač, od česar bo spet največ imela država in ne delavci. Ob nedavnem obisku v Nazarjah je ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja eden izmed županov malce za šalo, malce zares vprašal, če bo po uvedbi pokrajin iz občine sploh še mogoče priti do ministra. Žagar se je le nasmehnil in dejal, da je komuniciranje z več kot dvesto župani izredno naporno in vzame ogromno časa. Iz tega zornega kota ga povsem razumem, da se tako goreče zavzema za uvedbo pokrajin že v tem mandatu. IZ VSEBINE: Aktualno: Vlada bo na pokrajine prenesla 1,2 milijarde evrov.......4 Občina Nazarje: Predsednica LDS Katarina Kresal obljubila denarno pomoč po poplavah.5 Intervju: Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za lil. življenjsko obdobje Velenje.6 Elkroj Nazarje: Odprli novo prodajalno v Lendavi.7 Galerija Velenje: Prodajna razstava Flora - 6......9 KUD Utrip: Iz starejše zgodovine Rečice ob Savinji.10 80-letnik Ludvik Es: Neumoren pedagog, radiomater in dobrotnik.........16 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 41,12. oktober 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PRENOS DENARJA, KADROV IN NALOG NA POKRAJINE Vlada bo na pokrajine prenesla 1,2 milijarde evrov Vlada se je pretekli teden uskladila o tem, koliko denarja in kadrov ter katere naloge bodo posamezna ministrstva prenesla na pokrajine ob njihovi ustanovitvi. Izhodiščni predlog za javno razpravo, ki predvideva ustanovitev 14 pokrajin, pa še vedno spremljajo številne polemike o smiselnosti tako velikega števila pokrajin, saj predlagani model 14 pokrajin naj ne bi bil dovolj učinkovit. NA POKRAJINE SE PRENAŠA 13 ODSTOTKOV PRORAČUNA Po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivana Žagarja se na pokrajine prenaša skupaj 1.209.728.201 evrov finančnih sredstev oziroma dobrih 13 odstotkov sredstev iz proračuna za leto 2009. Ob tem bo z ministrstev na pokrajine prenesenih tudi nekaj več kot 4.000 delovnih mest. Od tega naj bi v pokrajinske uprave preselili okrog 400 državnih uradnikov iz ožjega, preostali kader pa iz širšega dela ministrstev, kamor med drugim sodijo tudi centri za socialno delo in zavodi za zaposlovanje, ki bodo namesto državne postale pokrajin- ske institucije. Največ sredstev in nalog se po Žagarjevih besedah prenaša z ministrstva za šolstvo in šport, saj naj bi z države na pokrajine prešle nekatere pristojnosti na področju srednjega in višjega šolstva. Poleg tega bodo s postavke tega ministrstva prenesli še finančna sredstva za 10.630 kadrov. Med preostalimi ministrstvi, s katerih se še prenaša veliko nalog, je naštel še ministrstva za promet, deio, družino in socialne zadeve, gospodarstvo ter službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ta bo na pokrajine v celoti prenesla regionalne spodbude iz naslova strukturnih skladov oziroma 110 milijonov ev- rov. Ministrstev, ki bodo vsaj del svojih pristojnosti prenesla na pokrajine, bo dvanajst. JE 14 POKRAJIN PREVEČ? Minister Žagar meni, daje predlagano število pokrajin zgornja meja, medtem pa ocenjuje, da je število od devet do 14 najbolj primerno glede na izvajanje vsebinske pokrajinske zakonodaje. Kljub temu so glede takšne delitve Slovenije mnenja deljena. Večina predlog vlade sicer podpira, vendar so pogosti predlogi za zmanjševanje njihovega števila. Predvsem stranka NSi se zavzema za manjše število pokrajin, saj predlagani model naj ne bi bil dovolj učinkovit in je za Slovenijo predrag. Po mnenju državnih svetnikov bi morala vlada razmisliti o večjih in učinkovitejših, gospodarsko močnih pokrajinah, ki bi imele večji finančni, razvojni in kadrovski potencial. Predvsem opozicija si želi konkretnih izračunov o prihodkih in stroških, zlasti pa podatke, kakšna je razlika med stroški za 14 in za šest do osem pokrajin. V službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko so pripravili štiri variantne predloge območij bodočih pokrajin. Vse štiri različice še vedno predvidevajo 14 pokrajin, največ razlik med njimi pa je v Osrednjeslovenski pokrajini. Štirje variantni predlogi regionalizacije so nastali na podlagi analize stališč in prejetih predlogov 182 občinskih svetov v zvezi z izhodiščnim predlogom za določitev območij, sedežev in imen bodočih pokrajin. V vseh različicah so spremenjena imena štirih pokrajin, Podravske v Štajersko pokrajino, Spodnje Podravske pokrajine v Vzhodno Štajersko pokrajino, Savinjske v Celjsko pokrajino in Goriške v Severno Primorsko pokrajino. SEDEŽ SA ŠE ŠE NI ZNAN Na vladni predlog o območjih pokrajin v Sloveniji s sedeži in imeni so se odzvali tudi občinski sveti bo- Naša anketa So pokrajine dobrodošle? Če je bil projekt prejšnjega desetletja na področju državne organiziranosti preobrazba občin, je projekt tega desetletja ustanavljanje pokrajin oziroma regionalizacija Slovenije. Slovenija je dobila štiri predloge za ureditev 14 pokrajin, v predlogih pa so različno začrtane predvsem meje pokrajin v osrednji Sloveniji. Občinski sveti so imeli možnost, da sporočijo svoja mnenja na izhodiščni predlog ureditve, oglasilo pa seje kar 182 občinskih svetov od skupno 210. Osnovni namen ustanavljanja pokrajin je približanje upravnih storitev ljudem in racionalnejša raba davkoplačevalskega denarja. Sistem financiranja naj bi spodbujal pokrajine h konkurenčnosti in medsebojni tekmovalnosti ter odgovornosti za lasten razvoj. Toda ali bo ustanovitev pokrajin povzročila preveliko razliko pri razvoju nekaterih? Vojin Petkovič, Mozirje Sredstva se bodo nakazovala na regijo, tako bo večji pregled nad njihovo porabo. Moje mnenje je, da so pokrajine sicer potrebne in je tovrstna odločitev vlade pravilna, a ne preveliko število. Od načina financiranja pokrajin pa je potem odvisen njihov razvoj. Viktor Praznik, Prihova Prepričan sem, da je povezovanje s Šaleško dolino napačno. Bolj bi bilo dobrodošla povezava s spodnjo Savinjsko. Že sedaj se po občinah kaže različna stopnja razvoja, tako da sam ne verjamem, da bo pri pokrajinah drugače. Tudi tu bo različen razvoj. Kar pa se sedeža tiče, bi bilo boljše, da bi bil ta v Mozirju. No, s pokrajinami ali brez njih, mislim, da ne bo nikakršne razlike. Robert Stropnik, Lepa Njiva Pokrajine vsekakor potrebujemo. A naše združevanje s Šaleško dolino v Savinjsko-Šaleško pokrajino bo naši dolini prineslo le nazadovanje, Šaleška dolina je namreč gospodarsko zelo razvita. Od ustanovitve pokrajin osebno pričakujem večjo prepoznavnost, vsekakor pa več finančnih sredstev ne bomo imeli. Rozalija Tkavc, Nazarje Ustanavljanje pokrajin ni dobro za Slovenijo. Z ustanovitvijo regij bodo razcepili tudi zgodovino. Prav tako bodo s tem dejanjem povzročili veliko zmede, preden se bodo ljudje navadili na nove ure-ditve. Prepričana sem, da Slovenci sploh ne potrebujemo pokrajin. Rezika Solar, Ljubno ob Savinji Zdi se mi, da pokrajin sploh ne potrebujemo, saj smo do sedaj kar dobro živeli tudi brez njih. Kaj pa nam bodo pokrajine in decentralizacija prinesle, bomo lahko ugotavljali, ko bo do tega prišlo. Natalija Rahten, Loke Ustanovitev pokrajin bo prinesla razlike pri razvoju države. Nekaterim bo tako ustanovitev pokrajine dobrodošla in jim bo dala pozitivne učinke, druge pa bodo mogoče celo stagnirale pri razvoju. Koliko jih potrebujemo, pa bo pokazal čas. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem doče Savinjsko-Šaleške pokrajine. Vseh deset občinskih svetov soglaša s predlogom vlade glede območij pokrajine, mnenja in predlogi pa se razhajajo pri imenu in sedežu pokrajine. Tri zgornjesavinjske občine predlagajo ime Zgornjesav-injska pokrajina s sedežem v Mozirju, dve se jim pridružujeta v mnenju glede sedeža, občina Šoštanj se zavzema za sedež v svojem kraju, ostale občine pa soglašajo s predlaganim sedežem pokrajine v Velenju. Tudi sicer je zaznati podporo oblikovanju Savinjsko-Šaleške pokra- jine, ki naj bi bila primerna tako s političnega kot gospodarskega vidika. Ustanovitev skupne pokrajine bo vsekakor nadgradnja že uspešnega sodelovanja znotraj tega območja. Kljub spodbudnim napovedim in prednostmi prenosa nalog na pokrajinske organe se številnim občinam ob tem poraja zaskrbljenost. Znano je, da Zgornja Savinjska dolina po razvitosti zaostaja za Šaleško, in bo v primeru, da središče bodoče pokrajine postane Velenje, verjetno razvojno še najmanj pridobila. Irena Drobež GORENJE TRADE SHOW 2007 Na ogled so bili vsi ambasadorji Gorenja Minulo soboto se je v Velenju odvijal še zadnji, končni dan petdnevne prireditve v organizaciji podjetja Gorenje, Gorenje Trade Show 2007. Prireditev se je vse dni odvijala v Razstavno-prodajnem salonu v Velenju, do petka se jo je predvidoma udeležilo okoli 1.700 poslovnih partnerjev Gorenja iz 30 evropskih in drugih držav, v soboto pa je bila namenjena končnim potrošnikom. Zadnji dan petdnevne prireditve Gorenje Trade Show 2007 so v Razstavno-prodajnem salonu v Velenju odprli vrata tudi za končne potrošnike (foto: TG) Ti so si vrata v razstavno-prodajni salon podajali ves dan, saj so bili na ogled postavljeni vsi, tudi najatraktivnejši in najnovejši izdelki podjetja Gorenje. Obiskovalci so si očarani ogledovali nov kuhinjski ambient z aparati Gorenje Ora-lto, izdelke iz kolekcije Pininfarina Black, konceptualno kuhinjo za moderne domove Compact XL, hladilno-zamrzovalni aparat Gorenje Starry Night s 26 tisoč kristali Swarovski ter prosto-stoječe gospodinjske aparate Qube. Med paradnimi konji Gorenja je bil razstavljen tudi odmeven projekt najuspešnejšega velenjskega podjetja hladilni aparat skritv nogi mize, SmartTable, pred salonom pa sije bilo moč ogledati še Futuristično kuhinjo, kije bila vtem letu razstavljena v vseh pomembnejših prestolnicah Evropske unije. V upravi Gorenja so poudarili koristnost in edinstvenost njihovega sejma bele tehnike, ki ga zatorej v Velenju nismo videli zadnjikrat. TG KATARINA KRESAL OBISKALA OBČINO NAZARJE PO POPLAVI »Znotraj stranke bomo organizirali zbiranje sredstev« Na povabilo župana Ivana Purnata sta pretekli teden Nazarje obiskala predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal in generalni sekretar LDS Dorijan Maršič. Prisluhnila sta županovemu opisu in oceni višine nastale škode v občini ob nedavnih poplavah, na osnovi katere bo stranka LDS poskušala pridobiti čim več sredstev za pomoč pri sanaciji. V zvezi z odpravljanjem posledic šalova strinjala, daje nastala škoda neurja so oči javnosti uprte pred- precejšnja in napovedala, kako bo vsem na najbolj ogrožena območ- stranka LDS postopala pri reševan- ja v Sloveniji, ki so terjala tudi življen- ju te problematike: »Župan nam bo Župan Ivan Purnat je predsednico LDS Katarino Kresal podrobneje seznanil s posledicami nedavnih poplav v občini Nazarje (foto: Irena Drobež) ja. V nazorski občini k sreči ni bilo človeških žrtev, zato je bila deležna nekoliko manj medijske pozornosti, kar pa ne pomeni, da materialna škoda ni bila velika, saj le-ta znaša okrog 1,5 milijona evrov. Kresalova se je želela s svojim obiskom podrobneje seznaniti z nastalo škodo v tej občini: »Naša želja je bila slišati, če obstaja znotraj občine kakšen konkreten problem, ki bi ga mi, seveda s svojimi omejenimi možnostmi kot opozicija, lahko pomagali rešiti. Problem, kije vsploš-nem smislu morda manjši, je za določeno osebo pomemben in tu želimo s pomočjo našega članstva pomagati in pospešiti rešitev.« Na podlagi slišanega seje Kre- sporočil, kateri so tisti primeri, kjer ni pričakovati hitre pomoči s strani države, ker to morda ni strukturno urejeno ali ni prioriteta, kljub vsemu pa je za nekega posameznika bistvenega pomena za nadaljnji potek njegovega življenja. Znotraj stranke bomo organizirali zbiranje sredstev. Ljudje se mnogo lažje identificirajo s problemom in rajši prispevajo, če vedo, komu in za kaj gre, zato verjamem, da bomo s tem internim pozivom lahko nabrali sredstva, ki bi lahko koristila tem konkretnim ogroženim osebam.« Pridobljena sredstva bo župan Purnat namenil reševanju najbolj perečim problemom. Irena Drobež POPRAVEK INFORMACIJE V prejšnji številki Savinjskih novic seje v članek Potreba po regionalni turistični zvezi nehote prikradla napaka. Priznanje TZS ni prejelo Društvo podeželske mladine Mozirje, ampak Društvo prijateljev mladine Mozirje. Savinjčan 0 MARIJA VRTAČNIK, PREDSEDNICA ANDRAGOŠKEGA DRUŠTVA UNIVERZA ZA ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE »Pomembno je ohranjati telesno in duhovno vitalnost« Marija Vrtačnik Človek si je skozi zgodovino prizadeval, da bi ostal večno mlad ali pa starost vsaj nekoliko »odložil«. Vendarso bili vse do sredine prejšnjega stoletja, v nekaterih patriarhalnih družbah pa še sedaj, stari ljudje cenjeni in spoštovani, saj so bili kot nekakšna zakladnica modrosti. Današnji starostniki pa so se pripravljeni tudi kaj novega naučiti. O tem smo se pogovarjali z Marijo Vrtačnik, predsednico društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje. Vrtačnikova je že kako leto in pol upokojena, torej pozna to temo iz lastnih izkušenj. - Kako gleda naša družba na starost? V današnji potrošniški družbi, ko smo z idealom mladosti že kar obsedeni, je starost često stigmatizirana. Ker starejši tako na delovnih mestih kotvvsakdanjem življenju naletijo na nerazumevanje in posmeh, se čestokrat raje umaknejo in tako osamijo. Vendar se Evropa stara, življenjska doba seje izrazito podaljšala. Petinšestdeset let je tista ločnica, ko pravimo, daje človek star, vendar že razmišljajo, da bo treba to mejo prestaviti navzgor, saj so današnji ljudje ali pa vsaj velika večina od njih pri teh letih še zelo vitalni in ustvarjalni. - Kaj pa starostnik kot potrošnik? Večina trženja in oglaševanja je še vedno na- menjena mladim, vendar že srečujemo tudi oglase namenjene starejšim ciljnim skupinam. Kapital spoznava, da so to potrošniki, ki imajo čas pa tudi denar, le produkt jim je treba ustrezno predstaviti. - Za mnoge ljudi je odhod v pokoj velika ločnica v njihovem življenju. Marsikdo, zlasti tisti iz bolj ustvarjalnih poklicev, menijo, da je to zanje »družbena smrt«, kaj menite vi? Pred upokojitvijo sem bila petnajst let direktorica v nazorskem Elkroju in priznati moram, daje z odhodom v pokoj v mojem življenju nastal velik vakuum. Naenkrat ni treba več odločati o ničemer, nihče ne potrebuje tvojega nasveta. A kmalu pride spoznanje, da se svet vseeno vrti naprej. V takem položaju imajo prednost tisti, ki so se že prej ukvarjali s kakim konjičkom, športom, imeli poleg delovnih obveznosti še kakšne stranske dejavnosti. Sama sem po letu in pol postala predsednica velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje, kije odgovor na tovrstne potrebe starejših ljudi. - Kako bi predstavili vaše društvo? V Sloveniji je okoli 35 takih društev, nekatera so še v nastajanju. Velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje je med najstarejšimi v Sloveniji, saj deluje že dvaindvajseto leto. Svojim slušateljem nudimo kar 70 različnih krožkov. - Kako pa delujete teritorialno? Pokrivamo območje Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Ker smo svoje delovanje želeli približati ljudem, imamo oddelke v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Seveda tudi v Mozirju, kjer bomo letos ponudili še dodatne vsebine v krožku osebnostna rast. - Katere krožke lahko torej obiskujejo Zgornje-savinjčani? Obiskujejo lahko pravzaprav vse, le da smo jim nekatere bolj približali, tako imamo poleg že omenjenega krožka osebnostna rast v Mozirju še začetni in nadaljevalni krožek klekljanja, za katera je veliko zanimanje. Sicer pa je tako, če človeka nekaj zanima, tudi razdalja do Velenja ni prevelika, kar kaže obisk Zgornjesavinjčanov v naših različnih krožkih, med drugim v kiparskem, lončarskem in likovnem. "Velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje je med najstarejšimi v Sloveniji, saj deluje že dvaindvajseto leto. Svojim slušateljem nudimo kar 70 različnih krožkov." Naj tukaj poudarim, da so ravno iz Zgornje Savinjske doline nekateri sedaj že uveljavljeni likovni ustvarjalci svoje prve korake začeli ravno v naših krožkih slikanja in kiparjenja. - Prvi teden v oktobru je v Sloveniji že več let namenjen vseživljenjskemu učenju. Kako ste ga obeležili pri vas? Nastopili smo v Cankarjevem domu, imamo dneve odprtih vrat, Postavili smo tudi tri razstave. Pri tem bi posebej omenila temo z naslovom Ali drevo boli?, kjer se posvečamo tudi okoljevarstvenim problemom in smo torej zelo aktualni. - Vaše društvo je menda nosilec akcije zbiranja sredstev za CT aparat? Tako je. Skupaj z Bolnišnico Topolšica in Medobčinskim društvom upokojencev Velenje smo se odločili, da bomo zbrali sredstva za ta prepotrebni OBČINA SOLČAVA Prilagajanje razpisnim pogojem Občina Solčava se je prijavila na prvi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013. Predmet prijave je bila turistična infrastruktura Solčavskega, vendar je bila zaradi neskladnosti prijavljenih vsebin z upravičenimi nameni razpisa vloga zavrnjena. Solčavski svetniki so na izredni seji sprejeli sklep o potrditvi vsebin, s katerimi se bodo prijavili na drugi javni razpis. Tako nameravajo v Solčavi urediti parkirišče pri cerkvi, prireditveni prostor z vso pripadajočo opremo in parkirišče pri večnamenskem objektu. Za Logarsko dolino so prijavili izgradnjo obračališča in parkirišča ter izgradnjo parkirišča za avtodome. V Matkovem kotu naj bi iz sredstev razpisa financirali izdelavo programsko projektne zasnove celovite ureditve parkirišč in razglednih točk ob panoramski cesti, za Robanov kot pa poleg parkirišča načrtujejo celovito ureditev prometa. Savinjčan ___________________________________________________y diagnostični aparat. Bolniki iz obeh dolin morajo zdaj hoditi na preglede v Celje, kjer so dolge čakalne dobe. Ravno čakanje pa je lahko marsikdaj usodno. Naši slušatelji so se naloge lotili zelo resno. Prav ganljivo je bilo videti, kako skrbno so pripravili prodajno razstavo v ta namen. - Večina vaših študentov je menda ženskega spola, kaj pa moški? Kaže, da smo ženske že po naravi bolj vedoželjne in radovedne. Poleg tega je današnja ženska tako zaposlena, da le težko najde čas za svoje konjičke. Z osamosvojitvijo otrok in upokojitvijo se to spremeni in ženske z veseljem vstopijo v nov svet znanja in možnosti, ki jim ga ponuja naš program. Seveda pa imamo tudi nekatere bolj »moške« krožke, kot je recimo sad- jarstvo. Vendar je tudi tukaj »mešana družba«. Poznam pa tudi moškega, ki odlično in zveseljem šiva goblene. V celotni strukturi naših slušateljev odpade na moške 11 odstotkov. - Kako pa je z mentorji oziroma predavatelji? Trenutno imamo 47 mentorjev - predavateljev. Nekateri so na Univerzi že od vsega začetka. Številni med njimi so tudi sami že upokojeni. Imamo pa tudi predavatelje, ki se s posamezno stroko ukvarjajo tudi poklicno. Potem so tu še animatorji. Te iz svoje sredine izberejo slušatelji sami. Animatorji skrbijo za povezavo med Univerzo in »študenti«, za razne organizacijske zadeve. - V Mozirju začenjate letos nov krožek z naslovom Skrbimo zase? Da, krožek ima dve vsebini oziroma temi, in sicer osebnostna rast ter utrjevanje spomina. - Pri tem sem se spomnila legendarnega Leona Štuklja, ki si je poleg redne fizične vadbe zadal, da se bo vsak dan naučil kakšno kitico pesmi ali tri angleške besede, tega jezika prej ni govoril. In naučil se je tako dobro, da je na olimpijadi v Atlanti leta 1996 presenetil takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona s pozdravom v njegovem jeziku. Res, v naši družbi stari ljudje velikokrat veljajo za počasne in nerodne. Morda so v nekaterih poklicih mladi res spretnejši, vendar k uspehu veliko pripomorejo tudi izkušnje. Tako delovne kot življenjske. Starejši ljudje so bolj primerni za opravila, kjer je potrebna potrpežljivost. Žal družba še vse premalo izkorišča ogromen potencial znanja izkušenj in zmožnosti, ki ga ima v starih ljudeh. Da bomo ostali družbeno potrebni in družbeno koristni, pa moramo skrbeti za obe plati svoje osebe, torej tako fizično kot psihično. Pogovarjala se je Marija Lebar "Kaže, da smo ženske že po naravi bolj vedoželjne in radovedne. Poleg tega je današnja ženska tako zaposlena, da le težko najde čas za svoje konjičke. Z osamosvojitvijo otrok in upokojitvijo se to spremeni in ženske z veseljem vstopijo v nov svet znanja in možnosti, ki jim ga ponuja naš program." ELKROJ NAZARJE Odprli novo prodajalno v Lendavi V prizadevanju, da bi svoje izdelke čim bolj približali kupcem, so se v Elkroju odločili odpreti še eno prodajalno, in sicer na severovzhodnem koncu Slovenije - v Lendavi. Svečano odprtje je bilo v četrtek, 4. oktobra. V trgovini ponujajo svoj celoten program - moške hlače, suknjiče, oble- ke, srajce in žensko kolekcijo. »V prizadevanjih za boljši jutri v Elkroju razvijamo mrežo lastnih trgovin. Imamo šestdesetletno tradicijo v izdelavi kvalitetnih moških in ženskih hlač z dopolnilno kolekcijo moških oblek in ženskega programa,« pravi direktorica Štefani- ja Glušič. Odločili so se, da bodo svojo šestdesetletnico praznovali delovno. Tako so v marcu odprli trgovino na Ptuju, maja v Mariboru, septembra pa v Ljubljani. V prodajalnah po vsej Sloveniji ponujajo srednje in višjecenovna oblačila lastnih blagovnih znamk. Odprtje prodajalne v Lendavi je svojevrstna odločitev, če upoštevamo veliko tovarno modnih oblačil (Mura) v neposredni bližini. »Naš in njihov proizvodni program sta različna in se kvečjemu dopolnjujeta. Sicer pa je konkurenca zdrava,« nam je še povedala Glušičeva. Sredi oktobra mineva eno leto, odkar je 51% delež Elkroja odkupilo družinsko podjetje Rednak, ki ima svoj sedež v Florjanu pri Šoštanju. Njihova pretežna dejavnostje usnjena konfekcija in izdelki ter program delovne zaščite. V nakupu Elkroja so videli zanimiv poslovni izziv, saj je Elkroj edino večje podjetje tekstilne branže v regiji. Marija Lebar V Elkroju v prizadevanju za boljši položaj na trgu razvijajo mrežo lastnih trgovin USTANAVLJANJE REGIJSKEGA PARKA KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE Park bo razglašen septembra 2008 V Domžalah je pretekli teden potekala novinarska konferenca o aktivnostih ustanavljanja regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Po besedah strokovnega sodelavca društva Cipra Slovenija in vodje projektov v podjetju Logarska dolina Dušana Prašnikarja se v projektu ustanovitve parka sedaj pripravlja krovni dokument, Toje uredba o ustanovitvi parka, v kateri bodo zapisana pravila vedenja, delitev varstvenih območij in način urejanja parka. Formalna ustanovitev regijskega parka je predvidena za september 2008, vendar se v družbi Logarska dolina, ki koordinira ustanavljanje parka in v društvu Cipra Slovenije zavedajo, da bo za uspešnost projekta izredno pomembna predvsem komunikacija z lokalno skupnostjo in informiranje širše javnosti o parku. K sodelovanju bodo skušali pritegniti čim več gospodarskih subjektov, ki bi se pridružili ciljem, h katerim bo park stremel. Domžalsko podjetje Otelo Wellness center je že ponudilo sodelovanje inje ustanoviteljem par- ka priskočilo na pomoč pri informiranju javnosti. Za sodelovanje pri projektu so se odločili, ker je le-ta ekološko naravnan in spodbuja varovanje narave. Z brošurami in ostalimi pobudami bodo skušali vzpodbuditi tudi druga podjetja in posameznike, da bi s takšnim zgledom prispevali k projektu, ki bo obiskovalcem ponujal višjo kakovost doživljanja narave in gora, lokalnim prebivalcem omogočal boljše možnosti življenja, naravi pa zagotovil primerno zaščito. ID J ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA VELENJE Zaposlitveni sejem - možnost in priložnost V torek, 9. oktobra, je bila na velenjski območni službi zavoda za za- bodo delodajalci predstavili tudi poslovanje tiskovna konferenca, kjerso predstavili novost - zaposlitveni svoje bodoče potrebe, zato so na sejem. Ta bo v Rdeči dvorani v Velenju v četrtek, 18. oktobra. sejem povabljeni osnovnošolci in Na novinarski konferenci so predstavniki velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje predstavili prednosti, ki jih ponuja zaposlitveni sejem (foto: Marija Lebar) S to prireditvijo na zavodu vnašajo novo kvaliteto na trg dela. Sejem je sicer prvenstveno namenjen delodajalcem, ki težko najdejo kadre za svoje specifične potrebe in tistim brezposelnim, kijih štejejo na zavodu za težje zaposljive. To so predvsem starejši nad petdeset let in invalidni, pa tudi mladi z nižjo šolsko izobrazbo in brez izkušenj, torej si prvič iščejo delo. Hkrati pa naj bi bil sejem tudi priložnostza vse tiste, ki sicer so zaposleni, pa iščejo boljše pogoje ali nove izzive pri svojem delu ter si želijo zamenjati delodajalca. Sejem naj bi realno odrazil stanje na trgu dela pri nas. Delodajalci se bodo predstavljali z video projekcijami in propagandnim materialom. Urejeni bodo tudi kotički, kjer bo možen individualni pogovor obeh zainteresiranih strani. Na prireditvi srednješolci, saj se bodo na podlagi videnega lažje odločali za nadaljnje šolanje in izbiro poklica. Na območni službi Velenje bodo pripravili dva taka sejma in sicer koroškega in tistega v Rdeči dvorani v Velenju za zgornjesavinjsko-šaleški del. Dogajanje na sejmu bo potekalo od 10. do 16. ure, da se ga bodo lahko udeležili tudi starši in zaposleni po koncu delovne obveznosti. Srdan Arzenšek, kije nosilec projekta v Velenju, je povedal: »Pričakovali smo večji odziv delodajalcev izZgorn-je Savinjske doline, od koder sta se do sedaj javila le Elkroj in BSH Hišni aparati Nazarje. Po drugi strani pa je takšen odziv razumljiv, saj na zgornjesavinjskem območju ni tako velikih podjetij kot na Šaleškem. Poleg tega bodo interese zgornjesav-injskih delodajalcev zastopale Območna obrtna zbornica Mozirje, razvojna agencija in Savinjsko-šaleška območna zbornica, Velenje.« Marija Lebar CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Družina stanovalcev in zaposlenih »Dvakrat tedensko je organizirana maša, odslej bo poskrbljeno tudi za duhovno oskrbo. Poskrbljeno je tudi za vse, ki želijo biti aktivni na področju vrtičkarstva, ročnih del, kulinarike... Veseli smo vsakršne pobude in trudimo se, da najdemo možnosti za uresničevanje kar največjega števila interesov. Mesečno organiziramo različne prireditve, razstave, oglede, sezonsko tudi izlete,«je predstavila vsebino domskega življenja Francka Voler. Začetna vizija druženja različnih generacij se torej uresničuje, saj se vodstvo in vsi zaposleni dejansko trudijo, da monotonost domskega bivanja zapolnijo z lepimi trenutki. Med večjimi problemi ostaja oddelek za dementne stanovalce, saj jim je pristojno ministrstvo že dvakrat zavrnilo vlogo za koncesijo. Vendar v Centru starejših Gornji Grad niso vrgli puške v koruzo, saj želijo ustvariti za vse stanovalce optimalne pogoje oskrbe glede na njihove psihofizične, rehabilitacijske in socialne potrebe. Savinjčan Direktorica centra Francka Voler (levo) zagotavlja, da skupne urice družijo v zanimive dni in jih plemenitijo z ustvarjalnostjo ter tradicijo (foto: EMS) Obiskovalcem je zaželela dobrodošlico skupina ljubiteljskega petja Škrjančki, katero vodi Jože Venišnik (foto: EMS) V Centru starejših Gornji Grad so ob tednu starejših na široko odprli vrata vsem, kijih zanima, kaj in kako v centru delajo. Pestrost in raznolikost dela so predstavili na najlepši možen način, skladno z vizijo mladega kolektiva, ki želi družiti generacije v obojestransko zadovoljstvo. V Gornjem Gradu je našlo svoj drugi dom 154 stanovalcev, ki so nameščeni na stanovanjskem in negovalnem oddelku. Direktorica Francka Voler pravi, da je naloga kolektiva starostnikom polepšati’ dneve bivanjajim prisluhniti s prijaznostjo in razumevanjem ter se od njih tudi učiti. »Veseli nas, da vam lahko predstavimo utrip življenja v našem centru in se skupaj z vami sprostimo v prijetnem vzdušju, ki ga s stanovalci vsakodnevno tkemo v tople medgeneracijske vezi,« je uvodoma povedala Volerjeva. Življenje v centru bogatijo obiski prostovoljcev, organizirano delujeta skupini starejših za samopomoč znotraj centra in skupina, v katero se povezujejo krajani Gornjega Grada. Stanovalci se zbirajo pri uricah branja, ustvarjalnih in filmskih uricah, v skupini ljubiteljskega petja ter v skupini vaj za spomin in zbranost. f ..... POČASTITEV PRVE FRONTALNE BITKE NA ČRETI Vojna ne izbira med krivimi in ne krivimi Janez Stanovnik se je zahvalil vsem, ki so kljub slabemu vremenu prišli na Čreto izkazat spoštovanje partizanom (foto: Marija Šukalo) Številni člani In simpatizerji slovenske borčevske organizacije se Čreti v poklon in v zahvalo ljudem srečajo vsako prvo oktobrsko soboto na spominski proslavi v počastitev prve frontalne bitke. Čreta je bila namreč v prvih dneh druge svetovne vojne prizorišče bojev med okupatorjevo vojsko in Štajerskim bataljonom. Tudi letos so vspomin na te dogodke pred 66. leti Zvezi borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, žalski območni odbor Drušlva izgnancev Slovenije, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline ter žalski odbor veteranskega združenja Sever pripravili pester kulturni program s številnimi akterji. V spomin in opomin preteklega časa je spregovoril slavnostni govornik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. Ta se je zahvalil vsem, ki so kljub slabemu vremenu prišli na Čreto izkazat spoštovanje partizanom - borcem, ki so se borili proti okupatorju. Čeprav je bila to sprva borba brez perspektive, so v njej zaradi moči duha partizani zmagali. Po Stanovniku so udeleženci srečanja s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje krajem in domačijam na Čreti, ki so v tistih časih ohranili korenine slovenstva. »Mi prihajamo na te »svete kraje«, če lahko tako rečem, ne samo da bi obujali spomin, ampaktudi, da bi bil to opomin, da bi vrednote, za katere so se oni borili, mi ohranili,« je med drugim dejal in udeležencem srečanja predstavil vrednote narodnoosvobodilne borbe: ustvarjena združena Slovenija, človekove pravice tertovarištvo in solidarnost. Obsodil pa je postavitev spomenika dr. Marku Natlačnu v Vipavi, človeku, ki je bil v času druge svetovne vojne vodja kolaboracije. Obenem je apeliral tudi na predse- dniške kandidate, da to dejanje obsodijo. Predsedniku vlade pa priporočil, naj se nad tem dejanjem zamisli, kajti naslednje leto bo naša domovina predsedovala Evropski uniji. »Vojna ne izbira med krivimi in ne krivimi. Vojna je že sama po sebi zločin, zaradi tega je rešitev iz te zagate ne nadaljevanje sovraštva, ampak pomiritev med narodi, možnost notranje razprave ter dialoga in enotnost pred svetom,« je ob zaključku poudaril Janez Stanovnik. Marija Šukalo DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJE Pravočasno ukrepanje rešuje življenja Društvo za boj proti raku Velenje, ki pokriva območje Šaleške in Zgornje Savinjske doline, se je v četrtek, 4. oktobra, predstavilo na prireditvi v nakupovalnem centru Velenje. Dogodek je potekal pod naslovom Skrbimo za zdravje. Postavili so stojnico, kjer so mimoidoče seznanjali s svojimi številnimi dejavnostmi. Svoje aktivnosti usmerjajo tako v telesne dejavnosti kot na področje strokovnih predavanj in pomoči. Članom društva ponujajo številne ugodnosti. Tako imajo vsak ponedeljek kopanje v Termah Topolšica z vodeno telovadbo, vsak drugi in četrti četrtek organizirajo voden pohod, vsak četrtek pa imajo v telovadnici OŠ Gorica telovadbo, ki jo vodi fizioterapevtka. Vse našteto je brezplačno ali z minimalnim prispevkom. Člani lahko uveljavljajo znatne popuste tudi pri koriščenju storitev v nekaterih masažnih salonih. Številne dejavnosti društva in ugodnosti, kijih imajo njihovi člani, seveda zahtevajo znatna finančna sredstva. »Žal je posluha za Mimoidoči so si z zanimanjem ogledali stojnico in prisluhnili razlagi članic Društva za boj proti raku Velenje (foto: Marija Lebar) ljenje,« še dodaja Drkova. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1990. Cilj delovanja društva je uresničevanje programa mednarodne zveze ter s tem tudi slovenske Zveze društev za boj proti raku -Slovenija in rak do 2010. Njihovo osnovno vodilo je razbijati tabuje o raku, poučevati o zdravem načinu življenja ter pomenu zgodnjega odkrivanja raka. Pomembno je vzpodbujati ljudi, da bi zdravje imeli za največjo dobrino in ob morebitnih znakih obolenja pravočasno poiskali pomoč. Marija Lebar našo dejavnost vse manj in je do sponzorskih in donatorskih sredstev vse težje priti,« pravi predsednica društva Branka Drk, višja medicinska sestra. Tako je njihov edini stalni vir prihodkov letna članarina. »Če bi uspeli pridobiti več sponzorjev, bi naše dejavnosti lahko še razširili. Zlasti je pomembno osveščanje in izobraževanje prebivalstva v smislu preventive. S pravočasnim ukrepanjem namreč lahko rešimo marsikatero živ- GALERIJA VELENJE Prodajna razstava Flora - 6 Konec septembra so bila v Galeriji Velenje postavljena na ogled dela šestih umetnikov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Prodajna razstava Flora - 6 je bila postavljena v sklopu letošnje Flore 2007, predstavila pa jo je kustosinja velenjske galerije mag. Milena Koren Božiček. Na razstavi so s svojimi deli poleg Nataše Tajnik, Mateje Kavčič in Denisa Senegačnika sodelovali trije umetniki iz Zgornje Savinjske doline, in sicer Terezija Bastelj, Goran Horvat in Jože Kramberger. TG KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP Iz starejše zgodovine Rečice ob Savinji Kulturno umetniško društvo Utrip je zadnji septembrski petek organiziralo predavanje o starejši zgodovini Rečice ob Savinji in Zgornje Savinjske doline. V tamkajšnji osnovni šoli je nekaj zgodovinskih utrinkov predstavil dr. PeterWeiss. »Zgodovina so zgodbe o preteklosti, pripovedujemo sijih injih izročamo drugim. Zgodbe iz najstarejše preteklosti Rečice ob Savinji z najbližjo okolico in Zgornje Savinjske doline so povezane s konkretnimi kraji in letnicami, pa tudi s posamezniki,«je med drugim dejal Weiss. Svojo trditev je podkrepil s primerom Potočke zijalke, kjerje bila med številnimi predmeti, ki pričajo o bivanju človeka vgorskem svetu pred 30-40 tisoč leti, najdena koščena šivanka. Ta najdba je namreč najstarejša v Evropi. Spregovoril je tudi o Ilirih v naših krajih. O njih priča odkriti ilirski grob v Šentjanžu. S predmeti, ki so bili najdeni v njem, so omogočili časovno določitev časa pokopa - 7. stoletje pred našim štetjem. V okolici Rečice so bili najdeni nagrobni kamni iz prvih stoletij našega štetja. Te so zasledili tudi v Šentjanžu. Na hribu Gradišče med Gornjim Gra- mostana v Gornjem Gradu, rečiška cerkev pa nekaj več kot tri desetletja pozneje. »Na Rečici so se 18. septembra Dr. Peter Weiss je predstavil nekaj Savinjske doline (fot dom in Bočno je bilo mogoče z izkopaninami določiti čas prihoda Slovanov v naše kraje - ob koncu 6. aii v začetku 7. stoletja. Današnji Gornji Grad in z njim Zgornja Savinjska dolina sta stopila v pisno dokumentirano zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo benediktinskega sa- zgodovinskih utrinkov iz Zgornje o: Marija Sukalo) Radio Gold) Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold 1231 zbrali cerkveni in drugi velikaši iz Ogleja, današnje Istre, Furlanije, iz Vojnika, pa tudi iz Bočne in Juvanja ki so sodili kmetoma Janezu in Lenartu iz Vologa. Ta dva sta vdrla v gornjegrajski samostan in iz njega ukradla zlate predmete, zaradi česar bi si zaslužila smrt, vendar soju pomilostili in obsodili na odhod čez morje, na križarski pohod v Palestino. Območje Zgornje Savinjske doline je bilo leta 1426 popisano v urbarju, v katerem nam ostajajo zapisana takratna imena kmetij z dajatvami,« je zaključil svoje predavanje dr. Weiss in zatrdil, da je za predstavitev tako obsežnih časov eno predavanje premalo, zato bo treba z novejšimi zgodbami nadaljevati kdaj drugič. Marija Sukalo RADIO GOLD! Savinjski val www.radiofltoldi.si i eoi di ■L 106,2 Mhz TRNOVEC Pomoč Slovenijalesa Pri Delejevih, ki jim je vodna ujma odnesla polovice hiše, se življenje počasi vrača v ustaljene tire. V teh dneh se pri hiši oglašajo številni strokovnjaki in se z domačimi dogovarjajo za gradnjo nadomestne hiše, saj sedanja za bivanje ni več primerna. Med tistimi, ki so Delejevim namenili pomoč, je tudi podjetje Slovenijales (foto: EMS) Ob številnih nesrečah, ki jih je v preteklosti doživljala družina, je prav, da se vsi pristojni maksimalno potrudijo in Delejevim pomagajo do varnega doma. Med tistimi, ki so se odločili pomagati, je tudi Slovenijales, kjer se zavedajo starega pre- govoroma kdorhitro da,dvakrat da, zato so družini namenili tisoč evrov denarne pomoči. Ob prisotnosti rečiškega župana Vinka Jeraja je Jožici Deleja Kranjc ček izročil predstavnik podjetja Mirko Bibič. Savinjčan NOVA AVTOPRALNICA V MOZIRJU! Pošljite nam fotografijo vašega avtomobila, na kateri je razvidna registrska številka. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo za nagrado prejeli pranje svojega jeklenega konjička v mozirski avtopralnici TP Miklavc. 1. nagrada: tri pranja, 2. nagrada: dve pranji, 3. nagrada: eno pranje Fotografije nam do torka, 23. oktobra 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov savinjske.novice@siol.net. AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.mikiavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE V uporabo predali poveljniško vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje je bogatejše za novo pridobitev. Minuli konec tedna so ob pričetku meseca požarne varnosti formalno predali v uporabo poveljniško vozilo. Sebastjan Solar je predal ključe poveljniškega vozila Boštjanu Cigaletu (drugi Z leve) (foto: Irena Drobež) Predsednik PGD Nazarje Roman Krajner je v svojem nagovoru poudaril, da so potrebe same narekovale nakup takšnega vozila, saj ob marsikateri intervenciji v obstoječem gasilskem avtomobilu ni bilo prostora za vse prisotne gasilce. Odslej bo ob vsaki večji intervenciji poveljniško vozilo izvozilo prvo. Celotna investicija za nakup vozila je skupaj z nadgradnjo znašala okrog 15.000 evrov. Roman Krajner seje iskreno zahvalil vsem donatorjem, ki so s svojimi sredstvi prispevali k nakupu tega vozila, še posebej podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, ki je društvu v ta namen izročilo bon v vrednosti 4.000 evrov. Ob tej priložnosti seje zahvalil tudi vsem gasilcem, ki so v minulih poplavah pomagali pri odpravljanju posledic in izrazil prepričanje, da bodozzdruženimi močmi gasilstvo v Nazarjah nadaljevali še naprej. Podpoveljnik Sebastjan Solarje dvema članoma predal komplet gasilske opreme. Ključe novega poveljniškega vozila je predsednik društva predal podpoveljniku, ta pa vozniku Boštjanu Cigaletu, sicer poveljniku Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, ki je vozilo preizkusil. S tem je bilo vozilo tudi formal- no predano v last in uporabo nazorskemu gasilskemu društvu. Irena Drobež PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Uspešno izvedena verižna vaja Pri intervenciji gasilcev ob letošnjem požaru v Novi Štifti so se pokazale določene manjše pomanjkljivosti, ki na potek dogodkov sicer niso vplivale, jih je pa po mnenju občinskega gasilskega poveljstva Gasilci iz gornjegrajske občine so obnovili znanje o izvajanju verižne gasilske vaje (foto: EMS) potrebno odpraviti. V ta namen so organizirali predavanje o izvajanju verižne vaje, kateremu je sledil tudi praktični prikaz. Na vajije sodelovalo trideset gasilcev in gasilk iz vseh treh društev gornjegrajske občine. Vodja izobraževanja Toni Bezovšek je vajo ocenil kot uspešno in napovedal skupno vajo reševanja iz zaprtih prostorov, ki bo prav tako organizirana v mesecu požarne varnosti. Edi Mavrič - Savinjčan Tudi v regiji v ospredju enote PGD Rečica ob Savinji Tekmovalne enote vseh kategorij gasilskih zv Velenje, Žalec, Prebold in Zgornje Savinjske c line so se na stadionu ob Velenjskem jez« pomerile na tekmovanju Savinjsko-šaleške r< ije. Ker je nivo prireditve odskočna deska državno tekmovanje, so bili končni rezultati toliko bolj pomembni. Med najuspešnejšimi so bile ponovno Rečica ob Savinji. Predvsem članice B in mladini svojih kategorijah niso imeli prave konkurem mladinke so osvojile tretje mesto, tik za najboljši tremi pa so se zvrstili člani B in starejši gasilci. Tc ponovno velik uspeh Rečičanov in pohvala vse,,, njihovim mentorjem za izredno uspešno delo na tem področju. Od ostalih enot iz gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, teh seje udeležilo kar 25, so si bronaste medalje okrog vratu obesili še nazorski pionirji. Potem ko se mladincem iz Rečice ob Savinji letos Na gasilskem tekmovanju Savinjsko-šaleške regije so bile med najboljšimi enote Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji (foto: Aleksandra Kunst) ni uspelo uvrstiti na gasilsko Olimpiado na Švedsko, jboljši in da se jim je pri izboru za olimpijado zgodila so trdno prepričani, da jim bo uspelo osvojiti državni krivica. naslov in s tem dokazati ostalim regijam, da so na- Franjo Pukart GASILSKO TEKMOVANJE SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. Privlačna finančna ponudba y?arr>ični Paket JA 42251 A.miu E mZNJO S SPREMLJEVALCEM -v-Nazarjih ali Mozirju. ODPIRALNI ČAS DISKONTA; Od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure Zmagovalna serija. Kjer ne potrebujete sreče. BMW 3I8d,320d m 318i i Aerodinamičnim paketom odlikuje tehnologija BMW EfticientDynamìcs. ki dodatno povočuio moč motorja ob pomembno zmanjšani porab«. S storitvijo BMW Basic Service Inclusive boste brez skrbi pn osnovnem vzdrževanju avtomobila. Odločite se z» BMW senje 3 zdaj in izkoristite ugodnosti naše privlačne finančne ponudbe. Ne gre drugače, kakor da zmagate. DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, Tel. 03/839-35-00, fax. 03/839-35-07 Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si NOVO - NOVO! DISKONT LJUBNO DAVIDOV HRAM Tel.: 03/83 93 504 03/ 83 93 505 Faks: 03/83 93 507 GROSISTIČNA PRODAJA OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK s.p., Na trgu 5. Mozirje Telefon: 03/839-49-53 ®©0©™8 stal ©Ca = 1Ä ©sföeöas ©°] fife = Ä OZIMNICA ETA NATURETA KAMNIK PRIČETEK AKCIJE od 05.10.2007,oz.do razprodaje zalog ARTIKEL CENA Z DDV V EUR GASTRO PROGRAM KUMARICE KAMNIŠKE 1000g PAKET 4/1 5,29 RDEČA PESA 1000g PAKET 4/1 »DARILO 4.31 KISLO ZELJE 1000g PAKET 4/1 4,10 KISLA REPA lOOOg PAKET 4/1 4,77 PAPRIKA FILETI BELI 530g 0,95 MEŠANA SOLATA 540g 0,97 PAPRIKA FILETI RDEČI 530g 0,95 AJVAR 540g 1.43 FIŽOL BELI BELLA ROSA 850g PAKET 12/1 5,88 FIŽOL RJAVI BELLA ROSA 850g PAKET 12/1 5,88 z ..v' ’ Dne GSM: 041/636 434 www.antlej.si OB URI àfenB11?tij;>>'p' -• ' Petinosemdeset let kasneje Piše: Aleksander Videčnik Mozirjani še rečejo lepi hiši v čistem secesijskem slogu grajeni - Pevčeva hiša, seveda pa je le še maio takih, ki bi o Pevcu kaj več vedeli. Zato je morda na mestu, da se spomnimo poslovne ponudbe, ki jo »veletrgovec Rudolf Pevec iz Mozirja« sporočil v prospektu leta 1922. Najprej je bila natisnjena mogočna poslovna glava, vkaterije bilo navedenotole»lmport-Exportvseh poljskih pridelkov zlasti hmelja injabolkter krompirja na vagone vsako množino. Solidna postrežba, cene nizke. Centrala: Mozirje. Podružnice: Št. Andraž, Šmartno, Št. lij, Šmihel-Mozirje.« Tudi besedilo ponudbe v prospektu je zanimivo: »Tvrdka razpolaga letos z vsemi vrstami jabolk, ki jih eksportira po vsej Sloveniji, v Bačko, Banat, Srbijo, Italijo, Aleksandrijo, Poljsko in Grško... Za privatnike sejabolka nalagajo na ta način, da se vrste sortirajo po želji, vrsti, kvantiteti in kvaliteti. Stranka jih more tako sortirane uživati in porabljati od oktobra 1922 dojulija 1923... Z razpošiljanjem za pozne vrste se prične 1. oktobra 1922 in sicer na debelo in na drobno, zgodnje vrste pa se razpošiljajo že sedaj po cele vagone.« Rudolf Pevec je bil izredno sposoben trgovec, sajje imel svoje prodajno mesto tudi na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu H št. 285 in 286. V prospektu je potem obsežno pojasnilo »Vrsta jabolk na velesejmu in trpežnosti istih.« Navaja tele vrste: »Šarlamovsky, Kralj Aleksander, Plamenasti kardinal, Ananas-raneta, Zlata parmena, Kralj Samo, Belorožnik, Lepi boskop, Kanada, London peping, Bojkovo jabolko, Baumanka, Kaslerca, Damazonka, Šampanjka, Boskovec-veliki, Land-bregerca, Prinčevka, Kraljevi kratkopecl, Zlati ka-zinot, Sigmund Thilis, Danski robač, Trdika, Rdeči zimski kalvil in Ruska steklenka.« Od hrušk navaja le dve vrsti: »Putrovko in Dobro Lujsko.« Na koncu pa še tole: »Spomladi se dobijo vsakovrstne češnje, redeče, bele, črne, pozneje pa za kompote tudi vsakovrstne breskve, brusnice z naših planin ter maline, fine kvalitete.« Pri vseh vrstah jabolk in hrušk opiše izvor vrste in trpežnost. Hkrati pa svetuje pri določenih vrstah uporabo, denimo tudi za kompote. Smemo zapisati, daje prospekt vsestransko zanimiv iz več razlogov. Domnevamo lahko, da so naštete vrste sadja izvirale iz naših krajev, torej je bilo posajeno na naših kmetijah razno vrstno sadje. Očitno si je Rudolf Pevec prizadeval pospeševati številne sodobne vrste sadnih sort. Da je širil med ljudmi smisel za sadjerejo, je prirejal tudi razstave sadja v svojih poslovnih prostorih. Sadjarstvo se je zelo razmahnilo. Iz nekdanjih "domačih" sadovnjakov so nastale plantaže. Če je kmet nekoč posadil sadno drevje, je to bilo ali visoko ali nizko debelno. To so bile preizkušene vrste jabolk in hmšk, ki so imele to veliko prednost, da so bile odporne proti raznim boleznim in škodljivcem. Torej Fran Praprotnikje prišel v Mozirje kot nadučitelj, pisalo seje leto 1889. Rodil seje v Št. Andražu nad Polzelo 28. januarja 1849. Ker tedaj ta kraj pod Oljko ni imel šole, je moral v osnovno šolo v Šmartno ob Paki. Bilje odličen učenec, zato so ga dali v celjsko gimnazijo, kjer je leta 1870 z odliko opravil zrelostni izpit. Pedagoško službo je začel kot podučitelj v Selnici ob Dravi. Že leta 1881 je postal nadučitelj pri Devici Mariji v Puščavi ob Dravi. Od tam se je preselil v Mozirje, kjer je prevzel nadučiteljsko službo na tukajšnji ljudski šoli. Po štiridesetih letih pedagoške dejavnosti seje leta 1915 upokojil. V Mozirju je torej deloval nad trideset let. Kotje zapisal Fran Hribernik, učitelj v Mozirju, je bila njegova velika želja širiti sadjerejo med tukajšnje ljudi. V izven šolskem času seje torej pridno posvečal sadjarstvu. Kotje večkrat zatrdil, mu je ljubezen do sadjarstva vcepila njegova mati, ko mu je v rani mladosti kazala, kako se drevesa cepijo in potem sadijo. V Celju je njegov profesor Hluščik imel malo drevesnico in mladi dijak iz Št. Andraža je pozorno spremljal njegovo sadjarjen-je. Koje šolanje nadaljeval na mariborskem učitelišču, je pogosto zahajal v tamkajšnjo sadjarsko in vinarsko šolo, kjer je našel v osebi ravnatelja Goetha dobrega učitelja. Kjer je služboval, seje lotil pospeševanja sadjarstva, sajje bila ta veja kmetijstva tiste čase zelo zapuščena. Koje prišel v Mozirje,je hitro zaznal skromno zanimanje za sadjarstvo. Najprej si je jih ni bilo treba škropiti. Nekateri sodobni sadjarji širijo nekdanje stare sorte, ki tako dobivajo spet svoj pomen in vrednost. Mozirsko Sadjarsko društvo Franca Praprotnika prireja občasne razstave "domačih sort" sadja in tako nadaljuje način pridelave, kije bil že davno pozabljen. prizadeval za šolsko drevesnico, to mu je posrečilo. Tako je pridelal v šolski drevesnici vsako leto več drevesc in ob tem učil šolarje veščin cepljenja in temeljev sadjereje. Že kar znano je bilo, daje vsak otrok, koje zaključil mozirsko šolo, dobil drevesce z naročilom, da ga doma posadi in neguje. Tako, pravijo in je tudi zapisano, je Praprotnik v Mozirju razdal nad 4.000 drevesc. Vsega skupaj je vzgojil preko 50.000 sadik. Seveda je nadučitelj Praprotnik deloval še kot pisecvrazna strokovna glasila, tako učiteljska kot gospodarska. Redno je pisal v Koledar družbe sv. Mohorja, kije bil tiste čase zelo razširjen. Napisal in zbral je vrsto ljudskih pesmi za knjige dr. Štreklja. Tudi pri zbiranju gradiva za Pleteršnikov slovarje vidno sodeloval, zbiral ljudske izraze in jih sporočal avtorju. Koje Stiasny izdal šolski učbenik Berila za ponavljanje šole, je vključil Praprotnikove spise o sadjarstvu. Seveda ne moremo opisati vsega njegovega dela, kar berete, je le del tega. Za svoje delo je prejel vrsto državnih in drugih pomembnih odličij doma in po svetu. Postal je častni občan občin Činžat, Kumen, Mozirje-okol-ica, Rečica in Kokarje. Dr. Fran Kotnik je napisal tedaj, koje Fran Praprotnik umrl (1933): »Ne bo te več k Roku, ko se bodo domačini zbirali okoli idilične cerkvice na Brezju, ne boš več hodil med sadnim drevjem na svojem Brezju in se pogovarjal s sadnim drevjem ... Storil si več kot možu veleva stan!« Ugledni sadjarski strokovnjak KAKO POSKRBIMO Z» SVOJO VARNO PRIHODNOST Lepi donosi vzajemnih skladov v Tri četrtine leta so za nami. Verjamem, da ste vlagatelji v vzajemne sklade na splošno z naložbami zadovoljni. Med 153 delniškimi skladi, ki se jih uradno trži v Sloveniji, jih je po devetih mesecih več kot 20 preseglo 30% rast, 40 jih presega 20% in polovica (76) več kot 10%. Na drugi strani jih le 24 po vodo. Še lepša je slika pri mešanih vzajemnih skladih. Pri nas se jih trži 22, pri čemer jih polovica presega 17% rast in prav nobeden izmed njih ni po devetih mesecih v minusu. Če ste si pri izbiri skladov zavezali oči, ste imeli kar precej možnosti za več kot desetodstotni donos. Če ste se pri izboru izogibali finančnemu sektorju, kije bil in bo zelo verjetno tudi v bližnji prihodnosti občutljiv na težave nepremičninskega sektorja, se je vaš donos v povprečju še povečal. V skupini delniških skladovje NLB-jev sklad slovenskih delnic pridobil zgolj eno odstotno točko glede na začetek leta in sedaj dosega že 80% rast v letošnjem letu. Medtem ko so mu večino leta lahko sledili le balkanski skladi, sta se z rastjo v septembru med njih pomešala še dva kitajska. Na drugem mestu tako najdemo SGAM Eq China in na četrtem mestu SPIF Cina. Najdonosnejša balkanska sklada v letošnjem letu sta še vedno Triglav Balkan in Publikum Balkan. Tudi ostali balkanski skladi nimajo slabih donosov: MP-Balkan (40%), KD Balkan (37,5 %), Hypo SEE Opp (37,4%). Med poražence letošnjega leta je spet potonil nepremičninski sklad PIA Europa Real, kije zopet 16% nižje glede na začetek leta. Med SGAM-ovejaponske sklade pa seje pomešal šeNFD Finance. Med mešanimi skladi je Primus ponovno pridobil odstotno točko, vendar se mu je močno približal KD Galileo, kije v septembru pridobil 3% glede na začetek leta. Enako rast glede na začetek leta je dosegla tudi Modra kombinacija. Med pet najbolj donosnih mešanih skladov najdemo še KD Prosperità in Abančnega Uravnoteženega. Med obvezniškimi skladi ostaja vrstni red na prvih treh mestih nespremenjen, med najdonosnejše pa sta se zrinila še dva sklada, ki vlagata v vzhodnoevropske obveznice. Na drugi strani med najmanj donosnimi obvezniškimi skladi zasledimo kar dva sklada, ki vlagata v obveznice, nominirane v dolarjih, kar je najbrž posledica znižanja ključne obrestne mere ter posledičnega padca vrednosti dolarja. V oktobru, ki je mesec varčevanja, imajo mnogi upravljavci vzajemnih skladov posebne akcijske ponudbe. Verjamem, da jih je modro izkoristiti in vsklade vložiti brez vstopnih provizij. Sam menim, da se bo za nam bližje trge izplačalo pohiteti, medtem ko so mednarodni trgi po poletni korekciji vseptembru že zabeležili hitro rast in se bodo nove priložnosti za vstop najbrž ponudile v drugi polovici oktobra. mag. Borut Repše Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 3.10.2007) DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški NLBS slovenske delnice 80% Primus 36% Publikum Bond 11% SGAM Eq China 61% KD Galileo 35% Triqlav Obvezniški 8% Triglav Balkan 57% Modra kombinacija 29% PS Pika 5% SPIF Cina |R| 53% KD Prosperità 25% PIA Centr Eu Bond 4% Publikum Balkan 52% Abančna Uravnoteženi 25% SGAM Bd Converg Eu 3% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški SGAM Eq Jap A -8% Raiffeisen AR. Emerqinq Markets 4% Gama - obvezniški -2% SGAM Eq Jap Cone Value -8% RCM AR Global Balanced 3% PIA Dollar Bond -3% NFD Finance -8% Hypo Global 3% SGAM Bd Us Opp C Plus -4% PIA Europa Real -16% RCM Global Mix 1% VB Europa Rentenfonds -4% SGAM Eq Jap Small Cap -28% VB Smile 0% VB Corporate Bond -4% Vir podatkov: www.financna-tocka.si SKRB ZA EKOLOGIJO SE SPLAČA Z varčnim načinom vožnje ste lahko telo hitrejši Vsi govorimo o onesnaženju okolja in izpustu C02 iz naših jeklenih konjičkov. Prodajne številke hibridov naraščajo in ljudje se odločajo za ekološko čiste avtomobile. Naš država je tu še daleč zadaj, saj ni nikakršnih konkretnih olajšav, če se kupec odloči za dizelski motor s par-tike! filtrom, medtem ko znaša olajšava v Avstriji 360 evrov. bara z višjim tlakom, kar sicer minimalno zmanjša udobje, a prav tako zmanjša porabo. Pri menjavi pnevmatik izberimo pnevmatike z minimalnim talnim uporom. Avtomobil Hitrost nad 130 km/h porabo goriva zelo poveča Pri vsem tem varčevanju, ki ga na koncu tako ali tako plačamo kupci, pa vse skupaj nič ne pomaga, če ne varčujemo tudi vozniki. Razlika pri isti prevoženi poti z istim avtomobilom pod istimi pogoji lahko znaša do dva litra na sto kilometrov. Prav ste prebrali, vse to pomeni celih 20 litrov na tisoč kilometrov. Pri tem pogrešam šole varčne vožnje, kot so uvedene v tujini. In kako z vašim jeklenim konjičkom privarčevati največ, kar je dobro za okolje in za vašo denarnico? Kot prvo počistimo odvečno navlako iz avtomobila. Vsak kilogram prispeva k večji porabi. Prtljažniki za kolesa ne sodijo na vozilo, če jih ne uporabljamo. Pnevmatike napolnimo z 0,2 naj bo redno vzdrževan, saj le zdrav konjiček zdravo diha. Med vožnjo so klima naprava, električno gretje šip, glasno poslušanje radia in podobno veliki porabniki energije in stem goriva. Posebno pomemben pa je način vožnje. Z mesta speljemo takoj, v višjo prestavo prestavimo pod 2.000 vrtljaji. Opazujemo promet, čim manj zaviramo in pustimo, da se vozilo prosto peije. Ko spustimo plin inje vozilo v prestavi, namreč ni porabe. Izogibajmo se visokim vrtljajem. Čim več časa vozimo v najvišji prestavi. Na avtocestah se držimo omejitev. Hitrost nad 130 km/h porabo goriva zelo poveča. Če imate potovalni računalnik s trenutno porabo, potem lahko z lahkoto spremljate, kakšen je vaš način vožnje. Ugotovili boste, da ste lahko z varčnim načinom vožnje celo hitrejši. Veliko varčevanja! Igor Pečnik Nasveti, Ej, Oglasi ___________________y Ob svetovnemu dnevu hrane MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Organizacija združenih narodov je 16. oktobra leta 1945 ustanovila svetovno organizacijo za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization). V okviru FAO je bil 1996 leta sklican Svetovni prehranski vrh, na katerem so voditelji 186 držav obljubili, da bodo do leta 2015 zmanjšali število lačnih ljudi na svetu vsaj za polovico, kajti več kot 850 milijonov otrok, žena in moških trpi za kronično lakoto. Danes so podatki o svetovni nedo-hranjenosti še vedno enaki, zato je FAO ob letošnjem svetovnem dnevu hrane dala poudarek pereči temi Pravica do hrane. Trajnostno zagotavljanje ustrezne hrane za vsako deklico, dečka, žensko in moškega na svetu ni le moralna nuja in investicija z visokim ekonomskim donosom -toje realizacija temeljne človekove pravice. Ob zgoraj omenjenih dejstvih pomislimo na lačne otroke in odrasle tam daleč nekje v Afriki, jugovzhodni Aziji, srednji in južni Ameriki. Le kako jim naj mi pomagamo? Saj jim pomaga Unicef in razne druge humanitarne organizacije. Še sreča, da nam nič ne manjka. ČLOVEKOVA PRAVICA DO USTREZNE HRANE FAO je mislila na vse članice po svetu, zato je temo Pravica do hrane še malo podrobneje opredelila. Tu se najde delo tudi za razvite države. V nerazvitih deželah se ljudje pogosto hranijo zelo enostransko. Če jim humanitarna pomoč nudi riž, vodo in mleko v prahu, se pač zadovoljijo s tem, kar dobijo. Vsekakor jim kronično primanjkuje vitaminsko mineralne, pogosto pa tudi beljakovinske hrane, ker se meso, sadje in zelenjava kvarijo hitreje od žit. V razvitem, visoko civiliziranem svetu, kjer se radi vidimo tudi mi, pa ljudje trpijo zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih v največji meri povzroča prekomerna visoko energijska prehrana z nižjo hranilno ali biološko vrednostjo. PUSTIMO SE OSVESTITI Ob pregledovanju gradiva na spletni strani FAO sem ugotovila, da imamo državljani Slovenije zelo dobre pogoje glede zagotavljanja človekove pravice do hrane. Država nam s pravne plati omogoča svobodno trgovino. Konkurenčna trgovina nam ponuja vso mogočo in nemogočo hrano. Kupna moč je dobra, kajti Slo- KOVINOPLASTIKA KENDA Kovinoplastika Benda d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 83 70 100, faks: 83 70 130, e-mail: benda@siol.net, www.kovinoplastika-benda.si Zaposlimo delavce za delo v proizvodnji (m/ž): delo pri računalniško vodenem stroju za brizganje plastike - delo v treh izmenah delo na montažni liniji (sestava malih gospodinjskih aparatov) - delo v dveh izmenah Pisne prošnje pošljite na zgornji naslov. vencem se ne zdi škoda denarja za hrano. Veliko večino težko prigaranega denarja pojemo (vsaj nižji in srednji sloj). Zakonodaja bedi nad zdravstveno neoporečnostjo hrane, kar pomeni: po zakonu mora vsa hrana v prometu biti zdravstveno neoporečna. To se kontrolira ob naključnih preverjanjih in ob prijavah; proizvajalci pa sami zagotavljajo, da proizvajajo higiensko neoporečno hrano, ki ustreza predpisom in deklaracijam. Komplicirano? Ne, če so vsi udeleženci pošteni, kar pa je praktično nemogoče preverjati. Zato je nujno stalno osveščanje, informiranje in izobraževanje na vseh nivojih družbe, tako organiziranih in neorganiziranih skupin kot posameznikov. OMOGOČIMO OTROKOM ZDRAV RAZVOJ Po rojstvu naj bodo otročki pol leta izključno dojeni. Pri tem doječe mame za otrokovo in svoje dobro skrbijo za ustrezno prehrano. Nato lahko ljubeči starši že sedeče dojenčke počasi navadijo na naravno sladke sadne in zelenjavne okuse. Ob nadaljevanju dopolnilnega dojenja do dopolnjenega prvega leta starosti naj bo pijača voda in nesladkan čaj, po dopolnjenem prvem letu pa postopno uvajanje polnomastnega kravjega mleka. Ogljikohidratna živila so lahko kruh, testenine, riž in krompir; meso po želji. Delikatese so po hranilni vrednosti manj vredna hrana, zato jih ne uživajmo. Hrane ne sladkamo, ne dodajamo sladkarij in sladkih pijač. Namesto sadnih sokov jemo sadje, da ne zavržemo vitaminov pod olupom in vlaknin. Otrok pri jedi opazuje starše in druge ljudi. Vedno jejmo za mizo, hrani posvečajmo potrebno pozornost in se o njej pogovarjajmo z otroci. Naj opazijo, da hrano spoštujemo in jemo le toliko, da smo siti. Zloraba hrane vodi v debelost in z njo povezane psihične motnje in fizične bolezni. Mi pa našim otrokom želimo zdravja za vse življenje. E€art@ za petkov koneeat Sid-^ > dharte so pošle že slab teden k pred samim dogodkom. \ ) J In čeprav večina skoraj ne pomni, da bi kateri od domačih zasedb že uspelo dote mere napolniti in razprodati veliko tivolsko dvorano, je bil tudi ta koncertni prostor veliko premajhen za vse glasbenega maratona željne obiskovalce. Siddharta ponovno ni ničesar prepustila naključju. Izjemen zvočni impulz in scenski nastop so nadgradili glasbeni gosti: Dan D, Peter Penko, Primož M., Godalika, Nikolovski, Gregor Skočir in Vlado Kreslin. Odigrali so več kot 50 pesmi, od uspešnic do nekaterih starejših, odigranih v novih, sodobnejših aranžmajih. Navdušeni obiskovalci, ki so z bendom vseh pet ur dihali kot živ organizem, so se od fantov poslovili z zasluženim ovacijami. Siddharta je glasbeni maraton izpeljala na vrhunski - tako organizacijski kot izvedbeni - ravni, in na izjemen način zaključila koncertni del promocije albuma Petrolea. Alenka OSEMDESETLETNIK LUDVIK ES Neumoren pedagog, radioamater in dobrotnik Življenje Ludvika Esa je kot roman, poln doživetij, lepih in manj lepih, srečevanj z mnogimi ljudmi, poln odpovedovanj in velike skrbi za druge, tako da pogostokrat pozabi nase. In ko si v njegovi družbi in ko spregovori o svoji življenjski poti, spoznaš vso njegovo širino, bogato življenjsko zgodbo, ki jo je krojil čas in ljudje, s katerimi je živel. Svoja otroška leta je preživljal v številni družini, kjer sta vladali kljub skromnosti velika družinska toplina in pristna medsebojna pomoč. Zato seje že v najnežnejših otroških letih naučil odpovedovati in dobro deliti z drugimi, kar ga spremlja vseskozi, tudi v zrelih letih. Ker sta bila oba starša izredno razgledana in sta cenila izobrazbo, sta želela tudi Ludvika poslati v šolo. Zaradi nadarjenosti in velike želje po izobrazbi je dobil štipendijo Vzajemne zavarovalnice iz Ljubljane. Čeprav si je želel študirati tehnično področje, mu to ni bilo usojeno. Po sprejemnem izpitu v Gradcu seje leta 1942 vpisal na učiteljišče v Mariboru. Dodeljen je bil v razred, kjer je bila večina sošolcev zagrizenih nemškutarjev. Med sošolci je doživljal velikokrat ponižanje zaradi neznanja jezika, pouk je bil v nemščini, telesne šibkosti in skromnega socialnega porekla. To je v doraščajočem fantu pustilo globoke posledice in od tod tudi njegov globoki čut za socialne krivice in potrebo, da pomaga drugim. Ker je bil v internatu pogostokrat osamljen, se je še bolj poglobil v tehnično raziskovanje. Sestavil je detektorski radijski sprejemnik, daje lahko ponoči naskrivaj poslušal tuje radijske postaje: London in New York, karje bilo v tistem času izredno nevarno. Po dveh letih je zapustil šolo in se vrnil v takrat osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino. Zaradi potreb po učiteljskem kadru na osvobo- Ludvik Es je za svoje bogato pedagoško delo prejel Šilihovo plaketo, za plodovito delo na tehničnem področju pa plaketo Borisa Kidriča iz Beograda, zlato značko Zveze radioamaterjev Slovenije, priznanje Ljudske tehnike Radovljica, Radiokluba Lesce in RK Mozirje. Postal je tudi častni član mozirskega radiokluba. jenem ozemlju se jejeseni 1944 vključil v učiteljski tečaj na Ljubnem, ki pa je zaradi ponovne ofenzive na dolino trajal le krajši čas. Po kapitulaciji je bil mobiliziran v partizansko vojsko, v enote, ki so imele za nalogo paziti vojne ujetnike. Zaradi težkih pogojev dela v vojski, iz nje seje vrnil leta 1947, in šibke telesne konstrukcije je težko zbolel, karje narekovalo, da seje zdravil kar celo leto. Po ozdravitvi seje vključil v učiteljski abiturientski tečaj, kije trajal eno šolsko leto. Kot mlad učitelj se je zaposlil na Osnovni šoli Luče, kjer je služboval šest let. To pa je bil čas, ko je bilo treba poleg dela v šoli v skromnih razmerah aktivno delati tudi v kraju. S svojim bogatim tehničnim znanjem je sodeloval pri elektrifikaciji kraja, organiziral je oglede kinopredstav, veliko večerov pa je posvetil tudi kulturno-prosvetne-mudelu. Ludvika Esa se mnoge generacije učencev spominjajo kot učitelja tehnične vzgoje Ludvikova učiteljska pot je bila izredno raznolika, saj gaje vodila v različne kraje po Sloveniji: iz Luč v Mozirje, pa na Jezersko, v Ljubljano, Radovljico, Gornji Grad in pred upokojitvijo ponovno v Mozirje. Povsod je svoje delo opravljal z veliko ljubeznijo in predanostjo, saj seje neprestano izpopolnjeval na didaktično-metodičnem področju in vse pozitivne novosti uvajal tudi v pouk. Mnoge generacije učencev se ga spominjajo kot izvrstnega učitelja tehnične vzgoje, saj so poleg teorije osvajali mnoga praktična znanja. Pogostokrat je znal s svojimi učenci iz nič uslvar-iti čudovite izdelke. Povsod, kjer je poučeval, je na šolah ustanavljal interesne dejavnosti s področja tehnike: radioamaterski, fotografski, teh- nični in kino krožek, šolski radio, opremljal delavnice za tehnični pouk in po podjetjih zbiral material, ki so ga rabili učenci pri pouku. Tako predano seje posvečal svojemu delu v šoli vse do upokojitve leta 1989. Svoje bogato tehnično znanje je Ludvik Es razdajal tudi izven šole. Neumoren je bil med svojimi radioamaterji v mozirskem klubu, tu je bil kar nekaj let predsednik. Pod njegovim vodstvom je klub pridobil svoje prostore, ki so bili opremljeni s sodobnimi aparaturami, kjer so uspešno izvajali tečaje za otroke in starejše. Skrbeli so za povezavo med šolami, kjer so mnogo let organizirali Pomlad na radijskih valovih in Lov na lisico. V času katastrofalnih poplav v naši dolini leta 1990 je skrbel za povezavo med kraji, ki so bili odrezani od sveta, skrbel za tehnično brezhibnost aparatur in pomagal prenašati sporočila za pomoč odgovornim ekipam. V času vojne na Balkanu seje posvetil humanitarni pomoči. Aktivno seje vključil pri zbiranju zdravil, hrane in obleke za begunce, ki so bili nastanjeni pri nas, veliko zbranega je bilo namenjenega tudi za družine v Bosni. Delavcem iz Bosne, ki so bili zaposleni pri nas, je preko radio zvez omogočal stike s svojimi družinami kar v svojem stanovanju, pogosto pozno v noč. Med vojno je opravil preko 4.000 radijskih zvez po bivši Jugoslaviji. Po vojni pa je na prošnjo nekaterih bosanskih šol zbral veliko šolskih potrebščin, televizorjev, kinoprojektorjev in čez 40 računalnikov. To njegovo plemenito delo je bilo poplačano s priznanjem, ki ga je dobil iz Bosne. Za svoje bogato pedagoško delo je prejel Šilihovo plaketo, za plodovito delo na tehničnem področju pa plaketo Borisa Kidriča iz Beograda, zlato značko Zveze radioamaterjev Slovenije, priznanje Ljudske tehnike Radovljica, Radiokluba Lesce in RK Mozirje. Postal je tudi častni član mozirskega radiokluba. Ludvik ni nikoli delal za denar ali priznanja. Njegova težka mladost in neizživete sanje so ga naredile duhovno bogatega, klenega, pokončnega, resnicoljubnega, čutečega, delavnega in tovariškega. Naj mu zdravje služi še mnogo let! Anton Venek KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Robb, J. D.: Gole v smrti, Ludlum, Robert: Škorpijonova iluzija, Morgan, Sally: V objemu korenin, McCarthy, Maureen: Ko se boš prebudila.... Roberts, Nora: Vroči diamanti. MUDI: Simon, Francesca: Grozni Gašper hitro obogati, Suhodolčan, Primož: Košarkar naj bol, Cabot, Meg: Zaljubljena princeska, Rigg, Jo.: Snežni prijatelji, Gliori, Debi: Zvezdice za lisičko. OKONINA Topličanke bodo pekle ajdnek skrivnosti pri pripravi ajdneka (vli-vanega in valjanega), ki so v raznih napisanih receptih očem skrite in se jih je mogoče naučiti le v živo, v kuhinji za štedilnikom. Sproščeno vzdušje med članicami društva Toplica - ki navkljub ne ravno zglednim odnosom z domačimi gasilci, s katerimi bivajo pod isto streho -je bilo prisotno tudi tokrat. Uspešno izveden tečaj priprave ajdneka in nova spoznanja, za katera so od sobote bogatejše prisotne članice Toplice, je še en dokaz, da so na pravi poti. Več znaš, več veljaš, še vedno velja, čeprav ne v domačem okolju, kot je z grenkobo, pa vendar s ponosom pripomnila Margareta Atelšek, predsednica okoninskega društva. Franjo Atelšek cvetličnih kreacij Ivana Žvipelj je zapela najlepše Konec septembra se je v Velenju pomerila evropska cvetličarska elita v tekmovanju aranžiranja in oblikovanja cvetličnih skulptur. Dvajsetfloristov iz pravtoliko držav seje pomerilo v izdelavi poročnih šopkov, Pikine pojedine, Plečnikovih mojstrovin, nasada v posodi, kreacij trenutnega navdiha in aranžiranju presenečenja - hladilnika. Osrednja zmagovalka je postala Nemka Nadine Weckardt z eno samo točko prednosti pred Avstrijcem Andreasom Sternom ter tretje uvrščenim Švicarjem Christianom Kampfom. Tekmovanje je potekalo v Rdeči dvorani, spremljajoče prireditve pa na različnih lokacijah v središču mesta. Potekale so tudi številne spremljajoče tematske prireditve, razstave in glasbene popestritve. Organizatorji prvenstva so dobili veliko pohval in priznanj. Po mnenju tujih gostov in ocenjevalcev Evropske federacije floristov je bilo to doslej najboljše izvedeno evropsko tekmovanje cvetličarjev. Jože Miklavc Iznajdljivost, mojstrstvo, izkušnje in inovativnost tekmovalcev so botrovale prelepim končnim izdelkom (foto: Jože Miklavc) Pretekli petek je v Vrtočah, obmejni vasici v okolici Nove Gorice, potekalo finalno tekmovanje prostovoljcev v prepevanju, ki so popestrili letošnje Podoknice Nedeljskega dnevnika. Zmagovalka je postala Ivana Žvipelj iz Mozirja, ki sije s pesmijo Majde Sepe prislužila pokal in kar 50 kilogramov kave. Ekipa Nedeljskega dnevnika s po-dokničarjem Francem Pestotnikom se je na eni izmed številnih podoknic, ki jih letno pripravlja po Sloveniji, v spomladanskih mesecih mudila v Lačji vasi. Prireditev spremljajo tudi številna šaljiva tekmovanja in pevske točke, v katerih se pomerijo trije kandidati. Ivana Žvipelj seje kot zmagovalka takratnega tekmovanja prostovoljcev v prepevanju uvrstila v finalno tekmovanje v Vrtočah, kjer seje pomerila še s sedmimi finalisti iz vse Slovenije. Na zaključni prireditvi je nastopila z zimzeleno pesmijo Majde Sepe Sirota, ki govori o slepem dečku. Zahtevno pesem si je izbrala predvsem iz pristnega veselja do petja, ki jo spremlja že vse življenje, kot pa iz resne želje po zmagi. Zapela jo je Ivana Žvipelj si je z zmagovalno pesmijo prislužila pokal Caffe Tropic in 50 kg kave (foto: Irena Drobež) kar brez spremljave ansambla in navdušila številno občinstvo in strokovno komisijo, kijoje za odlično izvedbo nagradila z glavno nagrado. Ivana je prejela pokal žalske pražarne Caffe Trapic in 50 kilogramov kave, ki jo je darežljivo razdelila med vse finaliste. Irena Drobež Minulo soboto je bilo v zgornjih prostorih okoninskega gasilskega doma nadvse živahno, iz tamkajšnje kuhinje paje prijetno dišalo po vse bolj uveljavljeni zgornjesavinjski kulinarični specialiteti, ajdneku. Članice okoninskega Društva podeželskih žena Toplica so v sodelovanju z Zavodom za pospeševanje razvoja podeželja in turizma Savinja z Ljubnega medse povabile Marijo Petek iz Gornjega Grada. Petkova sije na ocenjevanju, kije bilo letos marca, prislužila najvišje priznanje za svoj ajdnek in je bila torej pravi naslov za mentorico pri učenju peke te slastne dobrote. Iz- EVROPSKO CVETLIČARSKO PRVENSTVO V VELENJU Veličastna predstavitev Med je osnovna sestavina ajdneka (foto: Franjo Atelšek) kušena gornjegrajska gospodinja je prisotnim članicam Toplice - kar devet se jih je zbralo na sobotnem tečaju - pokazala tiste majhne PODOKNICA NEDELJSKEGA DNEVNIKA Čas ie za ugoden nakup! i (K* 08010 27 ) www.simer.si Jesenska akcija z 8% popustom -------------------------- v mesecu oktobru in novembru! j PVC okliči lfl Vfčltčl Naročnik objave: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje v?» M OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Šolarjem prijazen teden otroka V tednu otroka so se vzgojiteljice mozirskega vrtca za svoje male varovance še posebno potrudile. Vsakodnevnim dejavnostim, kijih izvajajo, so dodale kopico novih aktivnosti. Že kar prvi danje otroke obiskal Jure Felicijan. Na ogled je prinesel svoje ljubljenčke, eksotične živali. Za otroke je stik s kačami, želvami in drugimi plazilci vedno znova doživetje prav posebne vrste. V naslednjih dnevih so se malo večji otroci podali na pohode, eni do Mozirskega gaja, drugi proti Brezjani. En danje bil namenjen gibalnim vajam. Vzgojiteljice so s svojimi pomočnicami poskrbele za postavitev poligona, ovire, katerega so otroci nato premagovali. Seveda niti iger ni manjkalo, saj je bil en dan še prav posebno namenjen igran- VRTEC REČIC* OB SAVINJI Darovi narave na stojnicah Tudi v mozirski šoli so obeležili teden otroka. Predvsem s tem, da so bili do šolarjev prizanesljivejši, saj v tem tednu ni bilo raznih preverjanj znanja, domačih nalog, manj pa je bilo tudi novih snovi, ki bi se jih bilo potrebno naučiti. Gasilski operativci so šolarjem prikazali uporabo naprav za gašenje požarov in pripomočke, ki jih uporabljajo pri reševanju ljudi in imetja (foto: Benjamin Kanjir) Teden so učitelji izkoristili predvsem za realizacijo različnih dnevov dejavnosti. Zvrstili so se športni, kulturni, naravoslovni in tehnični dnevi, tako daje bilo šolsko dogajanje zelo pestro. Posladek je bil obisk pisatelja Primoža Suhodolčana, ki je osnovnošolcem z besedo in igro približal svet, v katerem ustvarja. Zadnji dan tedna otroka je bil v znamenju požarnega dne. Spo- ročilu o kuhinjskem požaru in hitri evakuaciji iz šolskih prostorov je sledilo večurno spoznavanje gasilskega dela, tehnike in pripomočkov, ki jih gasilci uporabljajo ob različnih intervencijah. Organiziranih je bilo kar 19 postaj, na katerih so gasilski operativci natančno razložili različne tehnike nastanka in gašenja požarov ter praktično prikazali uporabo gasilskih naprav. Benjamin Kanjir ju. 4. oktobra so otroke obiskale Muca Copatarica in otroci iz istoimenske zgodbice. Igro je vzgojno varstveno osebje izvedlo v okviru praznovanja jeseni. Na stojnicah so otroci na veliko kupovali sadje, manjkal pa ni niti pečen kostanj. V času praznovanja prihoda tetke jeseni je bil izveden tudi bolšji sejem, na katerega so lahko starši prinesli oblačila, igrače in ostale otroške stvari. Teden otroka je bil zaključen z izvedbo različnih delavnic, v katerih so otroci krepili ročne spretnosti in domišljijo. Skozi celoten teden so v prostorih vrtca potekali dnevi odprtih vrat, zato so se lahko varovancem pridružili tudi otroci, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Benjamin Kanjir VRTEC MOZIRJE Najmlajšim ni nikoli dolgčas Otroci so na praznovanju tetke jeseni na veliko »kupovali« sadje in dišeč pečen kostanj (foto: Benjamin Kanjir) Mladi kupci so si lahko privoščili jesenske dobrote z žetoni na stojnicah pri »branjevkah« (foto: Marija Šukalo) Malčki in vzgojiteljice vrtca na Rečici ob Savinji so prvi oktobrski četrtek medse povabili svoje vrstnike iz domačega kraja in okolice ter skupaj z njimi praznovali prihod jeseni. Svojevrstno doživetje na igrišču pred vrtcem so popestrile Jožici, Jerica, Ksenija, Danica in Milka s pravljico o Muci Copatarici. Zgodba o porednih otrocih in njihovih nepospravljenih copatih, kije navdušila že veliko generacij, je bila otrokom posredovana v obliki lutk- ovne igrice, za katero so vse rekvizite pripravile vzgojiteljice same. Po predstavi so malčki preizkušali svoje znanje o denarju na jesenski tržnici, kjersozžetončki različnih barv lahko »kupovali« darove narave. Na stojnicah so branjevke (beri vzgojiteljice) malim kupcem ponujale vroč kostanj, kokice, jabolčnik, pečena jabolka in pečen krompir ter različne vrste sadja. Za sladkosnede pa so mamice spekle različno pecivo. Marija Šukalo SVETNIKI OBČINE MOZIRJE OBISKALI GORIŠKO Na ogledu znamenitosti in vinogradniške kmetije Mozirjani med ogledom kaverne, ki so jo leta 1916 za potrebe soške fronte izkopali avstroogrski vojaki (foto: Benjamin Kanjir) Mozirski občinski svetniki so se preteklo soboto podali na izlet v Novo Gorico. Ogledali so si par tamkajšnjih znamenitosti, ustavili pa so se tudi na kmečkem turizmu, kjer so se seznanili s pogoji kmetovanja v Goriških Brdih in problemi, s katerimi se tam srečujejo. Udeleženci izleta so se najprej podali na Sveto goro, ki kraljuje nad Solkanom. Gre za največjo božjepotno romarsko središče na Primorskem. Gvardijan frančiškanskega samostana na Sveti gori pater Bernard Goličnik, rodom iz Šmihela nad Mozirjem, jim je opisal bogato zgodovino tega prostora. Na Sveti gori je tudi muzej soške fronte, ki so si ga izletniki ogledali. Naslednja postaja je bila gora Sabotin. Upravitelj planinskega doma, v katerega so bili po osamosvojitveni vojni spremenjeni prostori vojaške karavle, jihje popeljal po planoti. Ogledali so si rove in kaverne, ki sojih izkopali v času prve svetovne vojne avstroogrski in italijanski vojaki. Soška fronta je na Sabotinu zahtevala preko 80.000 življenj, v njihov spomin sedaj obnavljajo infrastrukturo. Slednja je bila tekom let domala popolnoma zasuta, saj Jugoslavija soški fronti pravega zgodovinskega pomena ni nikoli dovolj priznala. Udeleženci izleta so se nato podali do kmečkega turizma Čarga 1767. Vinogradniška kmetija ima svoje mesto v nedrih Goriških Brd. Teren je hribovit, zato je vsa zemlja obdelana po sistemu teras. Člani družine Erzetič, ki obdelujejo kmetijo, so opisali na- pore, kijih je potrebno vlagati v pridelavo vrhunskih vin. Seveda so slednja Mozirjani nato tudi degustirali. Po krajšem postanku v Novi Gorici so se udeleženci izleta polni vtisov vrnili domov. Benjamin Kanjir DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Polnoštevilino na Ptuj Kopanje vtermalnih bazenih povrne pozitivno energijo, pravtako tudi skupinsko dobro izbrani kraji za izlet v jesenskem času. Prijetno druženje članov Društva upokojencev Rečica ob Savinji z dobrim vodstvom in prizadevnimi poverjeniki kar hitro navdušijo potnike za enodnevno potovanje. Minuli teden so polnoštevilno odpotovali na Ruj, se osvežili v Termah Ptuj in po kosilu obiskali cerkev na Rujski Gori. Pričakal jih je pater Gavden-cij. Prisostvovali so maši, nato je pater pripovedoval zgodovinska naključja in o gradnji cerkve, ki se prvič omenja leta 1410. Zelo pestra pripoved do današnjih dni je bila dobro sprejeta od poslušalcev in vprašanja so se kar vrstila. Rozalija Tkavc ANDREJ GOLIČNIK IZ LJUBIJE letošnja dobra letina letine (foto: Benjamin Kanjir) Na njivi v Lavah, nasproti mozirskih trgovskih centrov, ki jo že dolga leta obdeluje Andrej Goličnik, je letos zraslo kar nekaj rekordno velikih pridelkov. Tako je pesa zrasla do skoraj štirih kilogramov teže, korenje za kilogram manj, največji krompir do slabega kilograma in pol. Andrej je s tem dokazal, da na tem delu dobro uspeva različna zelenjava in rastejo ostali kmetijski pridelki, ne le trgovski centri. Člani društva rečiških upokojencev so obiskali cerkev na Ptujski Gori Benjamin Kanjir 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 2. KROG »Graščaki« navdušili z učinkovito igro Vsi, ki so si v Nazarjah ogledali tekmo drugega kroga vzhodnega dela 2. slovenske futsal lige, so imeli res kaj videti. Po katastrofalnem drugem polčasu pred tednom dni z Marinci, so se tokrat varovanci trenerja Peziča z dvomestno številko znesli nad Duplekom TBS Team 24, še bolj kot rezultat pa je vse v dvorani navdušila igra »graščakov«. Obe njihovi četvorki si zaslužita najvišjo oceno za svoj pristop, borbenost in učinkovitost, ki gostom iz Dupleka nikakor ni omogočila razvoj igre tako, da o kakšnem presenečenju tokrat ni bilo govora. Začetek tekme se sicer ni odvijal po željah domačinov in njihovih številnih navijačev, saj so po hitrem vodstvu domačih gostje uspeli izenačiti in minuto pozneje so celo vodili. To pa je bilo tudi vse, kar smo videli od Dupleka. V nadaljevanju je na igrišču igrala le domača ekipa, ki je kljub številnim obrambam razpoloženega vratarja gostov uspela iztržiti najvišji rezultat drugega kroga. Najučinkovitejša strelca s po tremi zadetki sta bila kapetan, lanskoletni kralj strelcev Blaž Metulj in Robert Matič. Franjo Pukart Lestvica po 2. krogih: 1. Benedikt 6,2. FC Maribor Branik, 3. Nazarje Glin 4,4. Tomaž 3,5. Cerkvenjak 3,6. Martinišče Codex 3,7. Marinci 1, 8. Bioterme M. Nedelja 0,9. Slovenske Gorice 0,10. Duplek TBS Team 0. KMN Nazarje Glin : KNIN Duplek TBS Team 24 11:3 (4:2) Športna dvorana Nazarje. Gledalcev: 150. Sodnika: Nenad Smajila in Is-met Brčaninovič. Delegat: Jože Bernjak. Kontrolor: Stane Babič. Strelci: 1:0 Mujkič (7), 1:1 Gajser (8), 1:2 Kirbiš (9), 2:2 Metulj (10), 3:2 Metulj (11), 4:2 Metulj (18), 5:2 Matič (23), 6:2 Matič (30), 7:2 K. Šemenc (32), 8:2 Halilovič (33), 9:2 Mujkič (33), 9:3 Kirbiš (34), 10:3 Brinjovc (37), 11:3 Matič (39). KMN Nazarje Glin: Tratnik, Vreš, Mujkič, Matič, K. Šemenc, Halilovič, Metulj, Brinjovc, J. Šemenc, Supin. Trener: Pezič. KMN Duplek TBS Team 24: Boh, Gajser, Frlež, Železnik, Kirbiš, Škofič, Pod-hostnik, Čeh, Smolar, Rojko. Trener: Čučko. Rumeni karton: Aleš Čeh (Duplek TBS Team 24). Rezultati 2. kroga: Nazarje Glin: Duplek TBS Team 24 11:3 Benedikt : Cerkvenjak 9:2 FC Maribor Branik : Slovenske Gorice 5:3 Martinišče Codex : Bioterme M. Nedelja 3:2 Marinci Veščica : Tomaž preloženo SMUČARSKI SKOKI NOGOMETNI KLUB LJUBNO Uspešna poletna sezona Primoža Pikla Za najboljšim zgornjesavinjskim skakalcem vseh časov Primožem Piklom je nadvse uspešna poletna sezona. Potem ko je postal nepogrešljivi člen slovenske A reprezentance, je odlično nastopal na veliki poletni nagradi Grand Prix, kjer je v skupnem seštevku svetovne skakalne smetane zasedel 24. mesto, še bolje pa seje odrezal v celinskem pokalu, kjerje Sloveniji priskakal celo dodatno mesto v svetovnem pokalu. Ob Jerneju Damjanu je tako Piko najuspešnejši slovenski skakalec poletne sezone in samo upamo lahko, da bo to formo zadržal tudi za zimsko periodo. Franjo Pukart STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekmovanje z malokalibrsko puško Preteklo nedeljo so člani gornjegrajskega strelskega drušlva tekmovali v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju: leže, kleče, stoje. Po sobotnem treningu je imel na tekmi v Zagradišču najbolj mirno roko Jože Gomboc (179 krogov). Za njim sta se uvrstila Janez Železnik (164) in Davorin Presečnik (147). Poraženi v Laškem Po dobrem začetku tekmovanja ljubenskih nogometašev v letošnji medobčinski članski ligi se sedaj srečujejo že s tretjim zaporednim porazom. Po porazu v Brežicah in doma s Krškim sojih tudi nogometaši Pivovarja v Laškem uspeli premagati. Rezultat 4:0 za Laščane, Ljubenci pa bi lahko iztržili ugodnejši izid, če bi izkoristili ponujene priložnosti. Ljubenci bodo sedanjo krizo poskusili prekiniti s sobotno tekmo doma proti drugouvrščenemu Kozjemu. Prva tekma z istim nasprotnikom v Kozjem seje končala 0:0. Na lestvici brez izgubljene točke še naprej vodijo Brežice, Ljubenci pa so sedaj peti. Jože Grčar ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Uspešen začetek nove sezone Članice Odbojkarskega kluba KLS Ljubno, ki bodo letos prvič nastopale v 3. državni odbojkarski ligi - vzhod, so novo tekmovalno sezone pričele z dvema zmagama. V prvi tekmi omenjenega ligaškega tekmovanja so kot gostiteljice v domači dvorani na Ljubnem po odlični igri gladko premagale ekipo Kajuh iz Šoštanja z rezultatom 3:0 (25:18; 25:18; 25:20). V drugem krogu bodo dekleta gostovala v Dravogradu pri tamkajšnji ekipi. Tudi v prvi letošnji pokalni tekmi so bile ljubenske odbojkarice uspešne, saj so zabeležile zmago proti ekipi Braslovč prav tako z rezultatom 3 :0 (25:14; 25:17; 25:13). Slabše so se odrezale kadetinje, ki so na turnirju v Celju iztržile polovičen izkupiček. Z ekipo Aliansa iz Šempetra so izgubile z 0:2, ekipo iz Celja pa premagale z rezultatom 2:1. Franjo Atelšek Jože Gomboc Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Poročilo o prvi intervenciji v občini Nazarje ob vodni ujmi 18.9.2007 Spoštovani, v dneh po vodni ujmi, kije Občino Nazarje prizadela dne 18.9.2007, se v različnih sredstvih javnega obveščanja pojavljajo negativne ocene krajanov Potoka glede intervencije Občine Nazarje in njenih enot ZIR v času med in po poplavi. V Občini Nazarje bi želeli sporočiti javnosti kronološki potek dogajanj v zvezi z našim angažiranjem in podati nekaj pojasnil glede poteka prve intervencije, ki jo je dolžna ob naravnih in drugih nesrečah zagotoviti lokalna skupnost. Občina Nazarje je dne 18.9. 2007 aktivirala enote ZIR (pripadnike Civilne zaščite in treh enot PGD Občini Nazarje). V času ujme 18.9.2007 je bil največji del članov PGD Gorica ob Dreti angažiran prav v kraju Potok in nudil takšno pomoč, ki jo je v takih okoliščinah možno ponuditi. Skupno je bilo v času intervencije v občini Nazarje aktiviranih 142 članov PGD. Za nesebično pomoč se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. V sredo, 19.9.2007 je bil ob 07. uri zjutraj sklican sestanek s predsedniki treh krajevnih skupnosti. Poslali smo jih na teren, da bi vsak za področje svoje krajevne skupnosti pridobili prvo ocene stanja in povzročene škode, kar nam je služilo kot osnova za pripravo najnujnejših intervencijskih ukrepov. Istega dne ob 11. uri smo imeli po pregledu stanja ponovni sestanek z predsedniki KS, kjer smo ugotovili, da je zaradi podivjanega hudournika Mostna najbolj kritično stanje v kraju Potok. Občina Nazarje je takoj organizirala prevoz delovnega stroja- bagerja v Potok, kar pa je bilo skoraj neizvedljivo zaradi poškodovanega mostu na relaciji Lačja Vas- Potok. Edina preostala cesta po kateri je bilo možno priti v Potok iz smeri Kokarij pa je že nekaj časa neprevozna v Potoku pri domačiji Praznik Emila. Preostala možnost intervencije je bila poslati ustrezen delovni stroj (bager goseničar) preko travnikov in njiv v Potok. Prevoz ustreznega stroja je bil organiziran s strani občinske uprave. Z izvajalcem del smo bili ves čas v zvezi in dobili smo trdno zagotovilo, da se bo še isti dan struga sanirala do te mere, da hudournik Mostna ne bo več tekel mimo posameznih hiš v Potoku in ogrožal ljudi in njihovega premoženja. V četrtek, 20.9.2007 smo uspeli z občinskim vzdrževalcem cest (JP Komunala Mozirje) zagotoviti ponovno prevoznost mostu v Potoku. S tem smo ustvarili pogoje, da smo tega dne poslali v Potok dva bagerja in kamione, ki so do sobote odstranili večino nanosa peska in splanirali neurejeno površino. V času intervencije je Občina Nazarje storila tudi vse v svoji moči za sanacije grozečih plazov v občini. Evidentirali smo namreč tri plazove, ki so ogrožali ljudi in njihovo premoženje. Najtežji primer plazu je bil prav v Potoku pri Motorčku. Že v sredo 19.09.2007 je župan Ivan Purnat obvestil pristojno ministrstvo MOP (g. Vivoda) glede vseh grozečih plazov v Občini Nazarje. V petek, 21.9.2007 smo si z g. Fazarincem iz Inženiringa za vode iz Ljubljane plazove ogledali in še isti dan začeli s sanacijo plazu pri Moličnikovih. Dne 25.9.2007 smo v zvezi z plazovi prejeli klic na pomoč še od sosedov družine Moličnikovih -družine Kruleč. Obvestili so nas, da jim zaradi odnašanja površine pod stanovanjsko hišo in novih napovedanih padavin grozi, da ostanejo brez hiše. Še isti dan smo z intervencijo na družbi NIVO Celje in z vključitvijo našega vzdrževalca cest uspeli pripeljati več kamionov skal in ustrezen delovni stroj (bager goseničar) v strugo hudournika, da smo zadevo sanirali in preprečili najhujše. Medijska pozornost: potem, ko mediji na državnem nivoju v sredo, 19.9.2007 niso poročali o poplavah v Občini Nazarje, je župan Ivan Purnat v četrtek, 20.9.2007 obvestil RTV SLO ter POP TV, da so posvetili potrebno pozornost naši v poplavi prizadeti Občini Nazarje. O vodni ujmi pri nas pa sta že v sredo poročali VTV in TV Celje. Glede izjav v ujmi prizadetih krajanov Potoka, da se občina Nazarje ni zanimala za potrebe prebivalcev po osnovnih življenjskih potrebščinah, kot so voda in hrana, pa lahko odgovorimo naslednje. Oskrba s pitno vodo je bila kljub evidentirani škodi na vodovodnem omrežju ves čas neprekinjena na celotnem področju občine Nazarje, razen v delu KS Šmartno Ob Dreti. Stanje na tem področju smo ves čas spremljali in na srečo ni bilo potrebno izvajati ukrepov kot je dostava pitne vode. Prav tako smo bili zaposleni v Občini Nazarje ves čas intervencije v stiku z enoto Rdečega križa v Mozirju, s katerim smo se dogovorili, da bodo v primeru potrebe oskrbeli naše občane z osnovnimi potrebščinami, kot so moka, mleko, riž, olje in testenine. Ugotavljamo lahko, da je bilo angažiranje po poplavi v Potoku nesebično in korektno izpeljano. V tem trenutku je za Občino in krajane Potoka bolj pomembno, kot ocenjevati našo intervencijo ob zadnji poplavi, storiti vse, da preprečimo možnosti poplave ob nadaljnjih padavinah. Nevarnost poplav je povečana zaradi ranjene in neurejene struge hudournika Mostna. K ogroženosti dodatno prispevajo tudi lastniki zemljišč ob sami strugi, ko preprečujejo sečnjo in čiščenje brežin in posledično čiščenje struge hudournika Mostna. direktor občinske uprave Samo Begič, univ. dipl. oec. ČRNA KRONIKA • VLOMIL ZARADI ALKOHOLA Mozirje: Neznani storilec je v noči na 3. oktober vlomil v bar Gams pred Mozirskim gajem. Iz notranjosti je odnesel več steklenic alkoholne pijače. • IZSLEDILI POVZROČITELJA PROMETNE NESREČE Varpolje: 5. oktobra zjutraj je prišlo do prometne nesreče v Varpol-jah. Povzročitelj nesreče je s kraja odpeljal, ne da bi dal drugim udeležencem svoje podatke. Z zbiranjem obvestil so policisti povzročitelja izsledili in mu napisali plačilni nalog. • Z VOZILOM V PROMETNI ZNAK Nova Štifta: 6. oktobra malo po polnoči je voznik osebnega vozila v Novi Štifti zapeljal z vozišča in podrl prometni znak. Vozilo je obstalo na robu cestišča nad strmim travnikom. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje so vozilo potegnili nazaj na cestišče. OBVESTILO OBČANOM Policisti Policijske postaje Mozirje v zadnjem obdobju opažajo večje število tatvin različnih barvnih kovin, kot sta baker in bron, ki jih storilci izvršujejo z različnih objektov (vikendi, cerkve, kapelice, grobovi...). Prav tako opažajo več tatvin iz stanovanj in stanovanjskih hiš, pri čemer storilci izkoriščajo neprevidnost oškodovancev. Storilci največkrat delujejo v parih in sicer tako, da eden z različnimi izgovori zamoti oškodovanca, drugi ali celo tretji storilec pa se vtihotapi v hišo in izvrši tatvino. Občane zato obveščajo in prosijo, da so pozorni na pojav raznih od-kupovalcev starega ali odpadnega železa, na pojav raznih domačih in tujih preprodajalcev različnega blaga po domovih, in da se ne pustijo zamotiti. O takšnih osebah ali njihovih vozilih naj si poskusijo zapomniti čim več podrobnosti, ki bodo policistom pomagale pri odkrivanju kaznivih dejanj. Smrti ni. Ljudje umrejo, ko pozabimo nanje. (I. Allende) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda Ivana ZUPANA (9.5.1930 - 3.10.2007) Besede so premalo, da bi se lahko zahvalili vsem dobrim ljudem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje ob njegovi nenadni smrti. Lepa hvala za cvetje in sveče ter za pomoč, ki ste nam jo nudili v naših najtežjih trenutkih. Prav tako prisrčna hvala govornikom, pevcem, gasilcem in g. župniku za pogrebni obred. Spoznanje, da ste ga spoštovali in cenili njegovo delo, nam bo v tolažbo. Kot dober človek bo v naših srcih ostal za vedno. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAHVALA ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi Stanka BELAJA (20.7.1980 - 15.9.2007) iz Krope pri Bočni Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in v najtežjih trenutkih sočustvovali z našo bolečino. Hvala za vse stiske rok in tolažilne besede, za izraze sožalja, darovano cvetje in za svete maše ter ostale darove. Hvala župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, bočkim gasilcem in pevcem ter trobentaču za odigrano Tišino. S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi SToR/7-^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Portal Savinjske doline AKCIJA BODI (PRE)VIDEN Kako zmanjšati število nesreč z udeležbo peš