ODLIČNI TRGOVINSKI IN OBRTNI ZAVODI NA SLOVENSKEM. OBRTNI ODDELEK SIJAJNO OPREMLJENEGA ALBUMA „KRANJSKO V SLIKAH IN OPISIH IZDAL IN ZALOŽIL L. SCHWENTNER V LJUBLJANI. JOS. EBERLE & COMP. NA DUNAJU. Vzorni zavod obro blago se hvali samo: pravi nam star pregovor, in velja v polnej meri o oblekah za dame in gospode, ki jih imata v svojem velikanskem skladišču gospoda Gričar & Mejač v Ljubljani v Prešernovi, poprej Zavod zavzema skoraj vso fronto dolgega poslopja in ima dva oddelka, v pritličji za gospode, v prvem nadstropju pa razkošno urejeni oddelek za dame. V električno razsvetljenih prostorih se pa nahaja prebogata zaloga oblačil vseh vrst, ki so vsa ukrojena po najnovejši dunajski modi, pri čemer se seveda jemlje ozir ne samo na kroj, marveč tudi na kakovost in barvo. Minulo leto je ustano¬ vila tvrdka v novi Majar¬ jevi palači na Št. Peterski cesti št. 4 še podružnico in izročila nje vodstvo izkušenemu poslovodju. S tem je želji ljubljanskega občinstva le ustregla in omogočila še paznejšo in točnejšo postrežbo. Glavno trgovino seveda vodita in upravljata zvedena stroko¬ vnjaka gospoda Gričar in M e j a č sama. Mesto Ljubljansko je uže z ustanovitvijo tega uzornega trgovinskega za¬ voda zadobilo znamenitost prvega reda. Dobro pogojena slika, ki jo tu prinašamo, kaže da je to v resnici trgovska hiša s kakoršno se bi pač lahko ponašalo vsako mnogo večje mesto. Slonovi ulici št. 9. Vsakdo, kedorkoli je bodisi po slučaju ali pa po nasvetu dobrega prijatelja uže kupil kako oblačilo v tem uzornem trgovinskem zavodu, ostane mu, tudi v tujini, zvest odjemnik: so¬ lidna in elegantna naprava, kakor tudi točna in ku- lantna postrežba pridobita gotovo njegovo stalno naklonjenost. Saj se pa tudi tvrdka trudi ustreči vsem željam svojih odje¬ malcev: radovoljno pošilja vsakomur bogate zbirke najrazličnejšega sukna, prelepo opremljene modne žurnale, na vode za naj¬ boljše in najprikladuejšo omero; iz kratka stori vse, da ni pač nikomur več treba potovati v Ljubljano samb za to, da si kupi kako dobro prilegajoče se oblačilo. Gospoda Gričar & Mejač sta na način dosegla, da je postala njihova trgovina v razmerno kratkej dobi znana ne samo v Ljubljani in po Kranjskem, temveč tudi daleč preko deželnih mej. BANKA „SKAVIJA“ Banka „Slavija“ bila je ustanovljena leta 1868/ .v Pragi. Že leta 1869. postavila je v Ljubljani za vse slovensko ozemlje generalni zastop, ki je imel svoje pisarne v Schreyerjevej hiši v Špitalskih ulicah na mestu, kjer sedaj stoji Filipov dvor. Začetkom leta 1874. preselila je bančna uprava generalni zastop v Trst; prepričavši se pa kaj kmalu, da je s tem storila taktično napako, sklenila je leta 1876. premestiti ga zopet nazaj v Ljubljano. Vodstvo njegovo izročila je sedanjemu ravnatelju in ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, ki po tem takem načeluje tej bančnej podružnici že preko dva in dvajset let. banko „Slavijo“, da je leta 1887. kupila hišo št. 12 v Gospodskih ulicah. V tej hiši nahajajo se sedaj prostorne bančne pisarne, in sicer za požarni oddelek in knjigovodstvo v I. nadstropji, za življenski oddelek pa v pritličji. Hiša banke „Slavije“ dobila je še pred potresom lično fagado; potres leta 1895. pa jo je tako poškodoval, da je moralo nadstropje skoro čisto prezidano biti. Splošni razvoj banke »Slavij e “ predoČijo naj naslednje, računskemu sklepu za leto 1897. posnete številke: V tem času se je ljubljanski generalni zastop banke „Slavije“ jako uspešno 1 razvijal in je dandanes na Slovenskem brez dvojbe največja naro Ino-gospodarska organizacija, ki je v narodnih rokah. V pisarnah banke „Slavije“ posluje namreč 23, zunanjo službo pa opravlja 10 uradnikov. Zavarovancev ima „Slavija“ na Sloven¬ skem preko 60.000; med njimi in med generalnim zastopom v Ljubljani pa po¬ sreduje več ko 500 zastopnikov. Nenavadno hitri razvoj slovenskega generalnega zastopa in pa okolnost, da v Ljubljani pred potresom ni bilo lahko dobiti velikih stanovanj, primorala je Zavarovani kapital . . . . Letna zavarovalnina Reservni fondi Uradniški pokojninski fond Zastopniški pokojninski fond članom se je doslej izplačalo odškodnin . 325,702.602 gld. 62 kr. 2,310.036 „ 35 „ 8,178.259 „ 34 „ 397.094 „ 05 „ 179.356 „ 14 „ 28,422.896 „ 90 „ LJUBLJANA, na Voglu Dvorskega trga in Gospodske ulice. Niso sicer še popolnoma izginile sledi, ki jih je ostavil v Ljubljani strahoviti potres o Vel. noči 1895. 1., vender pa je vzklil iz razvalin uže lep del novega modernega mesta. Palača se vzdiguje za palačo, zasebne pa tudi javne, nekatere služeče resnej vedi in znanosti, druge pa zabavi in veselju. Nedvomno je zadobilo mesto sedaj čisto drugo lice tudi v tem oziru. slovenskih, z drugimi slovanskimi časopisi: hrvaškimi, ruskimi in češkimi, tako da jej v tem vziru v Ljubljani gotovo ni para mej vsemi ostalimi kavarnami. V kratkem času svojega obstanka si je pridobila Narodna kavarna lepo število stalnih gostov iz domačega ljubljanskega občinstva, pa tudi rojaki iz dežele in tujci, ki prihajajo v Ljubljano, obiskujejo kaj radi to odlično slovensko kavarno- Slike, ki jih tu prinašamo, predočujejo nam jeden takovi zabavni etablissement, namreč »Narodno kavarno", katera vsem zahtevam še tako razvajenega gosta v polnej meri zadovoljuje. Prostori so po čisto izvirnih načrtih našega rojaka-arhitekta gospoda Jagra opremljeni v jugoslovanskem slogu, so dovolj visoki in izvrstno zračeni. Za telo je preskrbljeno z najboljšimi toplimi in mrzlimi pijačami po zmernih cenih, duševne zabave pa najdeš dovolj v številnih političnih, leposlovnih in znanstvenih listih najrazličnejših jezikov; vzlasti je kavarna obilo založena, razven Vzlasti dobro so obiskovani koncerti, katere prireja kavarna po zimi in ki so kaj prijetna izprememba v precej jednoličnem življenju ljubljanskem. Jedna naših slik nam kaže čitalne sobe v visokem pritličju, druga biljardno dvorano v pritličju, v sredi pa vidimo dobro pogojen portret podjetnega kavarnarja gospoda Franca Krapeš-a, ki sam osobno vodi svoje kavarniško podjetje, nepre- stalo nadzoruje svoje osobje in s tem skrbi za točno in vestno postrežbo. Narodna kavarna bodi vsem rojakom kar najtopleje priporočena. Častni diplom Pariz. Častni diplom Dunaj MAJDIČ VINKO- TOV Vr*' m' Stari grajski mlin na Savi pod Kranjem, nekdaj spadajoč h Kranjski graščini Kieselstein, bil je priprost kmetski mlin (z osmimi kolesi na lopate). Leta 1866. predelali so mlin v mehanični mlin na turbino in 8 tečajev s francoskimi kamni, ki so zmleli na dan povprečnih 150 kvintalov moke; turbina je imela 60 konjskih moči. Leta 1874. in leta 1883. razširil in prenovil se je mlin, in postavili so se novi stroji z valjiči ter sejavnice; leta 1890. pa se je vzidala nova turbina, ki je imela 140 konjskih moči. Takrat se je zmlelo po 250 kvintalov moke na dan. Sedanji posestnik je prevzel mlin od svojega očeta leta 1891. V prvih letih ga je zdatno razširil, leta 1896. vzidal še drugo turbino, leta 1897. pa se je uredil mlin po najnovejšem sistemu z vsemi modernimi napravami prvih in največjih mlinov ogrskih. Razsvetljava je mlinu električna. Delavcev je v njem 93, uradnikov 8. Moke se namelje po 5 vagonov na dan, ki se oddaje po Kranjskem, Koroškem, Tirolskem, Solnograškem, Spodnjem in Zgornjem Austrijskem in po Štajerskem. Izvaja pa se moka v Italijo, na Grško, Francosko, Angleško, v Švico, Afriko in Brazilijo. Kamnoseški zavod. Posebno odlično mesto mej zavodi te vrste zavzema tvrdka Alojzij Vodnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32—34. Kakor je iz poleg stoječe slike razvideti, ima gospod Vodnik veliko kamnoseško delavnico, kjer se obde¬ luje kamenje, ki ga dobiva iz svojih kamnolomov v Repentaborju na Krasu, iz Kamnegorice pri Dravljah, kakor tudi iz inozemstva. Gospod Vodnik ima mej drugim tudi to zaslugo, da ljubljanski izdelo¬ valci pohištva svojih marmornih plošč ne naročujejo več iz Trsta in Kormina, temveč jih dobivajo pri ljubljanskih kamnosekih, in to po mnogo nižjih cenah nego od drugod. Tehten dokaz, na kakem dobrem glasu je ta kamno¬ seški zavod, je gotovo tudi ta okolnost, daje bila firma Al. V odnik udeležena pri skoraj vseh večjih stavbah domače dežele. Kot specijaliteto tvrdke je še omeniti umetne kamnite izdelke za cerkve: altarje, krstne kamene i. t. d. Tvrdko Al. Vodnik sme se s polnim pravom označiti kot uzoren zavod kranjskega kamnoseštva. D. Rovšek. Marsikateri naših cenjenih čita- teljev je bil s fotografijami uže nemilo presenečen. Kake slike! Ali čisto nič podobnosti, ali blede podobe brez vsakega izraza, cesto pa oboje skupaj. Uzrok vseh teh različnih napak tiči največ v tem, do dotični fotograf ni imel prikladno postavljenega in pri¬ merno urejenega ateličja. V tem ozirn Ljubljančani pač nimajo nobenega povoda več pritoževati se, odkar si je g. D. Rovšek sredi prostornega svet¬ lega vrta postavil svoj uže bolj kakemu paviljonu podobni fotografični atelijč. Gospodu Rovšku je vsled tega mogoče izvrševati fotografične slike v naj večji popolnosti, tako da se mu v tem oziru pač ni bati primere s slikami, izdelanimi v kateremsikoli bodi veli¬ komestnem ateličju. Slika, ki jo tu prinašamo, pred¬ stavlja nam atelijč gosp. D. Rovška v Wolfovih ulicah št. 7, torej v središči Ljubljane; drugi njegov filijalni zavod se pa nahaja v Kolodvorskih ulicah št. 34. Oba sta urejena kaj ukusno in z vso udobnostjo za občinstvo oskrbljena. J. J. Naglas. Najstarejša tovarna za pohištvo na Kranjskem. V jubilejskem letu našega prelju- bljenega vladarja praznoval je tudi neki tukajšnji obrtnik 50 letnico obstoja svojega zavoda. Bil je to gospod Jakob Naglas, ki je pred 50 leti v Ljubljani ustanovil obrt za pohištvo, katero so tu prej jedvapo imenu poznali. — Z neutrudno delavnostjo in po svojem dobrem ukusu pridobila si je tvrdka tekom let najboljši glas tudi daleč izven deželnih mej. Ta glas si je podjetje ne samo ohranilo, marveč še bolj utrdilo, odkar je tvrdki pristopil v tej stroki čisto moderno izobraženi sin prvotnega lastnika g. Viktor Naglas. —■ Najlepše spričevalo velike solid¬ nosti in izredne zmožnosti daje tvrdki J. J. Naglas vzlasti v velikanskem razmerju in prekrasno izvedena oprava hotela Quisisana v Opatiji in pa dobave za c. kr. mornarični erar v Pulji. Jedna naših slik nam kaže veliko in elegantno skladišče pohištva na Turjaškem trgu št. 7, druga pa z najnovej Šimi stroji in motorji oskrbljeno delavnico. A. Globotschnigg. Mej drugimi panogami obrti na Kranjskem treba posebno poudarjati izdelovanje sit in drugih izdelkov iz žime v Stražišču pri Kranju. Prebivalci te vasi pečajo s to obrtjo uže od davnih časov sem. Na čisto tovarniško polje pa jo je prestavil še-le zavod A. Globotschnigg, kjer se pomočjo strojev izdeluje le glavni del, namreč pletenina iz žime, dočim se vse drugo opravlja še vedno po hišah kot do¬ mača obrt. Gotovo blago se potem zopet odda tvrdki A. Globotschnigg, ki je potem iz svojega velikanskega skladišča razpošilja na vse strani, jako mnogo tudi v inozenstvo. Sedanji lastnik tvrdke A. Glo¬ botschnigg gospod J. Matajc pri¬ dobil si je za razvoj te obrti kakor tudi zavoda veliko zaslug, ker je uže obstoječo tovarno znatno povečal in s tem veliko eksportno trgovino ustanovil. Alojzij Vodnik. D. Rovšek. J. J. Naglas. j- J- Naglas. A. Globotschnigg. A. Globotschnigg. Jos. Lenarčič & Comp. Tovarna za lesene izdelke Jos. Lenarčiča, ki je v organični zvezi s tovarno Jos. Lenarčiča & Comp. za harmonije, stoji v prijazni Vrhniki prav blizu plovne Ljubljanice. Po vodi priplavljeni les spravlja se s posebno pripravo, ki sega do reke, na skladišča odn. v tovarniške prostore. Zavod ima jeden parni stroj 40 konjskih sil, več vrst pil (žag), večje število drugih strojev za obdelovanje lesa in nekoliko parilnic in sušilnic v to svrho, da se les pripravi in posuši tako, kakoršen se potrebuje za izdelovanje harmonijev in drugih lesnih izdelkov. Tovarna izdeluje izvrstne harmonije, kajti tvrdka sama si je dala patentovati uže več nego trideset iznajdb, s katerimi se doseže močnejši in prijetnejši glas. Vse to, kakor tudi skrbno izvršenje instrumentov je prouzročilo, da so prihajala tvrdki od raznih stranij najlaskavejša priznanja, in da se je krog naročnikov raztegnil daleko preko deželnih mej. Veliki napredek, ki je storjen na tem polju opravičuje nado, da se bode harmonij, prav kakor sedaj klavir, kot neobhodno potreben glasbeni instrument udomačil v vseh boljših rodbinah, tembolj ker harmonij sedaj nima več tiste neu- kretne oblike kakor prej. Tovarna za lesene izdelke goji kot posebno specijaliteto fabrikacijo finejših stolov, kakoršni so osobito v jedilnicah v rabi. Ti stoli razpošiljajo se na vse strani in so radi svoje solidnosti in zmernih cen splošno priljubljeni. Na našej sliki vidimo na levej strani tovarno za harmonije in ono za lesene izdelke, na desnej poslopje, v katerem se nahaja ekspedicija in skladišče. Tovarna za parkete in opekarna tvrdke FRANZ KOTNIK na Vrdu pri Vrhniki. Tovarno za parkete je zgradil leta 1872. gospod Franc Kotnik najednem izmej izvirkov Ljubljanice. Postavil si je za nalogo, izdelovati samo solidno blago, zato so se mu množila naročila bolj in bolj, in kmalu treba je bilo tovarno pri¬ merno povečati. Velike sušilnice, kakoršnih ima tovarna nekoliko, omogočijo, da je na razpolago, vedno dovolj suhega lesa, ki ga potem obdelujejo razni stroji. Furnirane parkete, s katerimi tvrdke lehko uspešno tekmuje z vsakim drugim jednakim izdelkom, priborile so tovarni častno mesto ne samo doma, ampak tudi v inozemstvu. Turčija, Egipt, da celo daljna Indija naročajo v obilem številu te izdelke. Sedanja parna opekarna je nastala iz navadne opekarne z dvema pečema, ki je bila zgrajena početkom tega stoletja. Izvrstni materijal, ki se tam dobiva na licu mesta, vzlasti pa velika potrebščina opeke, ki je nastala v Ljubljani in okolici vsled potresne nesreče leta 1895., napotila je tvrdko, da je opekarno čisto moderno prenaredila, pri čemer se je glavno ozir jemalo na izdelovanje zarezane strešne opeke. Strojne naprave, katere goni parni stroj 60 konjskih sil, so tako urejene, da je v slučaju potrebe možno tudi dvakrat toliko opeke izdelovati nego navadno. Gosta mreža šin, ki je razpeljana po zemljišču, olajšuje prevažanje materijala, ki se ob Ljubljanici v skladanicah nagromadi, potem v čolne naloži in po vodi v Ljubljano odvaža. Lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika, ki bode uže v kratkem dograjena, daje opravičeno upanje, da bodo mogli izdelki tudi v daljna trgovišča dospeti in tam po svoji ceni in dobroti z jednakimi izdelki drugih opekaren uspešno tekmovati. Jos. Lenarčič & Comp. zuej^j pranchetti-jeV «« galon. «« Tudi v večjih mestih Avstrije najdeš iz težka kaj dosti tako fino opravljenih brivskih salonov kakor je oni gospoda Angelo- slava Franchettija v Ljubljani na Jurčičevem trgu št. 3. Slika, ki jo tu pri¬ našamo, kaže nam notranj¬ ščino tega prostornega in zelo svetlega salona, čegar oprava je v baročnem slogu kaj ukusno izvedena. Morebiti ne bode od več, ako omenjamo, da je gospod AngeloslavFranchetti mej vsemi ljubljanskimi brivci j edini, ki je v Ljubljani porojen in tu v domačih krogih in raz¬ merah vzgojen. Gospod Franchetti si ni znal samo svojo trgovino lepo in elegantno urediti, temveč tudi sicer, kolikor je v njegovi moči, stori vse, da si ohrani stalno naklon¬ jenost svojih obiskovalcev. Gospod Franchetti ima vedno kaj bogato zalogo toilettnih potreb vseh vrst. Dobiš pri njem vedno najraznovrstnejših par¬ fumov in dišav iz najbolj znanih in najglasovitejših tovarn, nadalje ščetke za zobe, glavnike, toilettna mila, pomade, brillantine, pudre i. t. d., iz kratka vse, kar utegnejo dame in gos¬ podje rabiti za svojo toiletto, vse v največji izberi in vedno v svežem stanju. Da se uže v naprej prepreči kaka morebitna pomota, poudarjamo še jedenkrat naslov: ^ngeloslaV *** «« pranchetti brivski salon in parfumerija v LJUBLJANI, na Jurčičevem trgu št. 3. PETER MAJDIČ PRVI AVSTR.-OGRSKI POPOLNOMA AVTOMATIČNI PARNI MLIN V OELJI NA ŠTAJERSKEM. Kedaj se je položil temelj sedanjemu, vsem zahtevam modernega mlinarstva ustrezajočemu valjičnemu mlinu na par, se danes ne da več za trdno dognati. Pripovedujejo pa, da je stal tam uže pred 300 leti mlin na vodo, vender pa ni znano o njegovem početku in razvoju nič autentičnega notri do proti koncu minulega stoletja. V kratkih presledkih in za pogosto menjajočih se gospodarjev so mlin večkrat predelali in zboljšali, uže zato, ker je bila celjska moka uže od nekdaj na dobrem glasu in se je radi tega dobro prodajala, vzlasti pa ker je mlinarska tehnika čudovito napredovala in se z vedno novimi uspehi ponašala. Dne 16. junija 1888. je prešel mlin po kupu sedanjemu posestniku Petru Majdiču v last. Takrat se je moglo namleti v njem v jednem letu do 43.000 met. centov moke. Novi lastnik, izkušen strokovnjak, pa je prejšnjo uredbo mlina, kakor tudi zastarele parne stroje in kotel, zavrgel in odstranil ter mlin od vrha do tal po angleškem sistemu in popolnoma po načelu automatike prenaredil. Dela je izvršila dunajska tvrdka Simon Buhler & Baumann. Tako prenovljeni zavod je krstil lastnik r Prvi avstrijsko-ogrski popolnoma automatični parni mlin", in sicer mu je prid el to ime z vso pravico, ker je ta zavod v resnici v celej avstrijsko-ogrski monarhiji jedini te vrste. Pri zadosti močnej vodi gonita mlin dve turbini, pri nizkej vodi pa jedna turbina in jeden parni stroj. Vsi stroji funkcijonirajo izvrstno in zmeljejo v 24 urah do 650 met. centov žita, glavno pšenice. Izdeluje iz pšeničnega zrnja več vrsti zdroba, desetero vrst moke in dvoje vrst otrobov. Bazven tega proizvajajo se pa tudi izdelki iz rži, ajde in turščice. Tako se je razvila iz skromnih početkov na mestu prvotnega neznatnega mlina v teku zadnjih petdeset let najmodernejša parna tovarna, ki uspešno tekmuje z mnogobrojnimi umeteljnimi mlini naše države. Slike nam predstavljajo mlin 1.1869., 1.1888. in 1. 1898. in nam jasno stavijo pred oči zgodovino tega obrtnega podvzetja. Peter Majdič. Lekarna „Pri orlu“. Mnogi mej našimi cenjenimi čita- telji gotovo radostno pozdravljajo po¬ dobo laboratorija široko znane lekarne „Pri orlu". Gotovo je imel uže marsikateri izmej njih priliko, preskrbeti si tam zdravilnih lekov; drugim pa izvestno s tem zelo ustrezamo, ako jim podamo naslov lekarne, kamor se v vsakem takem ozire lahko obrnejo s polnim zaupanjem. Lastnik gospod M. P h. Mardetschlaeger je h kratu zapri¬ sežen sodni kemik, je v pripravljanju lekov zelo izkušen, in zar ohranitev dobrega glasu svoje lekarne neprestano delaven. Fr. Primožič V LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 6. Trgovina gospoda Fr. Primožiča z jermenjem, sedli in drugimi takimi izdelki je najstarejša te vrste na Kranjskem in po vsej pravici uže od nekdaj na najboljšem glasu. Vzlasti pa se je zavod povzdignil, odkar ga je prevzel sedanji lastnik Fr. Primožič, ki je deloval dolgo vrsto let v prvih zavodih te stroke in si pridobil v tem bogato izkušnjo in veliko spretnost. V zalogi njegove trgovine najdemo veliko množico sedel, V laboratoriju lekarne je množica priprav in strojev, s katerimi se zgoto- vljajo tudi najbolj komplikovana zdravila, kakor tudi glasovita sodina voda iz lekarne „Pri orlu". Gospod Mardetschlaeger ima v svoji lekarni vedno tudi obilno zalogo obvezil lastnega izdelka, mineralnih vod, ribjega olja, medicinalnih vin, konjakov, malaga-vina, želodečnih esenc, mazil za lase, toilettnih kremov, parfumov, mil i.t. d. vse v naj večji izberi. Iz kratka „Pri orlu" je lekarna, ki more z vsemi v stroko spadajočimi predmeti najbolje postreči. Opozarjamo čitatelje v njih lastnem interesu, da si za svoja naročila dobro zapomnejo naslov: Lekarna „Pri orlu“ v Ljubljani, na Jurčičevem trgu št. 2. — —■ oprav za konje in vozove, jezdarskili priprav, bičev, ročnih in večjih kovčegov i. t. d., i, t, d. vse v najrazličnejši kako¬ vosti in veličinah ter po najsolidnejših cenah. Gotovo ga ni v to stroko spada¬ jočega predmeta, da bi ga tu ne dobili in ne bili z njim v vseh ozirih zado¬ voljni. Slika tu v sredi nam kaže jeden del velikega skladišča blaga, ki gotovo vsakogar do dobra prepriča, da svoje v to stroko spadajoče potrebščine v bodoče naroča le pri tvrdki: FR. PRIMOŽIČ v LJUBLJANI, na Dunajski cesti št. 6. —— Lekarna »Pri orlu*. Fr. Primožič. Najboljša je Ivan Jebačin lil 0 • >, s rt «2 >N špirita, žganja in deželnih pridelkov. 'W 3 '' m M ■ posAod as 'EAigog rt > rt založnik kave družbe sv. Cirila in Metoda in , .Sladite kave“. J* J Ob svojem času zanesljivo kaljiva dobra razna semena na debelo in drobno po tifij ti i li cenah in točni ter pošteni postrežbi. Priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega, kolonij alnega, materijalnega in barvenega blaga; Kava družbe sv. Cirila in Metoda“. I TISKALA tiskarna »Steyrerniiihl« na Dunaju. KLIŠEJE izdelal c. k. dvorni fotogr. umetelniški zavod C. Angerer & Goschl na Dunaju. PAPIR dobavil Frei & Stieber'D nasled. na Dunaju.