294
Kaj je pruski kralj Friderik Veliki od ljudskih
šol mislit.
Slavnemu kralju Friderika so na stare dtu posebno šo le pri sercu biie. Imeuitn > je lastnoročno pismo, ki ?a je o šolskih zadevah 5. sept. 1779 ministru Zedlicu pisal. Opustivši to, kar je zastran družin šol veleval, posnamemo
295
iz tega pisma le tiste verstice, ki zadevajo ljudske šole. Beti moramo, da v malih teh versticah se razodeva velika modrost kraljeva, ki je dobro spoznal namen ljudskih sol. Čujmo . kaj je rekel o tem: ^Začetne šole so vselej krive tega, ako mladi ljudje nič ne znajo. V ljudskih šolah po kmetih je dosti, da se mladina brati, pisati in rajtati nauči In pa vse tisto, kar ji glavo odpre za nje prihodnji kmečki stan. To je potrebno za vsacega, kdor je človek. Več pa ni treba, da bi kmečki ljudje znali, sicer lete v mesta, in zapustivši svoj stan hočejo sekretarji in Bog ve kaj še v mestu biti. Zato je treba, da se šolski nauk v ljudskih šolah tako osnuje, da se mladina vsega nauči, kar za svoj stan potrebuje, da se lahko kaj zboljša, in lože svoj kruh služi in doma ostane, ne pa da s kmetov uide in se potem po mestih klati44.
Precej smešno pa je, kar učiteljem zastran keršan-skega nauka priporoča, rekoč: ^Učitelji naj se trudijo, da ljudje so iz celega serca udani svoji veri, in da jih tako deleč pripravijo, da ne kradejo in ne ubijajo; tatvinatvo sicer nikdar nehalo ne bo: to je že ukoreninjeno v človeško natoro, zakaj vse ljudstvo rado krade, in tudi drugi ljudje kradejo radi in zlasti taki, ki so pri kasah in ki imajo sicer priložnost krasti".