261
Oklic
častitim županom in rodoljubom na Kranjskem.
Po kranjskem deželnem zboru že večkrat in zadnjikrat v lanskem zboru sklenjeni postavi o uravnavi učnega jezika v ljudskih šolah se kaže nada, da bode potrjena.
Po tej postavi se v naših ljudskih ali malih šolah na Kranjskem, razun Kočevskega, Weisenfelsa in pa-ralelke za Nemce v Ljubljani, ima to, kar se otroci v teh šolah učijo (brati, rajtati, krščanski nauk, zemlje-pisje, zgodovina, natoroznanstvo, sadjereja, čbeloreja itd.) učiti v maternem (slovenskem) jeziku; v 3. in 4. razredu teh šol pa ni izključeno, da se uči tudi nemški jezik kot poseben nauk.
Priznati mora po tem vsak pošten izvedenec, da le tako osnovana ljudska šola more koristiti  naši mladini.
Nada naša pa, da vendar enkrat tudi mi dobimo, kar nam gre in kar na veliko korist svojo drugi narodi že zdavnej imajo, to je, poduk v domačem jeziku, ne d& nasprotnikom našim pokoja, in posebno konsti-tucijonalni odbor v ljubljanski mestni hiši ni našel mirii, dokler ni sklenil protesta zoper gori omenjeno deželno postavo in je poslal c. kr. ministerstvu nauka na Dunaj.
Da ne bo ministerstvo mislilo, da več kakor peščica tujcev ali prevržencev v naši deželi je zoper to
postavo, Vas opominjamo prijazno na to, da bi pri* merno bilo, da se Vi z nasprotno prošnjo do al. mini-sterstva obrnete, to je, za potrjen je te postave in tako djansko pokažete, da je postava po Vašem prepričanji pravična in deželi potrebna, in da odločno zavračate zvijače naših nasprotnikov!
Ce sedanja ljubljanska mestna županija vodo na svoj mlin obrača, dolžnost je Vaša, da jo Vi obračate na korist svojo, — na blagor cele domovine naše, ki za mladino obširnega šolskega poduka išče v maternem jeziku!
V Ljubljani 5. avgusta 1871.
Odbor »Slovenije".
—   (KupČijska in obrtnijska zbornica), kteri gr6 skrb za to, da se slovenska mladina, ki se po dovršeni ljudski šoli gr6 učit kako obrtnijstvo ali rokodelstvo, v ljudski šoli ne muči z vbijanjem nemščine, ampak da se za življenje potrebnih vednosti nauči v maternem jeziku, je v poslednji svoji seji 4. dne t. m. po predlogu podpredsednika Jan. Horaka soglasno sklenila protest poslati ministerstvu zoper gori omenjeni krivični sklep ljubljanskega gemeinderatha.
—  {Cesarskega nadzornika gozdov), kakor ga imajo že nektere druge dežele, z letno plačo 1500 goid. in 700 gold. pavšala, dobi zdaj tudi kranjska dežela. Deželni odbor in družba kmetijska sta mislila, da je ta služba nepotrebna.
—  Vsi cesarski namestniki in ces. deželni predsedniki so dobili od ministerstva poziv, da danes gred6 na Dunaj v posvet zarad premembe volilnega reda, po kterem se poslanci volijo v deželni zbor. Ker je naš c. kr. deželni predsednik pl. Wurzbach boldn, ni mogel iti.
—  (Iz Bohinja) se nam poroča o neki obžalovanja vredni gozdni silovitosti. Dvojni nauk posnemamo iz te dogodbe. Eno je to: naj nihče ne misli, da s silo do pravice pride; le v škodo in žalost pokoplje sebe in rodovino; — drugo pa je to, naj vlada vendar že dožene to toliko let zavlečeno pravdo o gozdnih zadevah , čeravno je razsodba po celi grmadi aktov težavna.
—  (Smrt iskrenega rodoljuba g. Miroslava Vilharja) je potrla vse domoljube. Vsa n&rodna društva ljubljanska so poslala zastopnike svoje k pogrebu, ki je bil včeraj popoldne. — Komaj pa je ta žalostna novica priletela, došla nam je druga, da g. Košenini Avgust, uradnik pri c. kr. telegrafiji, mnogospoštovani narodnjak, je danes nenadoma umrl.  Naj v miru počiva!
— (Po slavnem dr. L. Tomanu) se bo obhajala slovesna obletnica 16. dne t. m. v Kamni gorici na Grorenskem.
—  (Četrti letni zbor dramatičnega društva) v Ljubljani je bil v četrtek 3. avgusta. Vdeležilo se je zbora nad 50 ljubljanskih družabnikov, med njimi tudi več gospodičin. Prvosednik g. Grasseili povdarjal je v svojem ogovoru važnost občnih zborov, kterih naj bi se družabniki vdeleževali v veliko večem številu nego se navadno zgodi. Pozdravil je srčno vse nazoče ter gledž na štiri letno vspešno delovanje mladega društva izrekel nado, da se prerokovanje zgodne smrti ne bode vresničilo, ker mlado čvrsto dete ^dramatično društvo" še ni nikakor volje da bi že umrlo, ter služilo za historični materija!. —Potem je bral tajnik g. Nolli obširno poročilo o društveni delavnosti, iz kterega priobčimo prihodnjič kaj več. Družabnikov šteje društvo 371, med temi 164 v Ljubljani biva j očih in 208 vnenjih. Izdalo je 6 zvezkov „Slov. Talije," ki obsegajo 11 igro-kazov.   Po  predlogu prvosednikovem je zaklical občni
262
zbor „Slava" deželnemu zboru, ki je izdatno podpiral društveni napredek, dalje izrekel srčno hvalo gospč Šolmajerjevi, ktera se blagodušno žrtuje in podučuje gospodične v deklamovanji in dramatičnim predstavljanji; konečno, hvalo vsem delavnim družabnikom. Isto tako je izrekel zbor z vstajanjem svoje milovanje o zgubi nekterih družabnikov in vrlih domoljubov, ki se skazali kot dobrotniki društva. Govor in poročilo blagajnika g. Žagarja je vzel občni zbor po predlogu g. Mu mika na znanje, brez da bi se bili obširno brali vsi računi, ker je vsak družabnik tiskane dobil v roke, in je odobril vse posamezne točke. Zarad priman-kljeja, kterega kaže proračun, je na vprašanje g. dr. Mencingerja, razjasnil g. blagajnik stvar, da se društvo nadeja izdatne podpore od deželnega zbora, ter da se po varčnem ravnanji zmanšajo stroški in zvekšajo dohodki posebno po pristopu novih podpornih družabnikov. Za pregledovanje računov so se volili: gg.: Hohn Hugo, Jeločnik Anton, Oblak Josip.                                         (Eon. prih.)
— „Sokol", kteri zarad slabega vremena ni mogel izvršiti v zadnjem listu napovedani izlet, napravi v nedeljo 13. avgusta izgred v Moravče čez Laze, Dolsko, sv. Heleno in Zaloški grad. Sokolovci bodo počili v Dolskem in gredo potem v cerkev sv. Helene k maši. Po obedu pri Jurketu v Moravčah bo svirala godba, ter se bo telovadilo, plesalo in pelo do 7. uri zvečer. Potem pa odrine društvo v Ljubljano. Želi se, da bi se tudi nedružabniki vdeležili tega izgreda v krasno dolino Moravsko.
{Južni Sokol), v zadnjem listu „Novic" naznanjeni list za telovadske in vojniške vednosti bo prišel v nedeljo na svetlo. Priporočamo ga posebno prijateljem telovadbe in vojništva, ter izrečemo nado, da se bo najdel pri vseh učiteljih telovadbe, pri prijateljih voj-niških ved in pri vseh telovadcih.