1*. %. ^*L*Z^± — '&. Kiut V. V nnroervte ,.Sloye:is'cega Gospodarja"! vse!i pisniih,- 'k\ .jili :<lcblva.mo z bo, izražajo vroio željo po sloveaskem čtivu! Vs-ik ir-(i;vi! bo jim .JSloveaski Gospodar" pririP.sol lju])e pozdrave in aovice od doma. NiToc:'ite \B;:,j z-;, tri mesce! Ziai tri mescc s!a::c ,,,Slovc: ski Gos; odar" 1 K. f Pfc«"3::l i)i«oS!;- J»zPi Flok. \r Ptaju je v potek d"e "j. ditc.!. vvaA, ¦Mt.':Oi ol k;-,;)i mil. g. prošt Jožel Flok. Riijjii .e bl io en d;.e 20. maroa, 1829 v Sev. ic; o!j' Sivi. V dui.o/iiikn. .|e h'ii pos.iečen d.e 23. julija 1857. Sliiž' o.-;!.l ,;e k. t ka.<la,n v Spodpj-e-m Oravoiradu, yi)v.. Gr;iHwij pri prediinesirii žup i i Matore Mi!o.t v M:''ir,bon; kot slol..i i\^-:-'t i kri;ila'i v Maiibo. vu ia na'o k.t ztilri vkair.-T.rtv 1881 je d:>bl župnijo Leinba-li jir, Maribor«, kta 183G ;,e post?.l dekan v Jareni .i, leta 1897 :e po;-,t :1 proit ia dpkaa v Vta.iu. K: iez.:<š!coi:'i,jski duliovni svet lik je pogfcl leta 1880, ko.izifct :ri>lai s.;t\k pa leta. 1,8D3, Povsocl, k.er je sliižbova!, e l.'".l radi svo^e Ijudoimilosti zia!o priljubIJea. B 1 je e&s-jt i o^&an razn h spodajpšta.;prs1c'Ji občin. Cesar ga ;e že pred k't ] ovzdignil v vi'teza III. reda železae kro e. Ž niim jo izgiaila v grob east tIj.va in vGlečplaaa ose')a la.va U- ske daliovšM-.o, Pogreb se ;e vr& 1 v po-itl&l-iek, tlne 8. marea ii je pokaz:;l, do> je b 1 ra,.jni \sestra s'o zaslužea in priljub]je¦'. Prid gi, s-.iei maši z.adu.šaici ;a i ogreljii so prisostvoval vodja okrajr.pga: gjn.var. t.-a z virad iki, vodja voja.ške posta:.e s festa ki, pndžupaa FloiuHo z mestiinii odbo.raikl, sodn k Doležal, gi,mna.zi;sV) ravnatolj s profesori in dijp.ki, društva, ^olski ot'-oci z nč telj; t.-oai in o'iro:ir:a množii?.. vernega s'o\ieaskega ljmlstva od llizu in d::lc^. Iz prošliie v corkflv je vo'l 1 sprevod i:i zia rairega mn&oval niil. g. Fr. llraFtelj, arh d akoa koajSki,, pri''ii:oval ia pogreb z oerkve na poA-opalSoe vodilj e miil. g. Fr. 'Moravec, karoiik in siolai žnpiiik v Mia.r!'.l::)nii. Sprevoda se jc udcložiio 04. diilxn'n kov. Crm z,astave a mest .e hiSe, pro.-t ie ii rorkvteiiicga st-Ipai so nazinnnjale, da je Ftuj in okoMca v ža^osti. 'Svetilkte i>a U'Iica,h so gorele in bilo zavile v ftn.o pa.rčolar.i?, Svptila l-lagemu po. kojnikn. vefina luč! Novi stolni dekan v Mavlboru. Cesar je imenoval za stolnega dekana lavantinskegaj katedralnega kapitelja kanonika 5. g. Josipa Majcen. * Duiiovniške ves'.I. 7r\ nprav'tolja ptujske deka 'ijp ,>P iaie ;ovai k.i. šk. (liili-f.!v:ni svetovalec in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. vlft. g. Jos. Sinko. — C. g. Jo.}. Viečk«. kaplaii nn. Rieinftiiku, je imer.ovan za vojreBa kurrta v reaervi. * Solski s\'ctnik p;. Luka Lavtar, profosor c. k. uč teljišra v Maril.oni. je umrli v svojeni 09. lotn dr.e !). t. m. ter je 1/d danos ob obilai inMežbii vseli slojev .<-l)VPS :o pckopan, Rojen je bil v Želp.zaikih na Kranjskem. NeumoriiO in plodonosao je delovaJi v šoli od 1. 18/2 naprej in sioer s-kozi celili 40 let v Mariboru. Naj Vm"ru počiva ia viefino placilo zavživa krščanski mož siare koreaine, vrli ofte, vzor-zaaeaj, mili tova, riš, navdušen vzgojilelj! Iz finanfine službe. Za davcne upravitelje v 9. einoivnem razredu sta imenovanai začasni davčni upravitelj Emil Pleskovič in davični oiiciial Otmar Megli«. * Novi vojni kurat. Dne 6. marca je bil brzojavno poklicaa kot kaplan vojaške boln'«šnice št. 7 na bojiščn č, g. Alojz.i,j Dejak, uč tslj aa sa|lezijanski g miiaziji v Veržeju.. Gospod Dejak je na zavodu in v okolici neumori:o deloval, Prav rad je p<anagal g. župnikoin v okolici ter si je s svojini l.iubezajivlni nastopom pridobil srca tistli, ki so imieli ž njim opraviti. VeržejcL in Mailoaedeljčaiii bodo težkio. pogrešali ljubeziijivega gospcda. G. Dejaik je rodom Kranjc, bil jie dalje časa v Južni Aimer ki kot župnik hrvaške naselbV.ie v Paintarenasu (Chila v Aimeriki). * Zaprisega in odlikovanje vojakov. V soboto dne G. marca t. 1. se je vršila aa tezenskem vežbališču t k Mairiborai slovesia za.prisega v zadnjem času vpoklicaiiih crnovojnikov. Ob9. uri predpoldne so prevzvišeni gospod kaezoškof dr,. M i li a 61 Ni a p o t n ik vpr^žo poveUujo6:h gg. čast ;ikjov, aad 3000 mož broiečega voja'St\"a in maogoštevilnega odličaega občin^lva služiii pod miljn i ebom svieti> ma.šo, s katero so združili molitev za cesarja in za,kra.meiita:lni blagoslo\%. Po sveti maši so premilostijivi NadpastLr v škofovsloem ornaOu stip'!1 tja pred dolge vrste vojščakov in so jiii s prisrcndm, globoko premišljenim nagovoroai pripravili na slovesni trieiiiutek prisege. Trojni zhiti trak so prevzvišeni govornik pritrdili na vojni prapor zbranih 6eit, rekoč, da imej prvi trak. naps: Svetost prisege", drugi ,,Zaupanje", tretl ,,Ljubezen do Boga in do bližn;.niga'\ S v e t a, bod;, iiainreč hrabr eniii vo ščaku prisega, katero stori pred vsevednvn ii neskončno pravičium Bogom, ki vdi v srce n pla,ču-].e dobro (er kaznuje liudo, kakor si kdo zasluži. Z a u p a j o naj vojščaki na Boga, ki jim bo poniagal v bojn "in ;ih bo varovaJ: v nevarnostih, zaupa^jo pa naj tudi na s\o;e poveljrike, ki jili bodo modro vodiii in na svoje domafie, na Nadpastirja, n a domo1 j u b n e duhovnike ia vse blage La.var.tince, ki bodo doma za nje pridno moMli, služili svete raaše i'a jiii da]ali služiti', preiemali svete zakrarrtepte in oluavljali razne pobožaosti, kakor se je to doslej godilo. In iz 1 j u b e z n i do Boga, do cesarja, do domoviiie aaj gredo v boj zo;:er slovite sovražnike. Tako bodo pos^.emali slavne vzgjediei flsfh, ki so že bili v boja in iziined katerili bo jih nekiaj ta daa za svojo pogum-iost očit.io odlikovanih, In dan.«s izgovorjene besede ,,Prisegaim.o Bogu sveto prisego . . . tako nam Bog lomagaj! Amen" jim naj bodo vojno. geslo in angelj božji naj jih spremjja v boj i-.i sveta družina, Jezus, Nfeirija:, Jožef, raj iili vselej ia povsod varuje in tolaži . . Po jedrnatem govoru, ki s^ ga. vsi navzočni poslu.~ali s pozomostio iii z gaaotiem, so bla. deveterim hrabrim. voiSeakoia pripet-.i na prsi cesarska odlikovanja in moštvo je slovesao priseglo zvestobo pre. s'-et;emu cesarju. Ko stn- se voi. postajni poveljnik, g. polkovnik Al. Lebar in poveljnik dopolailnega ^kraja, ki mu pripadajo za^riseženi čri.ovojniki, g. major Blaoha, oč 110 zahvalila NjiJi Ekselenci za sveto opravilo, 'e navdušei vsklik na pr.esvietle.sa cesarja s cesarsko himno zakljucil sijajno in veliftaslfno, za vse vo šča,ke navdu&evalno, za vse prifeujoče pa izpodbudao in tolažljivo slovesnost, kalcor se enaka. ni kjerbodi vr.šila;. * Za Halozo. KaVor se nam poroča iz Ptuja, 5e o. kr. olcrajno glavarstvo dalo z deaar.|em, katerega so naši poslaiici 'ker je BreaeiS pru vojakilr, dr. KoroSec 'n dr. Verst(n-Sok) izposlovali pri, finaii&nem miristr?:tvii za Ha.loze, 'nakupiti na Ogrskem koruze, katsro bodo Haložani dob.vali iz Ptuja z-a v sedanjih razmerah zelo zraerno oej:o po 18 K metrski stot. Haložar.j smo pos'ianoema za trud in pomoc zelo hvaležni tor prosimo, naj tudi v bodoče na nas revne pare ne j/ozab ta. * Zaradi ^alice. Kakor smo zadnjic porocali, je v imeau Ivraečkn ZVezie tokrat posl, Pišek zopet in zopet posredoval v poljedelskeim. miaistrstviu zaradi do. bave galice. Zvedel ,je razven tega, kar je čitateljeTn žc zna-io, še tndi to: Poijedelskiega m:nistrstva se je pravočasno opozor 1 graški Verband in Klmetijska družba, da naj narofijo galico, kajti meseoa oktobra še je bla k« za 72 v in janiiarja 1.20 do 1.30 K kg. Sedaj je voiaška oblaf^t zaprla nadalino dobavo, stoji baje po 2.30 K kg. Graški Verband ima naro6enih 14 vagoaov. in te tudi dobi, ako jih vzame.fAli si je Kmetiiska družba kaj gal;ce preskrbela, se ne ve. Dvorni svcit .i'k Postela in nadzornik Grozdenovi6 priporočata perocid kot nadomestilo, ki se š,e danes dobi od tovarne ..Vereinigte chemische Fabriken Tjaadau, Kreidl, Heller & Cie, in Wien, Flbridfedorf" kg po r-2 v. Za 1 ktr galice se mora narofiti (ne uporabljati) 2 kg perofida. Ker ,,Verban.d" odgovarja, da še ne ve, ali se lx) njegova pod zaporo stoječa zaloga galiee oprostHa, odgovarjamo: Gotojvo je, da bo zanora od?tranjona. ako ,,Verband" le lio^e. kaiti vojaška uprava je zaporo za vse kolifi:-e ga*ioe dvignila. * Madžavi flovoliujifjl«. Hradiii list naučnega minis'tr.stv.a ob;avlja nnrodbo, vslp.d katerc se sme vero-'.aiuk v ljudskili iu poaavljalrdh šolah poufi&viati v materiMem ieziku. Let >a porofiila in druge fskovine np.nmdžarskih foi se moraio razven v državnem jeziku priol»eva.ti tudi v jezikiu doticae nairodaosti. Pri aas na avf--trijskem je pouftevanje verona.nka v mate. rirem jeziku brez vsake oniejitve na vseli ljudskih šolali dovoljeno. * Žito za perutnino. C. kr. namiest.iija v Gradcu razpošilja politicnim uradom odlok, da vsem gospodarjem, ki se peoajo s perutiunarstvom, dajo potrebno množino žita ia mlinskih izdelkov na razpolago. Ker bo pierutninarstvo v sfadaiijeni ftasu doaašal::' lepe dohodke, ga naj nihce ue zanemarja. * Zapora jnoke in žita. Pioroča se nam, da se |K)slanoi Slov, Kmečke Zvez« nuuliio te dni aa Dunaju, kjer posredujejo za večjo kolic.i.o mok)3 in žita, k' naj ostaae za vsakdanio uporabo izvea zappre. * Moka se pojavlja. ,,.Cas" piše: Ko se je uknr zalo popisovanje moke in žita, se je pokaaalo, da je v Pragi dovolj moke, Komaj so razdolili pr\glaJevalue pole, so že braajevoi razobešali ljaplae: ,,.,T;ii se prodaja bela moka," Potiujali so tudi ogrsko bplo nvoko, dasi so še prejšoi daa trd Ll da je jiisna^o. * Kako se dobi clopust? V uvodnem elanku gcvorimo o dopu&ffj h za čruovcjiiike. Za dopust lailiko prosi najprej vojak sam pri svojem \«jaškeni povieljstvu. To se zgodi ustmeno, da se vojak-pros lec javi k r aj p o n t u. Laliko pa prosijo za dopust tudi domaČi pot)om okra.jnega glavarstva, in suer p^mpao. 0krajno glava,rsitvo ne rešu^e :prošenj, temvee jih dostavlja vojakovim poveljstvom. Tukaj podajaino obrazec za prošnjo, kakoršno na.j nareiu^o doniači, seveda s p o i r e b n o spre m e; ln bo: Slavno c. kr. okrajno glavavstvo! Moj sin (oziroma mož, viničar, lilapec, delavec), Jožef Modic, služS sedaj v c. in kr. rezervni bolnišnici, Dominikanska vojašnica, IH. oddelek, soba štev. 4, Ptuj. Ker ga neobhodno potrebujem za delo na polju, prosim, da mu njegovo poveljstvo da dopust, ee le mogoče od 15. do 29. marca t. 1. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo prosim, da prošnjo blagovoljno predloži pristojnemu vojaškemu poveljstvu. Kraj, datum, podpis. *' Kako se <loM oprostitev? Samostojni poljedelci (torej siarao posestmki) zaim.orejo dobiti ča.sovao oraejeno oproetitiev od črnovojaiškie službe. Prošnje se smeja viagati s a m o, pri okrajnem glavarsltvu, Vložl laliko prošnjo vojak sam, ali pa njegovi domači. Za take prošnje podajamo obrazec, sevieda morajo proSnjiki obraaec priynerao sprcaiieaiti. Vsak r.aj skušh v prošnji navesti v s e v z r o k e , kil go.orl.o za oarostitev, toda saimo resniSne! Naš obra.zec jo narejen za slučaj, da je žeaa holelma, da .ie 0 mladolet ik otrok, da ni moškega pri liiši, Itd, Glasi se: Slavno c. kr. okrajno glavai-stvo! Moj mož, Alojz Senčar, služi sedaj v Mariboru pri c. kr. črnovojniškem pešpolku Maribor štev. 26, vojna kompanija štev. 16. Prosim. da se ga za več časa ,o p r o s t i v o jaške glužbe in sicer iz nasledjijih \izrokov: 1. Posestvo je veliko 60 oralov, in sioer: 4 orale viiio grada, 24 oralov njiv, 16 oralov travnikov, 8 oratov sadonosnika, ostaJo gozd in pašnik. 2. Sem vsled zadnjega poroda trajno *bolehna ter uiti v gospodinjstvu ne morem opravljati težjili del, kamoli na polju in v vinogradu. 3. Imam 6 otrok, katerih najsiarejše je 10 let, ki mi vorej pri delu ne morejo pomagati. 4. Nimamo ne Mapca pri hiSi, ne drugega moškega, ld bi nam pcunigal delati. Hlapec je moral itudi lc vojakom. 5. Ako se vmogradi in njiva ne obdelajo, nas zadene ^¦elika gospodarska škoda. Prosim, da se navedeni vzroki smatrajo kot po^ebnega uvaževanja vrediii in se mojemu možu dovoli dtdjša. opiostitev. Radenci. 15. marca 1915. Miea Senčav, obč. Radenci, št. 112. KedaJ bodo novlnci vpoklicani? Crnovoiaiki— uoviinci letnikov 1891 in 1895 in tudi tisti, ki so rojeni v letih 1878, 1879, 1880 in 1881, a poprej niso bili rodvrženi v Avstriji vojni službi ter so še le po 31. ilecembru tistega leta,, ko so bili stari 35 let, dobili avstrijsko državljanstvo in še poprej niso bili pri naboru, so vpoklicani dne 15. marca 1915. Novinci letnika 1896 pa morajo pod orožje še le dne 15. aprila 1913, * Magari proti samemu peklenšacku. Rajlieaburški kaplan č, g. Josip Tratnik je dobil od s'vojega brata, vojaka 87,. pešpolka, ki se bo.jujo na Karpatih, uopisnico, p:sai:o 29. februarja, s sledečo za.nimivo vsebino: Nazaanim Ti, cla se nahajam že četrf dan v groznem ognju. Sedaj imamo opraviti z zagrizenim sovražnikom. Nasprot: nam sitojiio krvotoftne sibirijsko 6ete, ki se bojujejo kakor levi ia jiii je tudi kakor mravelj pred nami. A omenitli moram, d a k a m o r s e z a ž e n e m o f a n t i e 87. p ,e S \i o 1 k a , ni o r a b i t i v s o z d r o b11 \ ,e n o , ni a g a r i , 5 e n a m s a m e peklonščekepostavijo nasproti, Nam je vseeno, ali napada.mo, ali odbijamo lOkratno premočL Zopet smo dosegl1 s':oro neverjetio ziua.go. Zavzeli smo važne posto'anke v precej v;so".-:ili gričili ter poslali vpft vagoaov Šilarijcev na O"i svet. Vem, da 6e bi ne b 1 podpiran z mol tvijo svoiih dragih, bi se n.e nahaial vp? mod živinii, zato se priporočam še nadalip.. Tvoj uda,ni brat Iva.n. * Hrabrost slovenskega vojaka. Ivan Stamcl iz Gofovlj je b 1 dae 17. febr. odlikovaa; z srebrno. kolajno II. razreda. Slava slovenskim voiakim! * Spiino kakor zajcl. Cetovodia Josip Veligošek. doma iz Griž pri Celju, piš© g. L.eonu Storman z bo. jišča: Že drugič se naliai;aim na severnem bojisftn. Kljub hudi zimi sem še zidrav. Marsikoga pa je mraz eisto pozabil. Cel easi smo zaaaj aa prostem. Spali smo kar po zajčje. Za pusi amo imeli niocao muziko, seveda topovsko." Dne 18. fe.br. me ie skoro objela bela žeaa. Gra>iaia je udarila v nioj 7flkop: mo'pga prijatelja je nbilo, mene pa je Bog obvaroval. Srfiae pozdrave! * Slavgevo petje na bojiščn. .lanez Tiiirk. doma iz PiL^tanja, pišc svojomu bratu, c. g. TMlilhaiPlu Turku, kaplanu v Š-t. Potru pod Sv. gorami, ia Celja: Oragi! Prjpravljeni snio, da odkorakiamo zopet proti sovraži.iku. Ziela iIoLjto smia opravljeai. '/v.alos-iii me, ko bo:n moral zapus-titi swje drage. No bojim se večernega iu jntraajega pietja graaat in šrapnelov, ker so moja iišiesa ž,e it.^.ik na.vaijesiff tistega slavoevega petja. Ce pa je božja volja, <la padem, pa tudi ne žalujto, ker ne bu-n ne prvi iu i« zadaji. 1'ro^l.i Te, mul za nie in so me pri s,'. mašali spoiiii.niaj, Pozdrav Tobi ia f\ g. žapniku! " V Earpatili pri prelazu Toronja (78 kin od niesta Iiuszt), J.os. Holo od Sv, Jurja ob Ščavaioi nam piše dae 15, febr.: Ce.ibeao uredništvo! Spet zelo stofien das! Naz aajam Vain, da mi s'ove::ski bojevniki lakaj no samo ne jemo zastoaj in krr\t"mo zlat čas. U i:e! Včera,j smo ob dolcaj iigodrem vremeau uieli oakrat 1,50, drugikrat 400 ia tretikrat 272 Rusov, kar . z :a.vra skapa,.; lepo število e,ez 800 vjetili kos'aiat:acev. Pri e.i etraai smo udrl; AvSlrijci, pri drugi nemškfi polk naprej in smo tako imeli sovražnika v sredi. Se\-eda je bilo nekaj 6asa ('ilvje kiaiije, a naSa pre«io6 Jg pr s Lla sovražnika, da S3 liara je rooral uclati. lvakor so se R^usi pozi:eje izrazili, bil/j je med njimi tudi več 'takiii, .kateri so še-le koaiaj pre:l aekaj dvcvi na novo priSli v Karpate, Niokater'/ so Lili komaj e i daa v boj: i erfi ia včeraj so b.li že v naših rokali! liod ta si v svesli, zimaga ;ie nv.t r.aš:, straai, ker mi s'ovoask: vojaki lirabro bro::imo dcmo\ ir.o ia eesarja! U,re:lnik l:sta-, kateri je » nami vred iia bojnem [.olju, sprejmite iskrea pozdra\ ! * SavinjSan v Kanfar.arjn v Istri. Do')i i smo od g. M. B' ; š it j a k a . ki služi kot ernovojmk v Kaafaaarju, sledeč© vrs.toe: Mnog.okrat sem v prclo; iii Bravslijveah z našimi pevci pel: ,,Prija,t ]i saviajski so mil'ga srca, pri']azaost, zvest Ito, med n.;imi velja." Resn.čaost te]i besed so ;e So posrebno pokazaIa., ko sem imel god, ka t.' vcl ko ištsvikj teh sa\i ijskih pr j; to*ijev se jo p..tradJo. me razveseliii ia so mi za gocl in. ogo želol , a, vso te žcFe fo ss združile v eno vel Ivo, cia so kma,lu po zfa.rgi A\stn ,e sreono spet vi(liiao Ko liodim vč.isih bl z,a mo.rs'-:e o^ali, katero sem si želel nokdaj gledrti, si že žicttir* b'iti c"om« i i nikjer dragjo hi vž'vali nied svojirui li-..ulini-iiiek.dan.io srečo. Daa za di-ovom gledam, fcako te oit doma trud']o laj. š::'i !-;p.ri, !:; rino pod povol.;em fVnr:i'i, tožavs:; sta.i, }-okl!ui:i z.x varEt.o ('o-.r-ovi -..c. \k>[i da.|, da doživimo tanalu r.rr, sa\ gn, Lomo z.::ci:, ec:. t. boij, lco sino ga i.okdr...'. M. Ij()š"j'k. * R ;ke naj ]i pvinrse! Eilo :e r.a Fra-.coskem !.v)j š?;]. Ne:a i s> aaskič.]', '.leko-vns h\ rognai- i</, nje J'r:-.ic z\ Nosre^i ,'c i^ot-%ln, da je pritokla tedaj iz ncke li s') na ccs o. dosotfet ia dckCiea iu da jo je zadol: krogla v "o'-o, DoTdi o so olneVali v Iol°i3a;oo, kie/ au Joj i:ioa 1 oJruzaf rok'j, Ilovica je bila v bclnišnici tudi rez Božis. Pa $9 ivprešnli dekliico, oesa fi žoi', <la 1/, ii J€z;<šrck i)i.-"i:t'".:3l ?a svct ve&er. Odgovoriia ,ie: ,,Prosiia, reo'U Jiezaščku, na; mi prinoso : av.dl r;:-'o vo'oi" . <» • * L-.\?;ii? v Gii^e^in pi'I Cel.^u. V Ga/crju ia Sp. H: (1 ii i \>r\ CcFn S3 'e ];o':i;vila pri (trocih rela vr.-t i. s-h.čMvv biv-uš' iq.<i.-\ le^^r.la.. Pr &*. ijne o^.last so nkro :i.'? \s' var o t i.1 odpetiCiO. T)n ^o ie roieze i raz. š"r la, s; kri'\ e. ish\L*c ;.i.\:.O'-;Vj js\:o iai;i::iore v nekn:tcii-i liihai'. *--Pe3asii lc.iai1 v Vurbevjni. V V;:r"jergr,' ]>ri ¦Piu"]-, Tiied ii3guiu:ij ]o po urad'O::i loročlu na rovo zb.iltili nn pcfjfihtftm Jflgarju 10 O:3'>. ]'ega,st'; legar s-e jo iu-k;la] inio iovrd ,,do!:az člnvoškc l>ode", Pix\i se ie niis'ilo, dp se rr.z^irja t3 vrst) logar. tuli vo' i legar ali lazo.pf.t .a vro5'ca Iiac.-oran, po zra,kn.. Šedaj pa so pr š-4- do S;:oznari.ja,, da, prenf!š-i;o k-il bolezni uši. Zel;) dvomljivo je, ali preaašajo kal b:>Iezni tadi boltlie. Navad.o jK>pa.do bo!eze i dorasle liudi, redko otroke iu starco. Ko popade l:o;ezen e'o,\>ka, ga zr.i-jne tresti mrzl.ca., bolri-c so čn'ti pcoltega, glavobol pa ni ravno poset1 o hud, pač nastopalo oniofoe, 1,'rn". mn v ušes h, naliod S3 po.;avljn ia pojavlja se tidi' vnetje. golta '.ca. Bulniki se navadno z.a. ni!6 r.e brigajo. Tretji do peti daa se pokaže:o nai oelom tieliesiv razen na dlaai in na obrazu ka,kr>r li:>ča vel fie pike. Te pike robe čez nekaj dai v glo' o':e'šili plastelt kaže podplutbe. Ce pr fe :emo s prsfo.n na. )ije, ne iag',ir!e.;o popol. nom"!, sredi v.: o?tiv.e. Drngi teden jo dossgla. bolezsa viiianec. Ce ozdrave holiik}, se to zgo.li mnogo liitre. je, kakor pri trebnSne.ni legarjn, Bolezie l š rijo nši in Fioer uši v ohloki. Zat) ie strogo paziti na saažnost. Uš je zelo obžu.tl, iva prdd gorkoti, že gorkota 35 stopinj 0. ,io amori. Zoto je dnsjnfekciia. s pa.ro zelo nme-1 va... Pro-ti iihpjii se unorabliai leiericaai ol"o, n. pr. 70 delov fX>% a,lkoli"la in "Odelov janeževega olia. Pri naniazanju telesi ie pazit", ker se latliko aa,pravi.'o iiiozoli ia je škodHvo za ledko. Bolje je poškro; iti oIpko. Tudi z be ;cii.oai se poko iča|o usi. Popolnoima brez dvosna pa šo ni dogi.a o. ali sc bolezen ne razširja šo na drng iiarMn, morda pri ka.šljaaju ali kilianjn. * V Plaiilci na ČeškPJm jp, unirl dnp ". t. m, Pavel Toma1!, oče liajdnskoga g. župuika. 151a.gd i-okojnik S9 pi-ijinro^a v ainlifpv. * Bitkc rucd berolinskimi šnlavli. Fo!ioiiski organi Velikega Bprolina iia,sti^aio z vso .strogostio proti l> tkani med solarji. Ze začctkoni: vojne je prišlo ta_ ko v Berolimi kaikor tmU v ra.znili pnedmestjili do ve& takili b'tk.. Takmt so ime!e siner popolnoma ncdnlžoa /.¦ia(^ai. Toda sedaj so postili Solarji v bojeva.nju že bolj izknSOi.i in lzvpžbaai in zato postaiaio b-KkiC lndi vodi:o liuiSe. fiolski defki se ne zad.ovoliui-o.:o scdai vpč s palioami in drogi, aimpak; sp, posluzuie.io aedaj tudi že nevanie^Sega orožja: sabelj, žepnili nožev in žoleznih kosov. Zalibog ie priSlo že v veft sluča;ih do •a-itov. Tndi mladinska sodi&fta velikoaa Reroli-ia so se morala, že ponovno pečati s teini b.tkaaii 6lo ie vei 7l0.,za_s!uP,aje: v katfirih je eden ali drugi pobie večjih lai tov. * Pomiloščeni kaznjenci. Oesar je 74 kaznjenoem na avstrijskih kaz ilaicaili. spregledal kaz«n; od teli pripade na moško kaznilnico v Ma.riboru 10', na mo.ško kaznilnico v Grauiški 9, na moško kaznilnico v Kopru 7, na žensko kafciiUnico v Robiajali 4 io v Begtiiijah 7 poniiloščenj. Jaro žito. Štajersk!^ kmetijska družba v Gradcu razgla^a: Ker je z ozirom na vojno stanje nujna želeti, da se vseje vee zrnja, kakor do sedaj, naimerava uii.ora.biti osrednji odbor štajerske kmetijske družbe namesto pospeševan.i'a) pridelovanja krme podporo, katero mu da vsako leto vlada na razpolago v to^ svrho, leta 1915 za podporo setve jarega žita (jare pšenice, jare rži, jarega ječmena,}. Psdpora v izmeri 25% cene žita se dovoli pod pogojem, da naseje jarega žita dotični prosilec 6ez običajno množino in se za tako površje v izmeri !4 do k večjemu 3 oralov dovoii podpore V* do 4 meterskih stotov. Z ozirom na, omejena sredstva se bo jemal ozir v vsaki podiružnici le 1 do 4 prošnjike. Prošnje za dovolitev teh podpor se naj predložijo potom podružnienega načelstv;a — kjer se dobijo tudi vzorci za proš.n.je in obveznice — s podpisa.no obveznico do najj ozneje dne 25. marca t. 1. osrednjemu odboru štajerske kmetijske družbo v Gradcu. Nn:tančneja pojaanila se dobijo pri načelst-• vih icmetijskih psdružnic. * Tržne cene v Gradcu. Deberi \-o'i 128 do 150 K. sredije debeli 120 do 126 K, suhi 110 do 118 K; dobe!e krave 106 do 124 K, sredn.ie debele 90 do 104 K, sulie 79 do 88 K; biki 116 do 136 K, ralada živina 110 do 136 K; tsleU 190 do 210 K, izjemcnna 220 do 230 K; mlade s/inje 230 do 250 K, debele svinje 2,50 do 280 K, sred lje debele 238 do 240 K, mesne svinje 226 do 240 K; ovoe 120 do 130 K. (Pri goveji žiivif.ii velja'0 cciie za 100 kg žive teže, pri teletih, sviajah ia ovoah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko 9.50 do 10.50 K, k!s'o 8.50 do 9.50 K, slama 8 do 9 K; pšsnica 41. 0 rž 33.50 ieemea 30.80, koruza 25.50, pro.so 27 K, oves 27.30 K, akla 70 K, fi;žol 68 do 85 K, grašica 11.20 do 11.40 K, lsea 16.20 K, proseno ji.^eao 00 i!o 80 K, pšeničui zdrob 80 K, koruzai zdrob 56 do G0 K, a.idova moka 80 do 108 K, koruzaa tnoka 48 do 58 K, ržena mika 50 K, pšeaKna moka štev. 0 76 rlo 86 K, St&v. 4 68 do 76 K, štev. 0 (črna) 56 do 60 K (100 kg). Ja'c,e komiad 10 do 14 v, kronapir 14 do 18 v 1 kg, m'el:o 28 do 30 v 1 litor. — Genc govcji živini se na vssh sojmih zelo dviga:o. * Mariboi*. V snedo d e 10. maj-oa. je nmrla v Kaunnic. pri 'M:a,r':boru č.. šolskiPt sestra M. Kle;nentiiia Čuvan. Rojena je bila 1. 1/S83 v Mariboru. Naj v iniru počiva! Št. Peter niže 'Maribora. Naš rojaks rezervni pionir Franc Bregaat, je bdl <od samega armadnega poveljnika generala Daakla poliValjen z lafik|a|i/im piBinoin. Bregant se je odlikoval r;--di izredne hrabrosti dne ,5., dneO. in dne 12. setpembra 1914. Sentpetrani smo ponosai na, našega iunaka. — Isti je pisal svpji m^iteri za god: Želim Vam prav veselo godovno, da bi ga še veliko let zdravi in K'eseli obhajali. Na,znaniti Vajn. tudi moram, cla še ni ure minilo v vojski, da bi ne bi zmislil na< Vas za to, da ste me pcikropili z blagoslovljeno vodo popred, ko sem stopil čez Vaš prag. ,Kaidar krogla prileti, si vsakokrat to mislim: Saj so me mati prelšrižali in pokropili zi blagoslovljeno vodo, znabiti pa me ne bo zadela. * Sv. Peter riže Maribora. S sr;ebrno kolajno T. vrsfe je bil orll kovan g. Jožef Golob, ¦četovodia od 47. pešpolka, doma iz Ruprefi. Boleval se je na severnem tojščn proti kriitemii sovražniku in ;b na hrabri '>afi'i ujel 8 R.itfov v neki karpatski vasi. Med tem, ko se :e sia boril na, bo:nem, polju, bolehal je njegov žo 72 let stari oee pod hudim' udaroi. Jožef Go'ob sp, naaaia ssdaj kot blolnik na gradu AVasoldsberg pri Gradou. * Jarenina. Pred tednom se je raznesla govorira, da ie naš vrli Franc Šparl, cerikveni k.lju6ar in tai'ik Posoj Inice padel na pieve-rnc<m. boj;š5n. Naš iircdnik pa jp dobil te dni od njega dopisnieo z dno 26. februarja, k.i se glasi: ..Drajgi pri!a.H.i! Jaz. in makolski Janko Mlakar, ki sva boj^fi tovariš.a v; strelni jami, se Tie s|"omin.iava ter pošil]a,va Ttebi in vsem znaicem srcne pozdrave. Do sedaj sva še. hvala Bogu, zdrava. Prica.ku.ieva sla.vne zmage." * Sv. Benedikt v Slov. gor. Na naši pošti jo iir.ano ol Sv. Lenarta pribil tiskian oldlio, v katercm se knpovaloe cigar in cigarelt svari pred nepotrebn^m prijemanjein in meftkanjem tistih, katerih ne lnipi in s'cer zaradi lvevarnostl pre-'osa kuznili bolezai. Z6per to nieesar nimaano. Ramo to s; usoiamo vprašati c. k. finančiii urad pri Sv, Lenartn: Za.kaj je imonovani oglas samo v nemškem jezikn? Koliko pa jih zna tnkaj pri Sv. Benpdiktii npmški? * Sv. Peter pri Radgoii. FJ,..e 15. hiV^n lanskega. Ma se je poro^il r'rano Muleo z mla/loako iz sosf.dno župni«. Enaist dni po poroki pride s(trašen gl'i.s, da je izbrulinila voiska. To je bila. nesrefta za mla.do zeno, žaJost za. onemo.irle ptiriSe. Tn ta žalost jp izpudkonala 74 let staremn ofplu zdrav.ie in ga polo/ la na i>oln:sko posteljo., s katere ni v«e vstal. Po trimesefini bolezni je mirno v Gospodn zaspal, prev!doa s sv. zakramenti za imvrajofie iii vdan v vol;o božjo, da svojega sina ne vidi vee. Rajni je zapustU Dopusti za črnovojnike. Boji za Dardanele vznemirili celi svet. ~ Grški ministrski predsednik odstopil. — Grški kralj še ni za vojsko. - Italija ne ve, kam bi se obrnila. — Amerika ščiti Kitajsko pred Japonsko. — Ainerika se oborožuje. Dopusti za crnovojnike. Že začetivom meseca lebruarja je narofcil Hrvatsko-slovenski klub svojemu naeelstvu, i:aj se pri pristojnih ministrstvili poteguje za to, da črnovojaiki dobijo primerhe dopuste za poljedelska in viiiogradnška dela. Z ozirom na to naroŠiio sta poslanca dr. Korošec m dr. Susteršift ponovno posredovala na mero dajnih mestih, da se vprašanje glede ftrnovojniških dopustov ugodno reši, Kakor kaže odredba vojaške uprave, ne brez uspeha. Crnovojnikom se bodo dovoljevali dopust:. Že ,,'Straža" je prinešla porof-ilo o tem, toda ker še odredba ni bila v vsem obsegn dobro znana, prinašamo danes natančne in popolnoma zanesljive ter uradne podatke. D o p u s t i se bodo dovoljevali' vo.iak.om, ki pri padajo lunečkemu stanu (t. j. samostojtii kmetje, njiii sinovi, viničarji, poljedelski delavci) in se nahajajo pri vojaških formacijali izven bojihča (n. pr. varnostna služba pri žcleznicah in dragih ia,w>ih napravfili), pri uadomestmh 6etah, v okrevališfinih (rekonvalescentoih) oddelkih in zavodlh, Skratka re&eno, dopust' so dolofieni za vse kme&kemu stanu pri.pada.jo6e vojake, zdrave in rekonvalescente, ki iiiso v fronti. Vsak izmed teh bo dob'l dopust, v kolikor bodo to dopušča" li najTiujiiejši ir.teresi vojaške službe. Dopusti ne bodo dolgi, k večjemu 14dni. Dovoljevali se bodo za najpotrebuejša poljedelska in vinogradniška dela. Gledalo se bo na to, da vsi primerni in potrebni poljedelci dobijo dopust. V tem kratkem 6asu naj se menjajo. Za dopust je treba prositi pri neposrednem poveljstvu vo.iakar6rnovo.jnlka. Prosi lahko vojak sain ali pa njegovi domaži potom okrajnih glavarstev. (Glej obrazeo med ,fRaznimi novteami",) Dopust daje edino-le neposrediio vojakovo poveljstvo. Prošnje domačih okrajno glavarstvo samo spre jema in dostavlja vojakovemu poveljstvu. Kdaj se bo dobl dopust? Po vseh krajili se polja in vinogradi n.e obdelujejo istočasno. Razlika ie med južnimi in severnimi kraji, med nižjo i:i višjo ležečo lego in med raznitoi poljedelskimi kulturami. Po teh krajevnih razlikah in potrebah dela in 6asa se bodo dajali dopusti. Z dopustnim listom bo imel vsakdo prosto vožnjo po železnicaji, na dopustu bodo vojaki ravno tiiko dobivali svojo voiaško plačo in njiliovc družine, ali starši, ali žena z otroci, pa dosedanjo podporo. Razven tega lahko posamezni poljedelci ali tudi občine prosi.io (samo) potom okrajnega glavarstva. d;i se jim za poljedelska dela dopošljejo od vojaštva d e lavski oddelki po 20 mož skupaj. Za delo ne bo treba ni6 plačati. Posamezniki, oziroma obftine, pa morajo skrbeti za star.ovanje in lirano tako, kakor se to dogodi pri vkvarfranju. Za hrano vojaško-delavski oddelek plafta, ako se zahteva, tudi odškodnino v isti1 izmeri^ kakor se plaftuje hrana v garniziji. KonCno še vojaška uprava razglafta, da se bodo v slučajih, ki so posebnega upoStevanja vrerLii, samostojnim poljedelcem (posestnikom) in posameznim poljedelskim uradnikom dovoljevala ftasovno ome. j e n e oprostitve. Take prošnie se sraejo vlagati samo pri okrajnih glavarstvih. Na prošnje, ki so so al se bodo poslale naravnost na domobransko ministrstvo, se ne bode oziralo. Odredbe za poljedelsko delo. Vsakdo, ki ljubi domo\ino, mora skrbeti, da lx> imela naša država v bodoee dovolj živil ne samo za prehrano armade, ampak tudi za drugo prebivalstvo. Bolj kot prejSna leta skrbimo letos za to, da se bo v- Scik košček zemlje 'zrabil, nasaclil ali obsejal, Z gotovostjo laliko računamo, da bo najbrž Se delj časa i;e_ uiogooe uvaževati v našo domovino iz tujine potrebnih živil. Ce bomo skrbeli, da se bo v naših krajilh pridelalo kol.kor mogoce mnogo žita, krompirja itd,, bomo s tein najbolj uspešno kljiibovali draginji in sovražnikom naše domovine, ki nas obkoljnj^ejo, kakor sovražna armada močno in važno trdnjavo. Mnogo je še v naših krajili zemlje, ki se lahko spremeni \~ njive. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo je izdalo pred nekaj dnevi važno odredbo, ki ima namen, da podžuri naše ljudstvo na deželi, da čim preje vef sveta obdeJa in obseje. Glavne točke te ministrske naredbe so: Do 15. aprila i.ma posest.uk ali na.jemnik iieobdelanih kosov zemlje pravico, istto sam obdelati. Ako pa do tega dne niti ne izvrši potrebnih preddel za spomladno setev, čeravno i« že zemlja dovolj sviha, ima o b c i n a p r a v i c o , da dotične kose zemij-o.o b d e 1 a in obsej e, Do2 3, aprila ima ob^iii^, \ katori leži dotično neobdelano posestvo, pravico, da ga po svo.|e obdela. Ce se pa tudi domača obfiina ne pobriga za obdelavo zemlje, ima politfčna oblast pravico, da dovoli. kaki sosednji občijii ali tretji osetai, da obd e 1 a in obseje doloftene kose zemlje. V tem slu_ čaju se je treba ravnati po navodilih krajevne komisije za oskrbovanje in spravljanje setve, ki obstoji v vsaki občini. Tudi okopavan^e in obdelovanje posetve ter spravljaiije pridelkov mora biti pod nadzorstvom zgoraj omenjene komisije. Dotifini, ki je obdelal kak kos neobdelaiie zemlje, sme storiti vse, da mu je mogoče pravilno oskrbovati sejane ali nasajene pridelke. Samoobsebi je umevno, da je on. tudi lastnik vseh pridelkov, ki jih je dobil na tistem kosu zemlje. Lastnik posestva pa nima nobene pravioe do pridelkov. Ko pa so pridelki spravljeni, nima obdelovalea nobe. ne pravice do dotičnega kosa zemlje. Obdelave in posetve oprošSeni so 1e tisti kosi zemlje, 6egar posestnik je do 31. marea n a z n a n 11 po občini politični oblasti, da za leto 1915 niso pripravni za posetev, ali pa, da lx> š©-le pozneje iste oljsejal s kakim sem-enom, Do 15. aprila &e torej pos&stnik lahko odlofii, ali bo neobdelano zemljo obsejal ali ne, do 23. aprila ima občina pravico do obdelave aemlje in od tega fiasa na. prej pa razpolaga o uporabi neobdelane zemlje politična oblast. S to odredto se daje ljudem, ki nimajo lastn« zemlje, priliko, da brezplačno lahko dobijo v ^najem" kos zemlje, na kateri posadijo krompir, koruzo, fižol ali kaj sliČnega. Dolžnost obžin in krajevnih komisij za spravljanje setve pa je, da skrbijo, "da se vsak prepir, ki bi uastal med posestnikom in obdelovalcem zemlje, že v kali zaduši. Tako ministrska odredl>a, katero smo priobtčili, da so naši kmetovalei o v&em dobro pou&eni in da ne pridejo v neprilike. Slike iz vojnc Crnogorci valijo kamenje na Kotor. OrožniSki stražmojster Jožef Petrovič, doma od Sv. Barbaro v Halozah, nam piše iz Kotora: rZa več let sem naro^-nik ,,Slov. Gospodarja", ko ji ftasnik s« mi posebno sedaj v vojskinem ftasu s svojo vsebino in zanfonivimi poročili najbolj dopada. V zadnjem času se ne dogaja nic posebnega na tukajšnem bojiSču. Dne 17, svečana je plaval spet po dolgem času naš zraJcoplov nekolikokrat preko Lovčena in okolice. Crnogorci so s posebno srditostjo streljali nanj s šrapneli, vendar se je zrakoplov nepoškodovan zopet vrnil. Na&e trdnjave hrabro obstreljujeio črnogorske vrhove, a Crnogorci prav nič ne odgovarjajo na te pozdrave. Sumnja, da jim primanjkuje streliva, je resnična. Naše predstraže vznemlrjajo Crnogorci po uoči z valjanjem velikega kamenja po strašui strmini in pečevju, ki učini sicer veliki hrušč in ropot, vendar Jiam s tem ne morejo Skodovati. V mestu Kotor je prebivalst\ro na streljanje topov in pušk že popolnoma navajeno in se nikdo dosti ne zmem za to. Vsak gre za svoiim delom, trgovina je ustavljena, živila so dan na daii dražja, Vse domorodce srcao pozdravlja! ,,Slovenski Gospodar" pri trdnjavskih topničarjih, Anton Alt piše svojemu bratu 6; g. kaplanu Ivanu Alt v Slovenski Bistriei iz Petrovardina (trdnjava ob Donavi v Sremu), kjer služi pri trdnjavskih topničarjih: Dragi brat! Iskrena hvala za poslanega ,,Slov, Gospodarja", katerega vselej z naivečjim veseljeni sprejmem, Ta naš ljubi domači lst mi je najbolj prlljubljen, kakor tudi pri vseh ostalih tovariših-Slovenj cih. Ko ga dobim, moram zmiraj na željo ostalih tovariSev v njik sredipi na glas čitati vesti in porofiila naših sobojevnikov iz mrzle Galicije. Pot&m pa tudi gre iz rok v roke, da se nazadnje ne pozna ve6, ali je slovenski ali kak drug list. Tukaj pri nas imamo že zelo lepo spomiladansko vreme, snega smo sploh nialo imeli, tudi zima ni bila prehuda. Prosim Te zopet za o/garete. Ali dobiš moja poročila? V teh usodepolnih dneh se zelo pogoslo spominjam svojih dragih. 0, da bi še enkrat včakal življenje, kakoršnega sem imel prej med svojimi domacimi! Spomni se mo ve6krat v molitvah, da bom vse voljnoprenašal. Sam moliti tudi nisem pozabil, kajti to je moja edina tolažba. Pripravljen sem na vse, toda upam najboljše. Kajti: kar Bog stori, vse prav slori. PriporoČam se vedno sv. Jožefu za srečno zadnjo uro, ako mi je odločena na boj!S6u. Ako pa mi smrt še ni odločena, sem se pa zaobljubil k Mariji Bistrišlci na božjo pot, ako me &6 srečno pripelje nazaj t ljubo slovensko domovino. Dal Ek)g in sreča juna^ka zmago našemu orožju in pogin našim sovražni.kom! Se še enkrat priporočam za ,,S1. Gospodarja". Te srčno pozdravlja in Te poljublja Tvoj Te ljubefti brat Anton. Smoduik je malo poskusil. Pionir Franc Klanfinik, doma iz Vranskega, p]L še iz severnega bojišfta: Drag: stariši! Sprvega, ko sem prišel v Galicijo, je bilo slabo. Vsak dan smo marširali, kolikor se je največ da!o. Ko smo se približali Rnsom, slišal sem puške in kanone grmeti tako, da so se skoro za?ele hlafte tresti na meni! Toda samo za trenutek. Fritekli so naši huzarji nasproti. Nato smo malo postali. Bilo nas je dve kompaniji skupaj. Razširili smo se po polju proti našim okopom. Mimo gredoč sem videl naše mlade vojake ranjene in mrtve, Začelo mi je šumeti po laseh, kaj da bo, dokler se nisem navadil. In vendar, hvala Bogu, som danes še popolnoma zdrav. Sedaj pa se za pokanje pušk še niti nobeden ne zmeni vec, samo šrapnelov se še bojimo. Nekoč so nas oelo noč in celi dan preganjali po nekem gozdu, tako, da nas je bilo nazadnje le malo skupaj. Midva z mojim prijateljem sva Sla za huzarji. Bla sva la&na in žojna. Tudi kaditi s© mi je že zljubilo. Našel sena kontak cigare, z Teselj-eim sem ga pobral in pokadil. Bilo mi je preoej bolje, da sem lažje šel dalje. Huzarji naše divizije naprej, midva pa za njinii. Skrbelo naju, je, da bi prej naila svoio kompanijo. Nato smo prišli v neko mesto. Tam sva si kupila kruha, da bi se malo podiožila ž njim, pa še tistega sva zgubila, da so ga potem Rusi1 jedli, Naenkratzagledamdragonce. Zraven je bil tudi našega župana sin, Janez Papež. Imel je vse mastne prste, ker je ravnooebelam odvzel strd. Tudi meni jo je dal, da sem se malo okrepfial. Pctem sva se nekoliko pogovorila in s' zopet podala roke. S pri.jateljem sva šla zopet za huzarji. Prišli smo na griček. Naenkrat zagledam ruske kozake, Rekel sem svojemu prijatelju: ,,Ti, sedaj se bo treba skr.ti za drevo!" Stop:l sem eez cesto in že so zaceli šrapneli leteti in strojne pu§ke ropotati. Blizu je bilo ravno pokopal šče, za katero sem se umaknil. Sporanil sem se na podobo Matere božje. katero mi je teta obesila na vrat, predno sem odpotoval iz naše Prekope. Videl sem tudi, kako so se valili konji in huzarji na kup, ker so biii zadeti odšrapnelov. Za. nesel sem se na Mater božjo, da mi bo gotovo v pomoc in spustil sem se po trebuhu v gnoovje. Tam sem ostal za er.o uro. Mislil sem si, sedaj me pa že imajo Rusi, kajti kozaki so že dirjali mimo mene. A hvala Bogu, odpodili so jih naši lovci, tako, da sem jira sre6 0 odnesel pete. Nato sem zopet moral bežati, kolikor se je največ dalo; zabredel sem v neko močvirje, da sem komaj ven priSel, ves moker sem bil. Po noči me je malo zeblo, pa tudi ne preveč, ker smo trije prišli skupaj v kleti, kjer smo našli šampanjeo, ki nas je dobro ogrel. Drugi dan smo prišli do kompanije. Potera smo se odpeljali na drugo siran. Tam je dobil Rus preoej smodnika pod nos. Tudi jaz sem ga malo pokusil, toliko, da vem, da je kisel, Sedaj sem zopet v Galiciji. Samo Bog daj, da bi Rusa pošteno nailestila in potem se podali vsak k svojim domacim. Smrt ima velikansko žetev. Pismo slovenskega bojevnika Janeza Antona Dvoršak iz Hoč, topničarja na severnem bojiš&u, se glasi: Dragi domači! Naznanim Vam, da sem do sedai še, hvala Bogu, pri dobrem zdravju; godi se mi zdaj tudi dosti boljše, posebno pa zato, ker sem se čisto privadil vojski in vsemu hudemu. Kakor se vidi tukaj na boji&cu in kakor čitamo po časnikih, še pač ne bo kmalu koneo naše grozne vojske. Samo to upanje me še tolaži, da bo enkrat vendar našega vojnega trpljenja konec. Ni mi mogooe popisati, koliko Ijudi in konj je tukaj na bojnem polju pokopanih, Zavoljo tega se širi po nekod grozna kolera. Vcasih se morajo borbe za kakšen dan prekiniti radi velkega števila mrl,:ičev, ker eez mrtve ne mo remo naprej, veckrat jih leži po oele plasti. Smrt ima velikansko žetev! Pred prazniki je bila grozna bitka. takrat so jih oeli teden pokopavali na enem gricu; videl sem to na last^e oči. Takrat so jih Rusi pač poSteno dobili po svojih rnjavih ušesih. Tudi izgube so imeli velikanske, niti toliko časa niso imeli, da bi pobrali svoja kopita, morali so jih nam prepustiti. Dob!li smo takrat veliko kruha, celi vagon moke in toliko testa, da smo mogli potem v mestu iz njega peči kruh za naSe vojake, tudi jaz sem si z ruskim knihora potolažil želodec, čeprav ni tako dober kakor naš toda v sili je vse dobro. Danes sem tudi dobilod bratranca-korporala Ludovika karlo, v kateri piše: Sedaj še le spoznam, kol'ko je vredna molitev, ker me je Gorska Mati božja že tolikokrat obvarovala smrti. Omenim Vam tndi svoje veselie in hvaležnost do Boga, katero čntim za preiete milosti, da mešeBog namreč toliko časa ohra- i pri življenju, da sp lahko dob ro za smrt priprav!m. Tnkai so taki pretresljivi dogodki, da se lahko vsak, kateri le hoče, na smrt dobro pripravi. S pozdravom hvaležni sin Janez Anton. Dva sovražnika. Topniicarski poddesetnk AndreJ KovačiC iz Središca, bivši podpredsednik sred škega Orla, pišo s sevemega bojišfia dne 1. marca: Zopet sem tnko srefien, da sem prišel nazaj k svoji pre šni bateriji. Za nekaj dni sem spet na var. nem. Bil sem začasno pri pol/skem topKičarskem pol ku. Ceravno sem se nahajal vsak dan v nevarnost:. vendar je dobro izšlo. Kako bo v prihodnje? Bog ve? Brl sem v vel ki revar^ost, ko se ie par šrap-elov prav pred menoj razpof'i'o in poškropilo okrog mene, knkor toča, vendar me ci zadel noheden, In v drujjem slučaju je zadela gra-mta v naš zakop brez kake škode. Za živl.je'ije se nisem bal, saj je v božjih rokah. Koliko mraza sem moral teh dvajset dni prestn.ti, ležeč po nor^i na prostem, vendar moemn z'lravji! ni ni^ škodovalo. Res čudno! Ce bi doma kdaj takn spal ziinaj, gotovo bi se prehladil na smrt. Drugačo je b'lo popolroma dobro. Zjiitraj, ko sem se vstnl, io bilo prvo — kuhanje kave. Potem pa st.rel>ti do poldneva, včasih pa kar ce'i dan. Ko tiisem bil pr:. to-ni. sem ovrl slaatio, pražil krnh v\ kuhal jnho. Vsega smo imeli v izobilju. Zvečer pa, ko ^e prišla kuliin'n. smo dohi'i meso in juho ter kavo ali kuliano vi:io. To je bilo življenje! Cernvno nas je napadal dvojni sovražnik, prvi Rus, oddaljen s šrapneli \n granatami, gnig' kozalc v srajci-. ali ugi, ve"dnr sem izšel zdrav, reSen prvega sovraž.'i:ka. Dnigega pa se po morem rešiti, čeravno ga pobiiam, kakor je najbolj mogoče. Ta pa nas iie bo ubil, fieravno je siten in grize ter pika, da jo joj. Pa s tem si kratimo čas, da, ko ima kateri take uj©t;iik€, jih dene na ogenj, da se spečejo, Imamo jih dvojne vrste, liamreč ogrske in gaiiške. Gali&ke so liu-še in boljše rejene, močiie pa tako, da človeka vzdignejo. Toda, 6e Bog da in sreča junaška, upamo j;remagati obojega sovražnika in priborti mir naši Avstriji. Bog daj, da kmalu dovršimo svoje delo in se sree.J povrnemo nazaj v doirnoiviiio! V bojni črti sem se sešel z dvema domačinoma: Borko Rupertom in Mlinarič Rudoliom. Povedala sta rai, da so naš pre^š ii kaplan 6. g. Marko Kranjc pr' njili za vojnega kurata. Žal, da nisera iniel toliko čursa, da bi jili poiskal! Ne raores si predstavljati, kako ,,e tukaj veselo, 5e se suidejo znano -tovanši! Cas niine kot bi ga odrezal. Ce pridemo zdravi nazaj, se bomo dost krat spom njaii, pri čaSi sedeč, kako smo gazili gališko blato, zasledujoč in preganjajoe sovražiiika. Naznaaim Ti, da srao ga potisnhi kakih 4 do 5 ki_ lometrov r.azaj. Pa smo ga tudi dali, da je bilo veselje. Streljali' smo tako, da sera od samega pokanja skorai oglužii. Najpre smo ga z gra:iatami izs lili iz njegovih zakopov. Ko je bežal, smo ga obsipali s šrap- ieli, da je padalo moštvo kot snopje. Ceravno so se dolgo trdovrat ,o držaii, vendar so-si nazadnje moral, nabrusiti pete in bežati kar jim je bilo mogoče. Razuine se, da tafcrat naša peliota ni držala rok križem, ampak jih je pogumno zasledovala in mnogo ujela. Tukaj osta. emo kakih šest d.ai, potem pa gremo spet nad nje. To bo spet igra! Že sern zadreman in zmučen, zato ne morem več pisati, 6eravno bi Ti imel še mnogo povedati. Te j)ozdravlja priyatelj Andrej, Na bojišču mi čas hitro teča Mlademfc-vojak Pavel Baš iz Parižlj pri Braslovčah, kateri je služ 1 dva meseca v neprestanem ognjii' gorskih topničarjev na severnem bojišcu, potem nad dva meseca pri oddelku strojnih pušk, sedaj pa pri treau na bojišču, p;še na pustni ve6er to-le pismo svojemu prijatelju: Predragi! kako se kaj imate doma? Jazse, hvala Bogu, dobro počutim. Kako kaj letos obhajate pustni večer v domovini? Veš, ko sem odhajal pri prvi inobilizaciji na vojsko, mi &e na misel ni prišlo, da bom pustni večer še praznoval na bojišču,. A sedaj, kakor vidim, pa še bom Veliko noe. Mi tukaj ne vemo ničesar, kako stvar stoji. Vi doma veste gotovo več. Pros.m, bodi tako prijazen inpiši mi kako in kaj. Sploh bi rad dob 1 mnogokrat kakšno porofiilo iz domačega kraja. Ti ne veš, koliko velja pismo ali karta, ki prlde iz naše 'jube domovine semkaj na pusto in otožno bojno polifiv kjer ne more biti vedno veselje Pa če tud.1 se mi, kakor sam lahko veš, ni godilo Bog ve kako imenitno, vendar Ti odkrito povem, da mi je teh šest mesecev zelo hitro preteklo, da skoraj sam nisem vedel kedaj. Velikokrat sem se že nahajai v takšnern položaju, da sem si mislil, zdaj pa zdaj bom tam, kjer je že na tisoče drugih. A dozdaj me je, trdno upam, obvarovala Marija, kateri sem se pri odhodu iz doma&e cerkve posebno priporočil. Torej sem š8 kljub huderau mrazu, ki je bil tukaj in ki ga seda.l ni več^ in neštevilnih ruskih krogel in granat, ki so padale v naše vrste, popol:oma zdrav, Tudi ruski vojak se srae srečnega šteti, 6e je kateri zdrav, kajti m' smo jim dajali takšne udaree, da so ležali kot snopjo na njivi. Tukaj, kjer se nahajam sedaj, nas je 170 mož skupaj. Slovencev nas ie samo 5. Drugi so Poljaki, Nemci. Madžari itd., tako, da 6e pr.deta dva skupaj, se še dogovoriti ne moreta. Sedaj bi bilo pač dobro zame, ko bi znal vse jezike! Mnogo je tu fantov in mož, a znanca nimam nobenega. No, pa nič ne de, saj smo si vseeno dobri, kakor bratje. Sprejmi prisrčne pozdrave od Tvojega prijatelja Pavla. Vojskino težave. Ivan Tratnilc, voiak 87. pešpolka, od pionirskega oddelka, p še dne 24. februarja svojemu bratu č. g. Josipu Tratniku, kaplanu v Raihenburgu, s severi:ega bojišSa: Dragi brat! Z veseltiem sem sprejel Tvojo pošiljatev, za kar se Ti prisrči.o zahvalira, Znano Ti je mogoče, kako se denar potrebuje v bolnršnici, zlasti, 6e ima človek še zdrav želodec. Sicer sem imel dosedaj še denarja za sil ie potrebščine, ki sem si ga prilira"il od vsakdanje place, dokier sem š'e bil prt polku. Plafia. katero pa tukaj dobimo, je ja^ ko mala, koma' 1 K za 10 du;, torej 10 vinarjev na da-i. Poleg tega si še pa človek veckrat mora kupiti ovega perila, ker poleg bolezir smo pr:.nesli selioj tudi več ali manj malih a s t lih ž^valic, uši, Tiho in mrno živimo tiikaj ter z vsem zadovoljni, od hudih ':o'ev z groz im sovrnžn kom in slabega vreme^a zmufteni i:i bol i branitelji domovine. Vsak ie bolan ia telesii, in tmli naš duh je rotreboval poc"tlca. da se zo^et rnzvedri, Ker imnm čns, si ve^krat misl;m, lcalo različen je svet in kako različno nam je odloče- a usoda Mogoče so bili nekateri ranjenci bogati in zdrnvi l.iiid'e, pri hogfto obloženi mizi in so še boli jndikovpli kakor mi reveži in bolniki Tudi mi nismo pre; vedeli re-iti, kaj da smo imeli ter smo b li z mai>i ^em nozadovoljni. Toda kruta usoda nam .je pokaznla. kaj je trpljenie i-i lakoti, z-^to pa vemo sedai cp."it vsak dar božii. Enako nam pretefe dan za dnevnm naprei brez vsake riosebne zabnve. Edmo rnz vedrilo nam je, oe dobimo kakšen easnik, katerega s izposodimo pri tukajšnih prebivalcih-žid'.h. Misiim si, da tudi tega ne bom dolgo imel, ker mi j« iiekoliko boljše, zato vsak dan pričakujem, da iu€ bodo poslali nazaj na bojišče, Od Lojzeta ne dobim ž« od 11. septembra nikakoga porocila. Mislim, da jim je zabranjeno pisati, ker on se nahaja v trdnjari Prz«mysl. Pros.m, piši mi, če Ti kaj piše. Rad bi Ti kaj več omenil o svoji preteklosti, kar pa sam veš, da je zabranjeno. Nekoliko o nažih težavati pa boš lahko 6 tal v ,,Slov. Gospodarju", kjer sincpisaJi nekaj vrst o naših dogodkih na bojnem pol.u. (Opomba uredništva: Nismo dosedaj nobenaga Vašega dopisa si^rejeli.) Z Bogom do zmage Avstrije! Sklen«« to pisan. je in Te iskreno pozdravljara, kakor tudi gosp. župhika in gosp. Tinčeta, da bi se še kedaj zdra-ri in veseli videlL Tvoj udani brat Ivan, No^ na bojišeu. Josip Karo iz Vranskega, vo^ak 54. pešpolka, piše iz severnega bojišča: Da:i se je nag.iil. Poslednji žarki zahaja]o6ega solnca padajo na bojišče ter se poslavljajo od mnogih pač zadnjikrat v življenju . . . Celi daa so gromeli topovi ter sipali sroj pogubonosni ogenj raed števiJne vrste pogumnih bojevnikov. Napoeil je veSer, nastopila je noč. Bojni grom je ponehal, vsak si želi vsaj kratkega počitka, Zunaj v bojni drti jih že ranogo počiva in spava smrtno spanje. Mi si postavimo tabor, 6e smo dovolj oddaljeni od ne~ prijatelja, si naredimo ogenj, da si vsaj na večer ogrejemo svoje premrzle ude. Okoli nas sto.ji.Io straže, da nas ne more motiti neprijatelj. Vojaške kuhinje nam pripeljejo obed, seveda je te-ga malo, a rsaj za silo se okrepčamo in ogrejemo. Vojaki, za to pripravljeni, gredo in pregledajo bojišče in nosijo na vojaških nosilih ranjenoe vže pripravljene vojaške bolnišnioe. Kateremu je potrebna hitra operacija, se takoj operira in drugi se razpoSljejo na razne kraje v bolniSniee. Veliko jih na teh dolgih cestah umrje od mraza in bolečin. A nesrečni so tisti, katerih ne najdejo in morajo 6ez noč ostati na bojišcu. Zima je sedaj tukaj strašna. Bog nam pomagaj! Padlim tovarišem pa pripravljajo tovariši pri čarobriem svitu blede lune zadnji počitek y skupni gomili. Skupaj so se bojevali, skupaj so padli, na.j še skupaj počivajo, dokler jih ne zbudi trobente glas. O počvajte junaki mrno! Dalefi počivate dragi tovariši od svoje domovine. S pogumom ste šli ˇ boj, oboroženi ne-le s puško in mečem, ampak mnogi tudi z rožnim vencem, Pripravljeni moramo biti ne le na bojv ampak tudi na Boga in na vefinost. O sre6ni, Vateri so padli pripravljeni, bil je kratek posledn,i boj, splavale so njih duše iz te solzne doline v vecno veselje. Sedaj nimajo nobenega sovražnika vefi. Na| jim bode tuja mrzla zemlja lalika! V dežju smrtonosnih krogel in morilnih granat mislim 6esto na s\-oje drage v mili domorini in na minule čase. Težko mi. je ob misli, da se ne povrnejo nikoli ve6. Tolažijo me pa ona nedeljska jutra, ko sem pristopil k mizi Gospodovi. Kako se tukaj nekateri boje smrti in trepetajo pred kroglami iri to navadno tisti, kateri so ise ogibali, ko so imeli čas, cerkve. Ko sem katerega takega vabil, ko smo služili v mirneno času,: ,,Pojdi z me;ioj", rekel mi je navadno: ,Kaj imam od tega, če grem v cerkev. Ko pa pride nevarnost, se 'im pa ^udno zdi, da se jaz ne bojim krogei kakor oni. Pa ne misl te, da jaz nimam strahu pred kroglami; tudi jaz se bojim smrti, saj vsak še rad živi, Imam pa vsaj mirno vest, imam zavest in upam, da mi bo Bog milostljiv sodnik. Upam, da se kmalu vidimo ter prisr&nopozdravljam vse v svoji mili slovenski domovini. VaS Josip, Kako sem ujel sovražno patru^jo. Rezervni četovodja Frane Cernelfi, doma iz Pišec, piše s severnega boiišr-a: V nofii od 3. na 4. sei;tember sem bil poslan na poljsko stražo na cesti Lvov—Grodek. Ker mi je bilo dolgočasno, zmiraj na rnem me.stu stati, sem šel ma~ lo naprej pred svojo stražo patruljirat. Ko gledara v temni nofti oprezno okoli sebe, zagledam, da se nekdo pomika proti meni, Bil sem pazen in se vležem na trel>uli in gledam dobro, kdo more biti. Ko se mi pomika ta ,,pošast" zmiraj bližje, vidim, da je ruska patrulja. Tri.ie sovražniki in jaz sam! Pustim jih še bližie, in ko dobro vem, da ie sovražnik, skočim pokonci in zakričm: ^Orožje odložite!" Rusi so se prestrašili in e. den Rus je hitro vrgel puško vstraii. Druga dva Se zm raj dnžita orožje prnti meni. SkoMm, kakor bi trešr-ilo, pred nje in zakrrftim ,,Orožje odložite!" Sedaj še vržota druga dva puško vstran. ,.Redai ste v moiib. rokah", sem jim zaklical. Rusi so se bali in me vprašali, če jili bomo postreljali. Jaz sem jih tolažil in jim r-ekel, dn .«e ;im "io hudega ne prineti. Drngi dan me je nadporofinik Eglseer, ki je poveljeval nafii stotniji, lasknvo polivalil in mi obljubil, da me priporooi za. - ovišanie v narednika ter da dobm srebrno svetinja za hrabropt. A revež te«a ni mogel siol liti, ker 'i& bl par dni pozne;e ra jen in so ga poslali v bolnift- i o. Dai 7. sei>tombra mi je bil že od mo'e mlndosti 'an, katerega som so posnbno veselil in se vsako le-i •o nripravlal <n bož'o nrt na Sv. Gore pri fit. Petru, \-i se vrSi dne 8. sn-^teinbra. Ta dan se m; je pa spre-, mo;iil v letu 1914, Dobili smo povelje vre&i sovražnika je nadporočiii'k Eglseerl ki je .pove.lj.eval naši stotaiji, nazaj. Okoli 3, ure popoldan smo se oeii 3. kor spravili v bojne črte proti sovražneniu topničarstvu. Naš polk je bil prvi, kar je bila sreča za nas. Veciuccaa vse granate in šrapneli so šli preko nas. Le ta pa tam je bil kateri ranjen. V par urah po grozovitem boju se je moral sovražnik umakiiiti. Ko se je storla noč, je vse utihnMo in mi se podamo proti straai, od koder nas je prej sovražnik obstreljeval. Seveda ga m bilo vee na Ustem mestu. Prenožili smo naproslem. Ko se je drugi dan svitalo, se potlamo z veliko oprez. nostjo zopet naprej. Mislil senn si: Dames leto scni ob tem času veselo stopa.1 proti Sv.Gori, od koder so nas pozdravljali zvonovi. a danes stopam proti sovraž iku, od koder nas pozdravlja straliovito gromcnje topov in sovražnih pušk. Okoli D. ure se viiaine strahovit boj. Žalostilo roe je, ko smn videl, kako pada]o moji tovariši na desui in na levi od sovražnili krogel zadeti. Najbolj nie je pa to žalostilo. ker jili je tndi od moj'e *6ete dosti padlo. Ta dan je bil tudH povcAjmk naše stotnije. nadporcenik Eglseer, ranjon. Še le pozno zvecer, ko je mrak legel na ziemlio in bleda luna tužno svetila na naše ranjenoe in mrlice, je utihnilo i-ti-ahovito gromenje topov. Tu pa taim se je glasil težko ranjen vojak in klical na pomoc, Med temi je bil tudi četovodja Jelen od 7, stotnije., s katerim sva b la dobra prr.jatelja. Vzeli smo ga seboj. Zaspal je v tej noči in se ni vec zbud 1. Imel je naanreč obe nogi odb.ii. Drugi dan se je godilo ravno tisto, saimo; da smo sovražnika še daljie nazaj pognali. Vsem znanoem iskrene pozdrave! Ko so Irancosikoiangleške ladje začele obstrelicvaf dohod do Carigrada, morsko ožino Dardanele, se ,je vzmemirila skoro vsa Evropa. ^Niajprej jc ritxt)p;la Rusija ter izjavila celemu svetu, da je iiien < \V\ rusko Crno morje in ruski Carigrad. Anglija, čeprav zaveznica Rusije, ni liotela oddbir.ti ruskih eii;,ov, arnppk rekla je samo, da razume, kaj Rusi ho6e.;o. Runuv -i-a je naenkirat postala hladnefšai načproti Rusi:. kv.,V nji je vendar ljubša slabotia iTiurči}a, r.cgo nu^-a Rus ja, da straži ob Carigradu preliol v Srcdozemsko morje. Bblgarija je javno izrekla, da bi bli R:^,sVa 0) Dardanelah najvecja nevarnost z,a neodvisr.cst II l.^arije.Grs.fca ie že liotela zgrabit: za orož.ie, d". '" se udeležila boja z,a Carigrad. Mi .istrski predsodi:ik Vcnizelos je že imel me6 v rokah, t'Xla zadnji- treiniick mu ga je še grški kralj iztrgal iz rok. Tudi Italiia se boji spremembe ob Darda,n|elah in premšljuje, ali b! že posegla vm-es ali ne. T'a,ko so res streli s francosko-aiigleškega brodovja spremei-ili skoro vso Evro;)o. Kusija in Carigrad. Rusi nimajo bclj vrofie želje, kakor da bi prišli na odprto roorje. Dvesto let se je vojskovala. R.u^i.a s gvedsko, da ai |e osvojila od nje velik del Baltskega ali Ifeliodnega morja, Toda to morje je med Da: sko in Norveško tako zagrajeiio z oto!d, da lalik.) Danska in Nor\'eška ta,ko.j zabranite prevoz. Še bolj v e;>r\',et no pa je za Rusijo, da to miorie obvladuje Nomč ja. Zato je Rusija že od nekdaj napenjala v?e s le, da o!vzame Turški Azovsko in Crno morje, kar se ji ie tudi preoej posrečilo. Toda s tem si ni vol ko poniosrln, ker se iz Crnega morja ne niior-e priti mimo Carigra. da in tudi dalje po tesiiem morskem potu (Darda cle), ki je 70 ktn dolg, a samo 2 do 4 km širok. tako, da ie z obeh obali dobro zavarovan z umet.io zgrn,',enimi trdnjavaimi, ki so vse v turških rokah. Rus-ia. jc že pred 38 leti prišla z vojsko pred Carigrad, toda Turčiji je pritekla, na pomoč Anglija z vsem svojim brodovjem in pol t čnim uplKom, Na berolviskem j.^o-jvotu V&liikih držav je ostala Rusija praznih rok. Olzdaj je Rusija iskala pot na odprto morje skoz; Sibirijo na izhodno gtran Az",je. Toda v nesrečni voiski z Ja;»O'oi je izgubila Rusiija Vladivoatok in Port Artnr i i s tem tudi izhod v Tiho mqrje. Poti mimo Carigrada noče Rusija samo iz političnih, aimpak tudi iz gospodarskih ozi'rov, Sedaj n. pr. im,a Rusi'ia v črr.onKirskih lukah okoli 70 metričnihi centov žijta, katero bi potrebovali i,n dobro, pmča.li Anglija! in Fraac'in. Toda Turčija tega ne pusti. Riusi ni'5 kaj z veseljem ne gl©dajo obNttrei.jevan.ia Daridaiiiel od strani Angležev in Franoozov, kier dobro vedo, da se Angleži in Francozi ne umakr.ejo, kjer se enksrat vsedejo. Zaito s.e govorij da Rusija zbira posebno armado. ki bo korakala nad Carigracl in prehiteiia, prod'ra:!je AnglcžPv in Francozov. Grčija in Carigrad. V Carigradu biva okoli GOO.000 Grkov, la,m ima tudi, po našem rečeno, grškli papež, grški patriarh. svoj sedež. Grki mislijo vsled tega že dolgo, da je Cangrad mest), ki bi po pravici njim pripadalo. Toda njih želja je bila dosedaj vedno vicčja nogo njihova vojaška moe. Sedaj pa je položaj druga-ften. Angleži iu Francozi so poškodovali par zunanjih dardanelskili iitrdb. Toda sanio z brodovjem sp dobro utrjene Dardanele ne dajo vzeti, utrdbe se morajo iiasko. čiti tudi s subegaw In ne pri Rusžh, anipak pri Grkih sto zapro.sili Francija in Anglija za pomoS. Grčija bi im dala 100.000 mož na razpolaigio. Za, to ste ji obetali zemljo v Mali Azi'ji. Dosedanji ministfski predsoduik na Grškem Venizelos je že bil privolil, Raounal je, ako srao enkrat v Dardanelah in Carigradu, nam ni treba več nazaj. Toda grški kralj je 1^*1 drugcga mMOiija, igra, se mu je zdelia, s takhni z\"it^mi in moenimi strici, kakor je Rus, Franooz in Anglež vendar prenevarna, nazadnje bi ga vsi pusUi na oedilu. Zato je moraJ Venizelos odstop t;. Vojaštvo jeistega mnen.]a kiiikor kralj. Grški generali naanreč vedo, da bi v istein tremitku vpadla Bdlgarija v Macedonijo in si šla po Solun, ko bi se grško vojaišjvo izkrcalo obiD-ardanolali, Bolgarija proti Grčiji. Iz Sofijo se naziiaiiia z dne !>. marca: Z ozirom na ne;a«en položaj v Greiji je bolgarska, vlada <>lrer d.la obsežr.ejšo mobilizacio. Zbrala je 100.000 mož pri Tiyr,:ow,u. Tud ob srbBki meji je ra:z;iostav41a vo.ia.st\<o. V Srbiji so prepričanja, da *bl naistala splo^šna balkasiska, vojska, kakor liitro se Grčija udeleži boja za Uardanole. Tudi R n m u n i j a Lii ne čafcala. Za tit slučaj, da, Grč.ja začne volskio proti Turčiji, obstoj:.jo že gctovi dogovori med Rumunijo in Bolgarijo. Vsebi.na dogovorov .'e seveda r.ez^ar.a. Po tem porofilu s« nam je bolj razumrKo, zakaj .;e Gre ja naer.krat nohala, rožljati s sabljo. Novi gvški lriinistrski |)reclscdnik. Grški kralj Koistanti i jo poveril voJstvo minisirstva ZaJraisu, k'i velja kot 'tn^zen, previden-politi.k, ki je nak'0-ijen Avstriji in Nemeiji. Kaipada bo njegovo stal šee zelo težko, ka't; pre"š.ni miiistrsiki predsediiik Venizielts uživa pri Ihnlstvu vieliko zaiipanie, ker je v baikarsVi vo.:ski z razmiercma. mnih1 imi žrtr vanii povefial Grči''o in ji pridobil oelo ;Solun. Pri liudstvu je Venizelos ustva.nt^M \"elike GrčTe. Le t) je ugoi o za Za.im s:i, ker je vo;aP-t.'o o'n n.;cigoV'i ptrai. Grški državnik Alek&aider Zai.-n.s ^e star G0 let ii je b 1 večkrat elai ra/.l;6 lili miautrstev. Bil je ju sti^i i min'd'nr, nat> mi is(raW predsed^ik, minister ziriii:i'i!i za'1«v ;n od le[a 109€ čo Leta 1D98 Je bil višji ki.m'Kai' l.a Krit:. Xa-ic:-avr-r.l na;jad na pršliesa kralia. Iz Atea poroja_'Ti d-ie 7. inarc;v da sc ie v«6 dni 'vifzovaJo, kflko se je ueki tii^eo ve-lno plazil okrog kr.'l eve p:u v"«. Sunil-ivi tu.:eo je poseb::o povpraševj> 1. pri k; tTi'1 vr t h liodi navfidno kralj izj svoie p;;l ee. Tuec s;> z >ve Atiar.as. Poli« i'i se Jie posrečilo, da ga je d:;« 5. maroa prijeLi. V niegovem stanova,MJn so našli veliko svoto denarja (200.000 drahem) v zl- 11 jer nrogn H.-rrloSkili in fra".cnski'i pisem. Iz. kazalo se Je,, da je At.ianas vodja vel lce taji.e družbe i'i '.0 lioiol izvrš't' • mad r?.. grSkega kralja TCovstantina. Iz nnglešk.Vi in {ra^rcskili pisem, kl so se našla pri s iml; vem tifeu. so f'oin: eva. da ie (rosporazum (A').<Y";a. Fr-; c:M\ i- Riusi^ pifproiJU'a.1 napa.d na grškoga. kral a. Kralj Ko stiati l liamree ni navduše i. za por/.iico, po krijri bi r.aj sto- i!a Grcija na stran t osfvirpznniii. Iialija nn razpoijn. Tudi lt ilia e po rv.z1 aril', sJrel', ki IrCi.io iz aagleškofra .f-o.skih topov na Dardanele. Ako s,e odpre za Ruse pot mimo Carigrada skozi Da.rdai.ele, potem bo tnd^ Rusija vzdrževaia v Sredozemskem morju svo> brodovje. Ako pa Angleži in Francozi — v sl icnju seveila, da zma,ga'o nad Turčljo — r.e bodo sp.mo R.usom pripust li straže aad Darda^elnmi, aimpak jo skupao izvr,ševa;li, potem se ho;i Italija, da bo iziključena. Najboljj mučro bi pa blo seveda, za Italiio, ako bi Grei'a ob Diairdanelah k-ai dofcila, kajti ft'm mocaejša je Grčija, tem nevarneiša soseda je Italiji. Toda Ila-1'ja ne ve, ali se raj piidruži Angležem in Fra cozom nroti Turkom, ali pa se naj obriie proti Franoiji in s tein pridruži Nemeiji in Avstri'i. ' Itnlija je na razpotju. Italijani gradijo ladjc. Iz Ge--;ove se poroea: V ital .janski ladjedelnici Odero v Foči (prt Genovi) so dne 5. marca spu^tili v morje novegn, pomorskega velikana. Nova b;>jna lad^adreadnoxigl:t se bo zvala ,,.Marc Ai.to ij Colonna".' Vojni kruh v Italijl. Iz Rijna so poroča, da se je izdala odnadba, po kateri, je u.radno dolore-'¦¦¦<, da> se od 22. maroai naprej snie na Italija^skem peči le oiiovrstiii knili. kl snie vsebovati k večjemu Ie 80% pšeniene moke. Ta vrsta kruha odgovarja računu, ki ga je izdala vlada z ozirom aa (lovoljcno manjšo pora,bo pšeniee. Garibaldijlftva lesUa razimščena. Garibaldijcvfa legija (•irtaUjanski prOstovoljci v Iranooski armadi) je na povelje franooskega voinega ir,i:ii.tra MUler.anda razpuSeena, ker so bili Ttali.iani lievoljui na vojsko v strelsk.h jark;h. Itali.ianski listi hudo prljeninioGarihaldila^ce, ki so tako 09iroe&'li sloves italijanskega jiina^tva nred f-elfm svetom. Amerika se oborožuje. Japonska je stavila Kiita,}ski zaliteve, ki bi |iotiienile koaec samosto.jnosti Kitaijske, ako bi jih Kitajska vlada sprejela a.li morala sprejeti. Koaec sajno- stojnosti K tajske bi pa pomenil zaoedno tutli konec živaline pomorske trgo\ine med Kitajsko in Z<lruže!:imi državami .Sevenie Aperike. Moč in upliv Japoiiske b: s tem iiaray.la v izliodiiii Azij'< |a!k'o mj(oao, da bi postila Jai.oaska najnevanie^ši tekmeo Združeni držav Sevier..e Anisrike. Predsednijv: K tajske, Ju.iiižikaj, se je obrnil do AVilsoaa, predsednika Združenih držav, za pomofi v v.eliki zadregi, v kateri se sodaj nahaja Kilaijska.. Združeae drža\-e so obljubile Kitajl ski pomoč i.i so najpoprej ugo\mrj.al|3 proll protivnim zalitevam Japonstoe. Na ta ugovor je Japonska odgo. vorila na ta način, da je ziarčiela iiw>bllizi!rati svojo armado in vojno brodovje. Londonski list ,,Times" pa sedaj poroea, da so se tudi Združene države Severne Amerike zacele oboroževati. Vsab dan spravljajo. veliko število topov na zahodno ameriško morsko obal, torej na obal, ki je najbližja Japonski. Vsa dela ob kanalu Paiiaina v Srednji' Ameriki so Združerre države ustavile in zaftele kanal mofino utrjevati, Predsednik Združenih. držav, Wilsoa, zahteva od zbornice, da mu dovoli 4 milijarde mairk, s katero svoto bodo Združeae državc začele iitr^evati s\'O.;o morsko obr.ež.je. Napetost med Japoiisko in Kitajskt) je skrajno ^lika in po sodbi angleških 1 slov ni izključena wjska med Japonsko in \meriko. Kmetje v Ruinuniji nezadovoljni. V Raimuask'. je največji del ZiG(ml;e v rokali vell^-kaSev. 6e hujše je fc>, ker ti velikaši ne živijo na svojih posest,-i!i, ampakj j']i daijo žjdom v zafeup, a ti na ajih tako gospoclriirijo, da so se kmetje že veckrat proti njim pobunili. Po zadnji pobuni pred nekaterimi leti si) dobili kmetje nekoliko polajžav, ali čui, baj se je med tjem dorjolilo: Riinianska. je 1. 1913 upadla s svojo vojsko v Bolgarsko in tukaj so ruraiia-ski vojaki, vsi sanni kmefe, virleli, kako bolgarskif kjinetje živijo sreeiio in zadovoljno vsak na svojem posestvu. Dd tega easa pa do da1 «s se je nijed rumunskimi kmeti udomač la mis^l, da kniieoki staii ne sme prstati na nobe ;o politiko, ki ne priznava kraetovih prav'te do zem_ Ije, a da tudi ne sme biti za nobeno vojsko, iz kftere ni prifiakov-ati za loneta nobene koristi, Samoumevno, da za vse to zna rumunska vlada in da je t; eden izmed razlogov, ki jo vedno krepkejše nagiba, da ostane nepristranska. Zivljenje angleškili poraorščakov. L'sti poroca;o: Nlhče na Angfleškern r.fi ve, kje so zdaj angleški3 bnjre ladie, kobko jili |e že na oceanu al drugje in kafeo se jim gocli, Na^taačno pa se ve, v kakem peklu žive pormorski vojaki in ofioirii na. tislili ladjah, ki so v Severriem mcriu.. Cim se je začela vojna, so takoj odstraaili s teh ladij vse lesovje in vsie n«potreb' e stvari zmetaili v morje. Kjmalu so plavali po morju drag/ sioli, kla,virji in vse mogoee druge reči,, ki siner olepšavajo življenie na, ladjali. Že dobrih šest mesecev žive zdaj pomorš&aki v Sisto žerezaih pro.ct :rih in to še na na.itaol.i nezdravem podneb1ju. Eden oficirjev se je izrazil: ,,Poleg telesvega napora je vpoštevati tudi vedr;o napetost nai&ih živcev. Ce aadene le en sovražni torpedo, moranno vsi umreti, kaiti nobeaa vojna ladja ne sme imeti čolnov in 6e ']& kaka ladin zadeta, morajo vse drngi3 od nje zbežati." Na vsaki lacVi jo vse polno strojev, ki\ delajo neprenelioma in zrak je od olja in para sirašen. Ce se ma_ la ladja le koliekaj premika, se začne tresti. Govorifi teda,j r.i mo.goče, kar tuliii je tre-ba, a kadar vozi taka la.dja s polaim. parom, tedaj se morajo dajati vsa povelja z znam-e-nji. O span.',u še govora ni. V začetku so ladje Ie po tri dni patruljirale, potem pa ?|8 moštvo tri dai poč valo, zdaj je še huje, ker jie poč 'tek skrajšaa na ea dan. Ce }e kak o'ici,r po večtedens.kem službovanju na kakem razdiralcu torpedov premGščen na, Aeliko lad.io, se hitro pokaže, da je vsled silnega živcevnega naipora ves zmešan, tako, da daje včasih popolr.oma ncspnimet ie ukaze, katerih se par treautkov pozne;e že sim neč ne spominja. gtstpijslio-piisho bojišče. Maribor, 10. marca.. Juž.io od Stanislara ob reki Dnjestr so se boji nekoliko polegli, predvsem radi vremen&kih raz-iner, ki ovirajo hiter dovoz živil in streliva. Popolnoma seveda b;ji niso prenehali. Naš generalni Stab porofia),, da |e te dri doživela ob Dnjestru občuten poraz močna ruska konjeniea, ki je hotela obtkoliti krito na&ih postojank. Rusko uradno poro&ilo o bojib v izhodni Galioiji z dne 5. t. m. pa pravi: ,,,V izhodni Galioiji nas AVstrijci ne napadajo vec tako hudo. Na.še čete so zupet zascdle izpraznjeni Statiislav ter prekoracile brez b»ja i"eko Lufcvo/' Iz tega poroJila lahko posnamenio, da so rnske čete iz stra.hu pred) Avstrijoi izpraznile Stanislav ter ga še le sedaj, ko je naslal na tem delu boj sča po poročilu na&ega generalnega šta^ ba nekak odmor, zopef zasedle. Reka Lukva te6e mimo Kduša, zalioduo od Staniblava in sc izliva v Dnjestr. V Karpatih so nie.ida Rusi še do zadajega upali, da bodo predrli našo bojno crto in se ka.kor lui.dournik razlUi po Ogrski proti BHtfTmpešti.. Daa za dnevom so prihajale nove ruske čete, k\ so jih Rusi klicali iz boji-šča v zjaliod.ni Galiciji in na južnem Rusko-Por:&k'em. .Toda, vse zamia«!- 'O;b K|a r-p a t. i h s t o j i ž e 1 e z n i f r e t j i k o r , o b K a r p a't i h stražiijoslovenski f a n t j e i n mož je! Vsi ruski napadi so oilbt:.. H'uske izgube so naravnost neverjetno velike. Slovenski vo,;ak opravlja svojo dolžnost vestno, točno in krepko. Pozdrave in slava s'ovenskim vojakomrjunakoin! Ker pa je naše armad;:o vodstvo videlo, da Ru&i jeirrjejo četa iz zaLodneMJaliciie ia .južnega RuskoPoljskega za boje v Karpatih, zata je začelo na teli bojiščih napadati Ruse. Ne samo art lerija, ampaik tudi infantarija. Na nekaterih točkah so naše čete predrle rusko bojno črto ter vzele Riusom v©5 zelo važaili opirališc. Pr.ed V a r š a v o in ob I z, h o d u i P r u s i j i neprestani bo;i, toda nobenih posebnih sprememb, Skrajno slabo vreme v Karpatih. Budimpešta., 9. ma*rca. Vkljub skrajno svabemii' vremenu so v Karpatih le na ne-katerih mestili utihaili boji. iTo pomenja za nas uiioduo spreimembo pcložaja, ker so sedaj R.asi w sled slabega vreniena v svojem, gihanju moči-o oviraits. Do&m so še pokriti ka-rpalskii gorskdi grebeai, ki so v naši posesti., s sueženo plastjo in leži tutli po karpatskih kotlaali po več metrov, na debeVi snega, je nastalo na gališki straai južao vrenie, ki dola Rasom vel kaaske ovire. Pritoki rek D.njeistr ia Prut s'. tako narastli, da poplavljajo vse niži e. Števil. e corske kotline aa gališki stra.ni, kii so podofane-našem.a Krasu, so pa iiaj.:oln.ie::e z vodo in so podobne majhnim jezercra. Ruski strelski jarki so spremea.'eai vrujave potoke, ceste pa v močvirja. Ruski vo>M so -tnko blat li, kakor če-bi se bfili valjali v blatu. Ujeti Rmsi pripoveduje.jo, da spravljajo sedaj težko raaj.e;.e 1' bolne vojake, ki se naliajajo v usmil.v&nja vrednem položaju, z vso naglico z bojišc, i;e ozira;o se na nj.liovo stanje. Da je. vreme tudi za. nais neugod; o, se nroevno ne da tajifi. Vsled pov»daji na južr.iein cle'u Karpat trpi tudi naš dovoz. Pripeti se še tudi več slu čajev oaebljenja. Toda pri vsem tem so naš': vojaki dob-re volje, ker jih navdaiia zavest, da bo končna zmaga na njihovi straai. Pri prelaizu Usok so nnšl voja.ki ujeli ruskega podpolkovji.ika. Iz niego.ih izjav je razvidno, katoo izborno se je posrefi lo v Korpatih našenin armadaemu vodstvii prikriti Rwsan premikan,ie nemškiega armadnega ocldelka iz eninga. rassti v.n drugo. Vsled nenadnega pojava niomških oet v Karpati'a so b 11 Rnsi aelo nepi^retno pr>©seae5eai. Rn.si so izvedeli to komaj tri dni poprej, torej mnogo prepozno in n'so mogli poslati dovoli eet na. t> mesto. Ru-sR. eastinki so dobli strogo povelje, da r.e smiejo moštvu naz.iianiti priliod nem-ških oet. Glede nameaai ruskih upadov v Karpate v; vojaškem oziru sie je Jzrazil častn k sledeče: Karpate moramo držati, da se liara ne upa.de za hrbet. Vsled lega niinaji;j naži upa,di v Karpate nobenega stailuega znaoija ia rai tudi ni&iinn \idrli dalefi notri na Ogrsko. N>a. Ogrsko smo s", joslal le po živila. V prelaz'h se branimo do skrajnosf. ia jih bomo tudi držali. Iz Przemysla. Krakovski Listi poaatiskuje^o neko dop'snico iz Przemysla, ki pravi, da so sovražai letalci priplul; nad trdnjavo, nisa pa napravili nober.C) škode. ^lesto preskrbujc ubožnejše prebivalce si pnMnogom, petrolejem, soljo ia mlekom. Drva si jenil.;e preblvr.lstvo iz kneza Sapiehe gozdov, Trdnja.vsko pov:eljništvo pro daf.a živila mestnim prebKvaJoemu S.eda,j v mestu ri kužnih bolezni. Pred kratklm so eelo odprli neko gimnaz;jo. Splošno razpoloženje je dobro. Ruski vojaki Litrel]ajo na Ruse. V zadsijili karpaitski.!i Vojih se je opazil sledeči zanimivi slnčai. Na ruski stra>ai se je borlla, 6otn mohamedaaskili Tiat-iroev. Ko je. tai ruska četa prišla v bližino Avstrijcev, so so neaadoma. obraili ia zaceli streljati na Ruse. Izjavili so, dai bi se radi boril: na. naši strani zo^er Ruse, ker ,,sve/jai \^o.;ska" to zapoveduje. A Tatarcem se njili želia ni izpoli.r.a ter se jih je smatralo kot dmge vojr.e u.ietaike. Avstrijska artllcrija najboljša na svetu. V plsmn, Mi ga piše neki voja.k svoiim domačm z bojižfia, trdi a.vstrijski vo.iak': ,,,Se-[Ie po vo.;ski bomo fi'tali, da ie avstrijskn ai€lieriia nailioliša na svotu. Naši topni.varji seda.i dalefi prekašajo r.uske." Kako sodi Sved o naši armadl. Iz Stockholma priliaja slede6e poročilo: Neki švedski dopi&inlk, ki se r.aliajai na. avstro-ogrski bojni 6rt i pi&e o vatra.jr.osti avstro-ogrskih &et: Po velikem poman.ikan;u, ki mu. pa^ v po\-est!!ici' vojske ni vzgleda, smo došli na planoto, ki se razteza severr.o od KarpnJtov. Co pomislimo, da so se mogTi j)rekorafiti Karpafi vedno le po eai poti, da so Rnisi porušili vse hiše in ceste, da so morale Cete, ki so se bojevalo po^- noči ia podi:ev;, ast/iti ved;.o pod lniiim i!C.lx)m brez ognja, da ne izdajo svojih postoiaiiik sovražniku i11 da vrenie ni bi!o ugodao, morajno izraziti svoje najtoplej§e občudovanje avstro-ogrskiin vojakom radi ajili neupogljive hrabirosti ia odločno.'.'ti m vol;e, cla zmagajo. Grozote v ruskih strelukih jarkih. 06ivid.ec, ki se udeiežu.;« b|it':e na Rf.isko-Poljskam, pripoveduje, kako izgleda'o strolske jaiae in okop;, kftare so Rnsi zapnMtili i i katere so A\'strijci zasedii1. Ti okoi)i se nam z,d;jo, kak t kako podzemsko mest >, ki je b lo z vel k'm naiporoni, vztrajaostjo in žilavot^o sezidaiio v zemljo. Veiiko ozenil.,e ]e več kilometrov daiec okrog prevleaeao s saiinimi r|'obokimi liodniki in jama-ai, ki so na vse s<t!'a'ii zvezane. Clov&k bi se v tili zamotaaih lio:iaikili res lahko zašel. Ako si v jami, ne vid š krog sele driiga kot enobarvae sive pežčea.e in ilavnata ffipne. Vsuk kor;:k pa te spominja na s!edi bo.;a. Ob robo\Hih t.?li globokili. jjarkov ležvo mrliči, kaiterih se ra.di močno amrziijeaih tal ni moglo zagrebst . l'ovsod leži;o i^a okrog torn"stri, feelade, 6epice vs3h vrst, pu&ke, revolver^i in dragi bo.:- i predmet,. St olski. jarki so pa tudi \:oh\\ grozaih tajaili dogodkov. Cc greš pa stra skem jnrku, ki veže dva glavna okopa, 0]>a.ziš, da. je okop či-t) pl:tev. Ako pa. n; t y.:6 o;še foslodaš', onaziS, da leži tam cel kup nirt.ih Riisov, ki so zmrz lili ia se j:li ni. moglo več s;iravit: pro?. Tniiiitt>m opazi^, da drži kak mrtveo roko a.'i glavo iz mrtvega. kupa i i &e ie potomi spoznaš, da koraikaiš čez ps-dle rusV.e voiake. Vojak naše st 1 A e je o,)f;zil v r-ekrani ja,rku lež;.t\ us iiat > rokaveo.. Pripj^n 1 so \o, da. YJ jo pol.Tal. A skoe;l je pr{?.-tra;šea nazi1. V rOva.-.-iic-I -o biln. niitva. roka pp.rllega Rusn, lci so ga v veliki naglali1 zagrcbli, a tako, da J<e niclol r.ko z lao^n.. . . Angleži o avstrijsklh motornih baterijah. Angleškd in ff-ancosfco armadao vodstvo se že mo6no trudita, da bi prišli nv\ kafc; nnein do fotograr fi.j a.vstrijskih motornih baterij. Toda, kikor poroftajo ,,Times", so bili vsi dosodanji tozaflevni na.pori brezuspešni. ,,Times" namreč nr,a.Vijo, da ni biio mogoče na'ti AToin;ške osebe, ki bi ^nmogla priti k tem možnarjem, k.i so tako liitro un;čili na.jmoderaejše utrdbe frapcas';ih in belgijskili trd ljav. Nemci' se imajo res mnocro zalrJaliti avstriiskim motornim bfiterilam, prikaterih so v,oGinoma Slovenrfi tomičarii izvršili ono dclo, ki sc sicer j.ripisuje ncnig] lira 42 cm mornariem. ženo in tri doletae otroke, med katerimi ,je najstarš:, Frano, kot 6etovodja trenskega bataljoaa v Galiciji in drugi kot desetnik v Poli, lieerka pa je omožeua pol ure od doma. Na veselo svidenje nad zvezdami! Sv. Križ pri Ljuiomeru. Koliko vojakov je dala, do sedaj križevska župnija? Po natančnem zapisniku vseh naših poa orožjem ž.e stoječih mladenicev in mož je dala našai župnija do sedaj 374 vojakov. Med temi je en stotnik, en nadporocnik, dva vojaška zdravnika, pet porocnikov, en praporščak, dva enoletna prostovoljcai in izvanredno iveliko podčastnikov. Ce se pomisli, da so vsi ti izSli iz kraeckih hiš, se sme oprajvičeno sklepati na iia:larjonost niuropoljskega ljudstva, — Dostavek uredništva: Velike važnosti bi bilo, ako bi se za vse župnije sestavila enaka štatistika. * Ljutomer. V sredo d.;e 3. marca zjutraj se je .lurij Spindlar na Krapji nekoliko pritoževal, da ga kosti bolijo, bila ie iiifluenaa. D.a.1 se je sprevideti in zvecer ,',e mirno zaspaK Letos ob svočeni godu bi dopoluil 93 let življenja. Rajni je bil 'tast vrlega kmeta našinca g. Josipa Karba. Do'>ri dušici dal Bog ve&ni mir! * Dragonjavas-Mihovci. Naša stro.nai zadruga izkazuje v laiiskem letu zelo lepe uspohe. Ljud.sl.o vedno bolj uvkieva vel k pamen zadruge, zlasti seda], do je tako vieiiko pomanjkaiije! delavsk h moči. V r,odeljo 14. t. in. iiua z.adruga svoj obeni zbor. Prieakuje se, da se vsi člani oziroma žeaie oaih članov, ki so pri vojafcih, udeleže obe. Hkura, r.a katierem se bomo razgovarjali o našem nadaljhiem delu. Gv aznili za sodanji oas važnili gospodairsikili vprašanjih bo govorii g, nadrevizor Vlnd. Pušenjak. * V Konjicah je umrd veleposest.iik g. Peter Dob ik..' D-ae 26. junija 1841 rojea v Zreoah jc kot l.vstnik uredil vzorno gospodarstvo in deloval v raznih častnih službah, župan itd. Leta 1905 se ie preselil v svojo novopostavljeao vMo v Koajicah,, V domoljubnem oziru ga je že let.i, 1871 meki 'eas .ik hvalil kot korenjaka-narodijaka. To je osita.l do smrti. Svetila mu večna luč! * Loče pri Ko ijicah. V nedefo dne 7. t m. je umrl tukai'šai po^estn k g. Jar.ez Zida.nšek, brat č. g. ravnatelja Z. cla.nška; v Maribaru. Pokoji;ik jo bil veren, znača'<en in blag mož. K zadnjemu počtku d e 8. t m. ga je spremljaTo 6 diuhoviiikov in velka množica Ijudstva. SvCiilaVrlemu možu ve&na lnč! * Sv. Ema. KJatoliš|\o slovenskio izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 14. sušca, svoj redni ob6. zbor poioldne po večernicaji v; prostorih g. Zupana tik cerkve, — Pokopan je bil dae 21. svefiana priljnbljeni mož Štefan Žlof, ch velikanski udeležbi ljudstva. Rajni je bil svoječasno župan, pdldpredsednik posojilnice, ud okrajnega zastopa in u'dl krajnega šolskega sveta. Trajen mu spomin! * Celje. ŽivinsMu sejem, ki bi se naj \iršil dno 13. marca!, je uradno prepovedan. * Rajhejibui*g. Popisovaaje in zapora žita in moke je zbudilo sploSno pozornost, posebno med kmeckim prebivalstvom. Vsak človek pač lahkto razume,  cla 240 g moke na dan za enega človeka ne zadostuje. Mestno prebivalstvo lahko izhaja s to malenkostjo, nilraikor pa ne kmečko. KmeCko ljudlstvo ima zai zajutrek žgance, opoldae zopet kaj od moke, ravno tako tudi zvečer, med tem kot mestni ljudje jedo zjutraj kavo in kruh, katerega kupijo pri pekih, opoldne jedo mep.i. Potem se pač raznme, da imajo dnevno tistih 240 g moke dovolj. Mi kmeeki ljud.je pa imamo teh-le 240 g za kruh in sploh za vso prehrano daleč preuialo in pri tem še prav trdo delamo. Prosimo naše gg. poslance, na.j posredujejo na pristojnih mestih, (fe se ta odredba spremeni. (Opomba uredništva: Ppslanci SlOvenske Kmečke Zveze posredujejo na pristojnih mestih na Dunajii. * Se^nica. Tudi pri nas jih je amrt dosti pokosila s s-vojo koso, nekaj doma, nekaj pa na bojnem polju. Svoje življenje je dal za cesarj;> in domovino komaj 20 let stari Alojzij Kapler in sicer dne 23. februarja v Karpatih; poprej je že padel Jožef iTeraž iz Canj, brat č. g. IranCU&kana Mavricija v Goriciji. G nmogih ¦drugih se pa ne ve, ali še živijo ali ne. — Doma smo pa pokopali dnc 27. decembra vrlo 'Marijiiid družbeiiico in ljubiteljieo cvetlic 'Marijo Grebenc, dno 31. decembra Marijo Kapler, mater 6. g. Ivana Kiipler. župnika pri Sv. Jiatobu v Slov. gor., dne 7. inarca pa Damijana Kurent, občinslvtega, tajnika. — Dno 24. ])ro8inca snio bili povabljeni k 66. gg. salezi.faiiicp,m na Radno; obhajali so namre6 ta dan stoletnico Don Boskja s petjem, godbo in govorom. — Priliodnjo rtedeljo, dne 14. m^rca ima Kmečko izobraževalno društvo svoj redni ob6ni zbor. .SevniČani priiiite! * *,Not1 majnik." Tako se imenujeio nove šmarnice za leto 1915. Spisal jih je preč. g. Paukracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišlietvanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva in čisto nova bodo za Mavijine časiilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatolj opisuje grozne boje pekla iu antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vserai sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovediie in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k mateii božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. NaroCajo se,v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najnjanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej. * Zeml!evid Bnkovinc v izborni izpeljavi je založil kartognrjfski zavod G- Freytag na Dunaju. Kedor ho6e imeti podroben pregled 6ez srdiite boje v južao-izhodni Galiciji in v Bukovini, naj si naro6i ta zeraljev)'d. Stane s poštnino vred samo 35 vinarjev. Znesek v znajmkah. Naslov: Freytag & Berndt, Cunaj, VII., Scliottenieldgasse 62. * wIlustrirani Glasnik44 štev. 28 prinaža sli«« padlih slo\i'ns';o-štajerskiU junakov: Franca Kova,6ec od Sv. Antona v Slov. gor. in Antona Spes od Novocerkve pri Celju. Naslikana je tucli strašna nesre6a v Brežicah dne 15. februaria. ,,:Ilustrirani Glasnik" izhaja vsak ieden enk)ra.t in stane na lelo 8¦ K. Naroea se v Katoli.ški Tiskarni v Ljubljani. * Liutomei*. Vabimo na redni občni zbor zadruge za rcjo žrebei v Ljutomeru, ki se vrSi v nedeljo, dne 14. marca, ob 2. uri popoldne, v restavraciji g. Kukovee. Dnevni red: 1. Polagauje računov. 2. Shičajnosti. ! Ljubno. Zenski pomožui odbor je zopet poslal za vojake Ie|)o svoto 161 K 24 v. Ljubno je vcs Cas vojne žrtvovalo prav mnogo. * Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru bo odprta odslej naprej ob nedeljah od 10. do 12. ure predpoldne, iu ne, kakor dosedaj, od 8. do 10. ure predpoldne. * Mesto venca na grob i mil. prošta Fleka so darovali zp. maribor»ko dijaško kuliinjo vsak jjo 10 K čč. gg.: dekan J. Čižek, profosor dr. Antou Medved, me^tni župnik Al. Čižek, pro. fesor Ivan Vreže. Zelimo innogo posnemovalcev! * Pogrešaio se: Jane/, S e r n c, korporal, domobranski pešpolk štev. 26, 4. stotnija, vojna poSta štev. 48. Odgovor na: Janez Sernc, posestnik v Lobnici, pošta Ruše pri Mariboru. — Ivasi Mat.jašič, dodel^en vojaškim pekom, od 1. septembra uvršfieri mivršst/itniii štev. 1, pežpolk štev. 87: pi-al je zadnjič iz Gortollj na Mad/arskeni: Kdo.r ve kn.j o njem, je naprošcn, obvostiti sopro.nto Uozalijo Matjašie v Ilirski Bistrici, Riuleči križ. — Kranc K o c j a n c, domobranski y.ešpolk Łtov. 26, 8. stotnija, vojna pošta štev. 4S., Odsovor na ot-eta: Frančišek Kocjanc, posestiiik v Preseki, pošta Moziivie. — Štelan 2 a b e r 1, deželnobrambni pešpolk štev. 20, 10. stotniia, Voiua pošta štev. 48. Se pro. i uljndno, pi^meno po\;tsnilo prati nagradi poslati njegovi ž,eni: Frančiška Žabeil, požla Loka pri Zusmu. — Alojzij KogovSek, poliski havbičiii' pfilk štev. 3, bateidja štev. 1. Pisal jo zadnjikrat dne 3'). Sfipiiembra. Kdo kaj ve o njem, naj naznani Ivanu TCogovšek, dragonski polk ?;tev. 5, 2. nadom-estui <Jokadron. — Ilenrik Eepina, ješpolk štev. 47, 14. stotnija, vojna po.šta štev. 73. Od dne 2G. avgusta ni več glasu od njega. Odgo\or se pro,i na stariše: Androj in Ivana Repina, Ki0e\ina štpv. 19j, pošta Maribor. — Mihael K o k o 1, pešpolk št. S7, 10.-.stotiii"a, vojna pošta štev. 73. Naznanila se piosi na njegovo mater: Marija Kokol, Gradišča štev. 53, pošta Sv. Barbara v Halozah. — Janez K o 1 a r, 87. pešpolk, poprej pii 10. stotniji, a pozneje pri 2. ttdnifi, dcma iz Pckele v Savinjski dolini. Kidor kai ve o imenovanem, naj blagovoli odgovoiiti soprogi Marioi Kolar, Pod\in, pošta Polzela. — Franc D o 1 c, pešpolk štev. 87, 9. stot;iija, vojna pofita- štev. 73. Odgovor se prosi na Dolo Marijo, Topolo, pošta Rogaška Slatina. — Anton M a r i n pri de/.elnobi-ambotskem štacijskem poveljstvn, 2. ttotnija, 2. voj, v Tržiču. Od tam :o od.^el v Galioi-o. Odgovor očetu: Anton Marln, posestntk v Piirodu, }.o?,ta Jtiviiinci pri Ptuju. — Fr.-vnr: M n t u 1,-pešpolk'Stev. 87, 7. stotaiia, vojna pošta f-.tev. 73. Pisa! zadnjii" 7. južnejra bo.'.i.š("a dne 2?t. avgusta. Odgcvov se prosi ženi Mariji Metul, p. d. Bovto iui, Radu'a ttav. 33: posta Lv.ce ]>ri Ljubr.em. Zadniapo **« fe V eelrttk 11. marca.. Nov« jseupulnn pDrdcilo z ru^k^g.rbigiš^a. Dunaj, 10. marca. AvstrFski geaoralni štab uradno r-tizglaša: Na b.)jni črti n^a Kusko-Poljskem se živalini boji nrdaljii.je.io. — V z a h o d n i G a 1 i c i j i se je po r.ašili četali južno oil mosta, Gdrlice zasedeno ozemlje še i;ovečalo. Zasedli smo z naiskokom rusiii strels^i jr,rek. Ujeli sino pri tem 200 Rusov. — Na karpatski tojni 6rti je iia,ša artilerija ^ 6eraj pri ja-snem vremenu dosegla lepe uspehe. Na postojaiuo, ki je ležala blizu naše predije črte in je bila zat>edei»a po sov^fžni infaiiteriji, je naža artilerija osrciotoeila svoj ogeni. Rusi so se v divjem begu umaknili. So\ ražnik je imel velike jzgube, Ko smo zasedli ie eno drugo posto.aako, smo ujeli 300 Rusov ter zaplenili mnogo vojnega gradiva. — Pred našimi postojankumi v južno-izhodni Galiciji vlada v ob6e mir. Kevrrno od. Nadvorne smo odbili napott manjših sovražnih čet, n.a: iirngi strani pa, so nV|še 6ete ve6 ruskih bataljonov, kateri so nasko6ili naše postojanko, vrgle nazaj. — V B u k o v i n i se ni zgodilo kaj uosobno vyjnega, Le ob severnem bregu reke Pruth pri Cernovicah so se vršile nezna,tne praske. Bojna črta dolga tisoč kilometrov. Bojna erta na bojišču proti Rusom je dolga tiso6 kilometrov. Razteza se od severnega konoa Izhodne Prusije (trdnja.va Grodno) ob rekah Bobr, Na,rev, Njemen, mimo Var^ave, ob JNidi, čez Rusko-Poljskio, ob-Dunaijcn, Sanu, Vysloki,vob Karpatih in Dnjestru do Cernovio v Bnkovini. SvetovAa zgodovina ne pozna tako velikanske bojne 6rte. Trije angleški parniki se potopili. Coifdbn, 10. marca. Angleška a<7.miraliteta javija: V torek zjufraj 9. inarr-a so potopili nemSki podmorski ftolni angleskj parai« ,,Tawigstan" ob izliodni .angleški morski obali pn niostu Scarborough. Oid 38 mož brojcče posadke st: jo rešil le en sam r)oniorš6ak, vsi drug^i so utonili. \ii>lalje so ] ofopili istpga dne a.ngleški parnik ,,Blak\voou" s .posadko 17 mož pri mestu Hastings, nadalje pri Liverpoolu v Irskem morju a^igleški parniE ,,Krincess Viflotoria", kojega poslajdka je štela 34 mož. Posadki parnikov ,;|Blackwoo<l" in i,,Princess Viktoria' sta se rešili. Novo grško ministrstvo. Kralj ,je poveril sestavo novfega ministrstvabivšcmu finančnemu ministru Gunarisu, kjateri je kralju že predložil listo novih ministrov. Zaimis je bil sestavo ministrsitva odklonil. Amerika posreduje za mir. Preko Kodanja javliajo berolinski listii: Araeriikanski predsednik \Vi'lson je odposlal polkovni. ka Housse kot izrednega pooblaščenca v London, Paris, Petrograd im Berolin, da se informira, ako bi evpopejske države sprejele morebiti nov posredovaini predlog Amerike za mir.